TEDEN BOŽJE BESEDE 26. 11. 2023 - 3. 12. 2023

KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA

V Kristusu je nezlomljiva življenjska moč, ki ji je obljubljena tudi končna zmaga. Zlo bo premagano, smrt vseh vrst bo izničena. V resničnost, ki jo ob­hajamo s praznikom Kristusa, kralja vesoljstva, se dejansko steka vse doga­janje vsega razvoja sveta in človeštva in življenjska pot vsakega človeka. Je zaključek poti, njen iztek in dopolni­tev njene vsebine.

A tudi njena sod­ba. Sodba pravičnosti je težka in strah pred smrtjo je navadno bolj strah pred to sodbo. Vsak od nas ima bolj ali manj razvit čut zanjo, kakor so nam merila zanjo vtisnili v otroštvu in smo si jih izoblikovali med potjo skozi življenje vsak nekoliko drugače.

Zato bo vsak pretehtan tako, kot je razumel in znal, hotel in mogel. Le Bog ve za vso resni­co vsakega človeka. In hvala Bogu, da je tako. To bi bilo tudi vse, če bi nas Bog le ustvaril, ko bi bili le njegove stvari.

 A vse to se ne dogaja le po za­koniku resnice, ampak v osebi, v Jezu­su Kristusu, ker je v njem vsa polnost človeka in vsa polnost božanstva. Je Alfa in Omega, merilo obojega. Ezekijel je to slutil, zato je tu njegov spev o Božji ljubezni, ko s pastirsko skrbjo vodi in hrani svojo čredo, pa tudi išče izgubljeno ovco, jo rešuje in vodi do­mov na varno.

Vemo, to Božje delo na svojem vrhuncu seže do prostovoljne smrti Božjega Sina za rešitev človeka. Ta ljubezen je težji sodnik; njena sod­ba brez očitanja, brez besed zaboli v dno srca, ker se v njej razodene revšči­na, brezsrčnost, neobčutljivost človeš­kega srca.

Velikokrat sicer omenjamo odnos do lačnih, ubogih, brezdomcev, vendar ne spreglejmo, da je to sad go­jenja naše osebne povezanosti s Kris­tusom, ki jo ustvarja molitveni pogo­vor z njim, vsrkavanje njegove besede, čiščenje vesti v njegovem odpuščanju, pa vsa skrivnost sprejemanja njegove­ga telesa in duha v zakramentu evharistije.

To ustvarja celovito posvečenje kristjana. Naša dobra dela ljudem v potrebah pa postajajo dejanja našega Kralja.

Anton Slabe

ADVENTNI ČAS

Z adventom začenjamo novo bogoslužno leto, leto Kristusove skriv­nosti. Cerkev se v štirih adventnih tednih pripravlja na božič. Adventni čas že po besedi (adventus = prihod) naznanja Kristusov prihod. Kristus je enkrat že prišel na svet ob učlovečenju. Drugič bo prišel v svojem veličastju ob koncu časov.

Prvega priho­da se spominjamo, na drugi prihod pa se pripravljamo, in sicer tako, da Kristusu radi odpiramo svoja srca, da more vsak čas priti k nam s svojo milostjo.

NASTANEK ADVENTNEGA ČASA

Zgodovina razvojnih stopenj adventnega časa je še vedno malo raziska­na. Prve sledove liturgične pripra­ve na obhajanje božične skrivnosti učlovečenja najdemo v Španiji, pred­vsem pa v galski Cerkvi v drugi po­lovici 4. stoletja. Najstarejši zapis o obhajanju adventa kot priprave na božič je zapoved posta, ki jo je izdal škof Perpetuo iz mesta Tours (umrl leta 490).

Govori o tridnevnem postu v tednu in to v času od praznika sv. Martina (11. novembra) do božiča. Ta čas so imenovali zimski post ali post sv. Martina. Takšna postna postava je bila v skladu z vzhodno tradicijo, kajti v tistem času je imela galska Cerkev tesne stike z Bizancem in Je­ruzalemom, kjer so slovesno obhaja­li praznik Gospodovega razglašenja epifanijo (6. januarja) in so na ta praznik tudi podeljevali zakrament sv. krsta.

Priprava na krst je najprej trajala tri tedne, pozneje pa štiride­set dni, kot traja postni čas. V bogoslužnih tekstih je v ospredju krst in povabilo k spreobrnjenju. To je na­menjeno tudi tistim, ki so že krščeni.

Priporočali so post, molitev, prejema­nje zakramentov in dela ljubezni. V rimski liturgiji, ki ni poznala krščevanja na praznik Gospodovega razglašenja, je bil advent v 6. stoletju čas vesele priprave na božič in zaradi tega veselja v tem času ni bilo posta.

V tej pripravi so zelo naglašeni do­godki v zvezi s skrivnostjo učlovečene Besede: tako angelovo oznanjenje Mariji, Kristusovo srečanje z Jane­zom Krstnikom ob Marijinem obi­sku Elizabete, sam dogodek Jezusove­ga rojstva in vabilo k veselju. Razlog za to veselje je Kristusova navzoč­nost med ljudmi, vzor tega veselja pa Marija. Po 11. stoletju pa so v Rimu adventno bogoslužje prilagodili bogoslužju postnega časa in opustili v adventu speva Te Deum pri jutranjicah in Glorio pri maši.

Ker je učlovečenje kot zgodovinski dogodek začetek našega odrešenja, ki hkrati zagotavlja svojo dovršitev v Kristusovem drugem prihodu, so kristjani kmalu pojmovali adventni čas tudi kot čas pričakovanja slavne­ga Gospodovega prihoda, na katere­ga morajo biti vedno pripravljeni in ga odgovorno pričakovati.

»Ponižni je lahko bos in reven, morda ne zna brati, morda je bolan in morda ga vsi zapuščajo, vendar ima Boga in je najbogatejši od vseh.

Bog ga bo želel poveličati.«

(blaženi Jakob Alberione, redovni ustanovitelj)

STOLNICA NAŠ DOM

Nagrobnik Johana Ulricha pl. Koberga

Pri južnih stranskih vratih v preddverju je vzi­dana še ena nagrobna plošča iz stare stolnice. 

Na vrhu plošče iz temno rjavega marmorja je zapi­san pomenljiv latinski stavek iz knjige Razodet­ja: Beati mortui qui in Domino moriuntur, Bla­gor mrtvim, ki umirajo v Gospodu (Raz 14,13). 

Pod napisom je na ravni ploskvi, okrašeni z ra­stlinsko ornamentiko, v skledasti vdolbini raz­giban grb, pod njim pa omenja napis v nemščini v lično izklesanih črkah Johana Ulrika pl.

Ko­berga, umrlega leta 1665. Tega leta so namreč v stari stolnici pokopali tega velikega dobrotnika, ki je volil kapitlju 3000 fl., da bi se zanj opravljale tedensko tri sv. maše pri Križevem oltarju. 

Na­pis se zaključuje s prošnjo, da bi bil vsemogočni Bog njemu in vsem milostljiv poslednji dan.

Južna zakristija

Za ureditev in opremo t. i. velike ali glavne zakristije na južni strani cerkve je poskrbel ljubljanski podje­tnik Jakob Schellenburg. 

Njegovo do­brodelnost ovekoveča latinski napis nad lavabojem (lijakom), ki v prevo­du sporoča: »Da bi ta kraj dostojno čuval svete zaloge, je Jakob Schellenburg, plemič dežele Kranjske, iz pobožne vdanosti do sv. Miklavža s prostovoljnim darom uredil zakristi­jo 1706.«

Spominska plošča je pravzaprav vrhnji zaključek inkrustiranega (okrašenega) črnomarmornega lavaboja: obdaja jo zastor in krona, Schellenburgov grb. Lavabo je izkle­sal kamnosek Francesco Bombasi, ki je že leta 1705 za zakristijo napravil tudi kamniti portal.

 

DOGODKI PRED NAMI

•  V torek, 6. 12., bo v stolnici celodnevno češčenje. Svete maše ob 10.30 ne bo. Ob 18.00 bo sklep z litanijami Srca Jezusovega in sveto mašo. Razpored češčenja bo objavljen v naslednji številki. Lepo vabljeni!

•  V četrtek, 7. 12., bodo ob 18.00 slovesne večernice pred Brezmadežno. Lepo vabljeni!

•   Na Miklavževo nedeljo, 10. 12., bo slovesno sveto mašo ob 9.00 daroval gospod nadškof. Lepo vabljeni!

GODOVI IN PRAZNIKI

•   Nedelja, 26. 11.: KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA

•   Ponedeljek, 27. 11.: sv. Modest in Virgil, škofa, apostola Karantanije

•  Torek, 28. 11.: sv. Katarina Laboure, redovnica, vidkinja

•  Sreda, 29. 11.: sv. Filomen, mučenec

•  Četrtek, 30. 11.: sv. Andrej, apostol

•   Petek, 1. 12.: sv. Edmund Campion, mučenec

•  Sobota, 2. 12.: sv. Bibijana (Vivijana), mučenka

•   Nedelja, 3. 12.: 1. Adventna nedelja nedelja Karitas

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30 in ob 18.00: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

URNIK SVETIH MAŠ

Delavniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30 Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00

Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30

Nedelje in zapovedani prazniki: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

TEDEN BOŽJE BESEDE 19. 11. 2023–26. 11. 2023

33. NEDELJA MED LETOM

Nad razmišljanjem Pridigarja o vrli ženi se bo danes gotovo kdo spotaknil, češ da vklepa ženo v domače delo in skrb za družino. Takrat je to bil družbeni ideal. Žena je bila gospodarica v šotoru ali hiši, mož je sprejemal zunanja opravila in zadeve v javnosti. Poudarjeno je spoštovanje in občudovanje žene, ki goji duha ljubezni in odgovornosti za moža in družino. 

Skoraj iste misli najdemo tudi v Sirahu, ki pa vzporedno razgrinja tudi misli o slabi ženi, ki zagreni in uničuje življenje možu - in sebi. Smo torej napredovali, ko smo ženo odtrgali od tega poslanstva, ji pokazali, naj raje pokaže svoje sposobnosti v družbi s kariero, zbrali 20 razlogov, zakaj naj nima otrok, in še več razlogov, da zapusti zakon, če ji to kaže k lažjemu življenju? Moževo odgovornost tu puščamo ob strani. 

Nedvomno smo zadeve modernizirali, nismo pa pokazali razumevanja bistva. Smo s tem ustvarili ženi temelj boljše osrečenosti? Socialno življenje mora težiti k večji pravičnosti v družini in družbi, predvsem k spoštovanju človeka in njegovega dela. Mislite, da so takrat žene trpele ob takem stilu življenja? Nekatere gotovo, tista pa, ki je čutila, da jo mož ljubi in ceni, je v vsem trudu uživala. Saj ne gre za vprašanje pokorščine možu, kulturi ali družbenemu redu. 

Gre za temeljno duhovno usmeritev: v ljubezen ali v sebičnost, v skrb predvsem ali celo izključno zase ali v vzgojo duha, ki bo znal druge ceniti enako kot sebe in delati tako, da bo rasla skupnost in iz nje socialne kreposti. 

Zunanje oblike življenja so le okvir, ki v njem človek razvija tega duha. Druga misel je prav tako dragocena: Veličino človekovega dela, naj bo še tako preprosto in neopazno ali tudi malo cenjeno, Bog nagrajuje zaradi zvestobe, ki varuje in ohranja ljubezen. Malopridni služabnik je ono leto lenobno užival, a zapravil vrednost dela in življenja, pa pokazal slab odnos do ljudi in do Gospodarja. Prav ta dvojna ljubezen daje vrednost našemu življenju tu in v večnosti.

Anton Slabe

TEDEN KARITAS

Letošnji Teden Karitas bo od ponedeljka, 27. 11., do nedelje, 3. 12. 2023. Tokrat nas bo nagovarjalo geslo: »UPANJE ZA VSE«.

Letošnje geslo nas vabi, da drug drugemu vlivamo zaupanje, da obstajajo rešitve za izzive, probleme in težave. Upanje ni poceni tolažba, češ, bo že bolje. Nimamo pravice bližnjim dajati lažnega upanja, ki usodno zaznamuje človekovo pot. Velikokrat nas že človeška bližina, prijazna beseda in stisk roke navdajo z upanjem. Karitas v mnoge družine prinaša
upanje v obliki hrane, plačila položnic, z nakupom šolskih potrebščin in kurjave. Pogovor in skupno iskanje rešitev pa je spodbuda in pomoč na poti v samostojnost.

V okviru Tedna Karitas bo v sredo, 29. 11., potekalo tudi romanje prostovoljcev Karitas na Slomškovo Ponikvo, kjer bo ob 12. uri sveta maša. Prav tako bo ta dan v dvorani Golovec v Celju že 33. dobrodelni koncert Klic dobrote za pomoč družinam v stiski. Neposredni prenos bo na TV SLO, 1. program, Radio Slovenija in Radio Ognjišče.

KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA

Praznik Kristusa Kralja je uvedel papež Pij XI. v svetem letu 1925 in določil, naj se praznuje zadnjo nedeljo v oktobru. Po reformi liturgičnega koledarja II. vatikanskega koncila pa je praznik prestavljen na zadnjo nedeljo bogoslužnega leta. Praznik povzema vidike Kristusove skrivnosti, ki so značilni za posamezne dobe bogoslužnega leta: božič, razglašenje, vstajenje in vnebohod.

»Molim te, o Jezus, moj Gospod... Ti si Kralj. V duhu te gledam, kako sediš na prestolu na Božji desnici... To gospostvo je sveto, ker je združeno z duhovsko častjo. 

Ti obhajaš za nas večno praznično bogoslužje na Očetovi desnici. Neprestano mu kažeš brazgotine svojih ran, ki so njemu v spravo in nam v odrešenje. Daruješ mu naše molitve, posreduje za naše grehe, nas blagoslavljaš in posvečuješ..«

J. B. Bossuet

»Ljubezen, ljubezen, ljubezen - to je vsebina in temelj našega življenja.Vse bo hitro minilo. Danes smo tukaj, jutri nas ne bo več. Za nami bo ostalo tisto, kar smo naredili za Boga, iz ljubezni do njega.«
(blažena Blažena Frančiška de Siedliska, redovna ustanoviteljica

STOLNICA - NAŠ DOM

Nagrobnik pičenskega škofa Martina Pičenski škof Martin von Mannsberg je kot vikar oglejskega patriarha pred ustanovitvijo škofije deloval pri ljubljanskem Šenklavžu. Tu je leta 1456 tudi umrl. Njegov nagrobnik, ki je oblikovno skromno kamnoseško delo, je zdaj vzidan v stolnici pod pevskim korom. 

Gre za preprost relief, ki ima poglobljeno ploskev, na kateri je njegov grb s škofovsko palico, ovito s panicellom in mitro na vrhu. Relief je obrobljen z okvirom, na katerem je latinski napis v gotici. Preberemo lahko: »Martinus (episco) pus Pete-nensis... anno... obiit...«

Poglejmo na kratko, kdo je bil in kakšno vlogo je imel ta pičenski škof?

Akvilejski patriarhi na ozemlju svoje ogromne škofije niso mogli sami izvrševati škofovskih opravil, zato so delo večinoma prepuščali arhidiakonom ter svojim pomožnim škofom. Največkrat so to bili škofje iz bližnje Istre, iz Pična (Petena)* ali pa iz Novega Grada (Citta Nuova). 

Nekateri izmed njih so kar stalno bivali v Ljubljani ali v kakem drugem slovenskem mestu. Eden teh, znamenit in vpliven, je bil omenjeni pičenski škof Martin. Bil naj bi Korošec iz plemiške rodbine Mannsbergov, ki so v 15. stoletju imeli posestva na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem. 

Okoli leta 1436 je postal pičenski škof in akvilejski patriarh Ludovik Teck ga je imenoval za vikarja čez vso akvilejsko škofijo izven Furlanije. Martinova oblast se je torej raztezala čez vse slovenske dežele južno od Drave. 

Svojo rezidenco je imel v Ljubljani pri cerkvi sv. Nikolaja, kamor je leta 1448 sklical sinodo (cerkveni zbor) svojega okrožja. Svojo službo je z vnemo izvrševal, obiskal je številne kraje naše domovine in odločilno posegal v naše cerkvene razmere. 

S cesarjem Friderikom, ki ga je imenoval za svojega svetovalca, ga je družila vez prijateljstva in medsebojno zaupanje. Več kakor dvajset let je izvrševal višjepastirsko oblast v slovenskih deželah. Umrl je v Ljubljani na praznik sv. Kilijana (8. julija leta 1456) in bil pokopan v cerkvi sv. Nikolaja pod prižnico.

Povzeto po dr. Josipu Grudnu iz Zgodovine slovenskega naroda, str. 286

* V mestecu Pičen v Istri je bil polnih 1300 let sedež edine škofije v notranjosti Istre, ki jo je v začetku 6. stoletja ustanovil Nicefor, prvi pičenski škof Med znamenitimi škofi je bil tudi Jurij Slatkonja. Ukinjena je bila leta 1788, leta 1969 pa ustanovljena kot naslovna škofija.

DOGODKI PRED NAMI

•    V nedeljo, 19. 11., bo gospod prošt ob 12.30 daroval sveto mašo za žrtve prometnih nesreč in njihove svojce.

•    V ponedeljek, 20. 11., bo v stolnici somaševanje naših škofov in gostov ob rednem plenarnem zasedanju Slovenske škofovske konference. Lepo vabljeni!

•    V nedeljo, 26. 11., bo ob 18.30 sveta maša s koralnim petjem.

GODOVI IN PRAZNIKI

•    Nedelja, 19. 11.: 33. nedelja med letom

•    Ponedeljek, 20. 11.: sv. Edmund, kralj

•    Torek, 21. 11.: darovanje device Marije

•    Sreda, 22. 11.: sv. Cecilija, devica, mučenka

•    Četrtek, 23. 11.: sv. Klemen I., papež

•    Petek, 24. 11.: sv. Andrej in vietnamski mučenci

•    Sobota, 25. 11.: sv. Katarina Aleksandrijska, devica, mučenka

•    Nedelja, 26. 11.: KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30 in ob 18.00: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

URNIK SVETIH MAŠ

Delavniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30 Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00

Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30

Nedelje in zapovedani prazniki: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

 

 

TEDEN BOŽJE BESEDE 12. 11. 2023-19. 11. 2023

32. NEDELJA MED LETOM

Se že čuti, da se bliža konec cerkvenega leta. Misel Božje besede se usmerja k poslednjim stvarnostim. Že to, da temu prisluhnemo, je zadeva zdrave pameti. Biti zakopan v zadeve vsakdanjosti in misliti na prihodnost samo glede materialnih zadev in morda še zdravja je res kratkovidno. Ostarimo, tudi če nam to ni všeč, in umrli bomo, naj na to mislimo ali ne. Zato je pametno in potrebno misliti na oboje. 

Prav neznanje, ki ga ustvarja preziranje verskih resnic, navadno ustvarja nespameten strah pred minljivostjo. Zatiskanje oči pred prihodnostjo pa je sploh zelo velika nespamet. Brez modrosti in zaupanja je težko stkati zadovoljnost in mir v življenju. Z modrostjo je Bog vse ustvaril, zato vsaka stvar nosi znamenje njegove modrosti. Že zato je vsaka stvar vredna spoštovanja. 

Z isto modrostjo odpira Bog človeku toliko pogleda v prihodnost, da jo lahko zasluti in ceni, si jo zaželi in se k njej usmerja. Učenost raste s študijem in raziskovanjem, a ne prezrimo, da vsaka učenost tako ali drugače izhaja iz resničnosti, ki so v stvarstvu. Modrost pa raste s hranjenjem duha iz zdravih virov in s premišljevanjem. Ne da se je naučiti, počasi prodira v človeka, podarja se temu, ki si jo želi, jo išče in zanjo prosi. 

To izraža prilika o pričakovanju ženina. Opozarja na preudarnost v življenjskih ravnanjih in na zaupanje v pričakovanju Božjih obljub. Tudi zaupanje mora imeti zdrav temelj. Zaupati v prazno je slepota duha, zaupanje vase je smešno kratkovidno, zaupanje Božji besedi in njegovi previdnosti pa nikoli ne pusti človeka na cedilu, niti na koncu tega našega življenja. Iz te modrosti poganja razsodnost. 

Iznajdljivost poskuša z njo tekmovati; na kratke proge celo zmaguje, razsodnost pa uravnava vso življenjsko pot. Jezus jo imenuje kar budnost. Človekova prihodnost je večnost, vera pa je pogled njej naproti. Zato se trudim, da delam, kar je prav, nato pa: »Vate, Gospod, zaupam, ne bom osramočen vekomaj.«

Anton Slabe
 

SVETOVNI DAN SPOMINA NA ŽRTVE PROMETNIH NESREČ

Tretjo nedeljo v novembru tradicionalno obeležujemo svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. To je dan, ob katerem se spomnimo vseh umrlih in poškodovanih v prometnih nesrečah, skupaj z njihovimi bližnjimi, prijatelji, sodelavci in znanci. 

Slovenija ta dan obeležuje tradicionalno že sedemnajstič, letos je osrednjemu geslu: Spominjajmo se, pomagajmo in ukrepajmo, dodan nov: Živeti s posledicami. Ta nas kot posameznike in družbo spodbuja, da osvetlimo nevidni svet žrtev prometnih nesreč ter sooblikujemo sistem z najvišjimi standardi na področju pravic, podpore in zaščite žrtev. 

V ta namen bo v stolnici v nedeljo, 19. novembra, ob 12.30 sveta maša, ki jo bo daroval g. prošt. Lepo vabljeni! 

TEDEN ZAPOROV: 19.-25. 11.

Nebesa pripovedujejo o Božji slavi ... zato povzdigni oči! (prim. Ps 19,2)
 

Psalmi so navdihnili molitve letošnjega tedna zaporov, napisali so jih ljudje z lastnimi izkustvi zapora in kazenskega sistema: zaprte osebe, osebe po prestani kazni, oškodovane osebe, svojci in člani skupnosti, zaposleni in prostovoljci v zaporih ter znotraj kazenskopravnega sistema. 

Vabimo vas, da v tem tednu vsak dan skupaj z njimi molite s pomočjo teh molitev ali ob psalmih, ki jih poznate.

Zaporniški vikar Robi Friškovec

ZAHVALA MSGR. DR. RUDIJU KONCILIJI

Pred dobrim mesecem dni je moral zaradi bolezni gospod msgr. dr. Rudi Koncilija v bolnišnico. Ko se mu je stanje izboljšalo, so ga odpeljali v Dom Marije in Marte v Dolnjem Logatcu, kjer ima vso potrebno postrežbo in nego. 

Gospodu Rudiju se iz srca zahvaljujem za vso njegovo dolgoletno pomoč v stolnici, zlasti pri maševanju in spovedovanju. Naj mu Gospod da zdravja in moči, kadar pa vas bo pot zanesla v Logatec, bo prav gotovo vesel vsakega obiska.

MISEL TEDNA

»Da bi lahko živeli in ljubili svojo vero, da bi lahko ljubili Boga in ga tako lahko prav poslušali, moramo vedeti, kaj nam je Bog povedal; našega razuma in našega srca se mora dotakniti njegova beseda.«

(blažena Fiorina (Marija Karola) Cecchin, redovnica)

STOLNICA - NAŠ DOM Prižnica, križev pot

Leta 1710 je rezbar Janez Pergman hkrati z balkonoma stranskih korov ob kapeli sv. Križa napravil leseno prižnico. Gre za enoten koncept, saj je prižnica enako razgibana in okrašena ter v resnici le podaljšek levega balkona, vsi elementi skupaj pa sestavljajo uglašeno celoto. Iz brona ulit križev pot je delo Franceta Goršeta iz leta 1973.

 Kipar je prizore skrčil na minimalno število močno stiliziranih figur in jih brez posebnega ozadja namestil neposredno na steno. Tako poenostavljeni so mali reliefi pravo nasprotje prejšnjih velikih platen, ki jih je po Fuhrichovem vzoru leta 1860 na Dunaju naslikal Josef Plank in v bogato poslikani baročni cerkvi niso imela pravega prostora.

Ob rob temu strokovnemu zapisu o križevem potu dr. Ane Lavričeve naj omenim, da so se kardolgo časa bile ostre in žolčne polemike o tem, ali naj se križev pot zamenja ali ne. Nekaj pisem, ki jih je dobil župnik Anton Smerkolj, je objavil tudi v Tednu Božje besede, še več jih je shranjenih v arhivu (vmes so tudi prava grozilna pisma). Objavimo še del njegovega zapisa iz leta 1974 v februarski številki TBB ob blagoslovu novega križevega pota.

»Vesel sem, da morem vsemu našemu oltarnemu občestvu sporočiti, da bo na 7. navadno nedeljo, na nedeljo pred pričetkom posta, g. nadškof popoldne po četrti maši blagoslovil novi stolniški križev pot. Križev pot bo postavljen pod korom, na praznih stenah na desni in levi strani glavnega vhoda. Umetnino je napravil eden največjih živečih slovenskih kiparjev prof. France Gorše, Meštrovičev učenec. 

Prof. Gorše je izdelal doslej že 14 križevih potov; ta, ki ga je napravil za ljubljansko stolnico, pa je od vseh največji ... Veseli smo, da bo imela stolnica, ki ima toliko umetnostnih zakladov, tudi umetnino tega slovenskega umetnika ... Ob tej umetnini nam ne bo težko pozabiti na dosedanje table križevega pota. 

So res slikovite, vendar kot kopija, ki jo je po Furichu napravi dunajski slikar Plank, nimajo umetniške vrednosti. Takih Furichovih križevih potov, tako ali drugače kopiranih, je v Sloveniji nad 300. Prav je, da stolnica dobi nekaj pristno slovenskega. »
 

DOGODKI PRED NAMI

•    V ponedeljek, 13. 11., bo v stolnici ob 10.30 sveta maša ob jubileju Zavoda svetega Stanislava v Šentvidu.

•    V četrtek, 16. 11., bo v župnišču po večerni sveti maši ob 19.15 predavanje gospoda Antona Lesnika, Ko nam drevesa spregovorijo. Lepo vabljeni!

•    V nedeljo, 19. 11., bo gospod prošt ob 12.30 daroval sveto mašo za žrtve prometnih nesreč in njihove svojce.

GODOVI IN PRAZNIKI

•    Nedelja, 12. 11.: 32. nedelja med letom

•    Ponedeljek, 13. 11.: sv. Stanislav Kostka, redovnik

•    Torek, 14. 11.: sv. Lovrenc Irski, škof

•    Sreda, 15. 11.: sv. Albert Veliki, škof, cerkveni učitelj

•    Četrtek,16. 11.: sv. Marjeta Škotska, kraljica

•    Petek, 17. 11.: sv. Elizabeta Ogrska, redovnica

•    Sobota, 18. 11.: posvetitev bazilik sv. Petra in Pavla

•    Nedelja, 19. 11.: 33. nedelja med letom

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

Vsak dan 8.30 in 18.00: rožni venec

Nedelja 15.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

Prvi četrtek po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

Prvi petek 8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim 15.00: ura Božjega usmiljenja

Prva sobota 8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30 in ob 18.00: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

URNIK SVETIH MAŠ

Delavniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30 Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00

Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30

Nedelje in zapovedani prazniki: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

TEDEN BOŽJE BESEDE 29. 10. 2023 - 12. 11. 2023

 30. NEDELJA MED LETOM

Spet se misel od prejšnje nedelje nada­ljuje. Bog opozarja, da človeška pravič­nost lahko postane celo zelo krivična, če začne vse meriti s predpisi in zapo­vedmi, ne gleda pa skozi človeka; če prezre sočutje in usmiljenje. »Na nače­lih se da čudovito jahati,« nam je dejal spiritual v semenišču.

Druga Mojzeso­va knjiga ima naslov Exodus (Izhod). Zgodovinsko je šlo za izhod Izraelcev iz sužnjevanja Egiptu, iz življenja, ki so se ga nekateri tako navadili, da si niso več želeli kaj več vrednega, čeprav je v njem zakrnelo njihovo dostojanstvo in čut za drugega in je ostala le skrb za čim lažje preživetje.

Ustrašili so se na­porov, potrebnih za zrelost osebnosti in polnost življenja. S tem vprašanjem se danes veliko ubadajo psihologi pri mladih, ki jim starši niso pomagali k samostojnosti, delavnosti in odgovor­nosti. Za tem je prekratka človeška mi­sel in nedozorela ljubezen, ki ni pre­rasla skrbi le nase.

Življenjsko namreč izhod pomeni ustvarjanje osebnostne samostojnosti in svobode duha. Šele s tem je človek sposoben zrelega svobo­dnega odločanja in podarjanja. Mojzes je rojakom v tej knjigi nanizal vrsto misli v obliki nasvetov za tako obli­kovanje značaja in družbe. Brez tega ostaja življenje neke vrste odvisnost in suženjstvo, tudi če je lepo garnirano z obiljem.

Kreniti v tako samostoj­nost ni preprosto. Dobro je, če imamo dobre zglede, da dobro poznamo svoje talente in tudi njihove meje, da pozna­mo načela poštenega ravnanja, v vsem pa potrebujemo še zaupanje Bogu, da je v nas njegov duh. Pa nikoli na ra­čun drugih, ne na račun družbe. Kdor druge kakorkoli izkorišča, je tat, dru­ge dela za svoje sužnje. To je vpraša­nje poštenja.

Za škofa Vovka je bilo to stvar osebne časti. Ostaja to, kar raste iz poštenega dela, pa kar smo naredi­li za pomoč drugim in skupnosti brez plačila (včasih tudi brez hvaležnosti). To je naravna podlaga za posvečenje, ki v nas vnaša Božji dar svetosti in posvečene večnosti.

Anton Slabe

IZ NADŠKOFOVE ZAHVALE ZA ZAHVALNO NEDELJO

Ob zahvalni nedelji se zahvalju­jem vsem, ki ste se na kakršen koli način podali na pot k tistim, ki so doživeli preizkušnjo in izgu­bo.

Zahvaljujem se vsem gasilcem, članom civilne zaščite, prostovolj­cem Karitas in Rdečega križa, pa tudi vsem drugim, ki ste po svojih močeh, lahko rečem preko svojih moči, pomagali tistim, ki so v div­janju vode ostali brez vsega, in ste jim s svojo navzočnostjo in delom pokazali, da niso sami.

Zahvalju­jem se tistim, ki ste prispevali na račune naših dobrodelnih usta­nov, posebej vsem tistim, ki ste se velikodušno odzvali na solidarno­stno nabirko po naših župnijah, ki jo Karitas razdeljuje med poplavljence.

Zahvaljujem se duhovni­kom, redovnikom in redovnicam, ki ste bili v teh časih na poseben način blizu ljudem.

Zahvaljujem se tudi prostovoljcem župnijskih Karitas, po katerih je Škofijska Karitas imela jasno predstavo dogaja­nja na terenu in najboljše moči za hitro razdeljevanje pomoči.

Zah­valjujem se tudi župnikom in žu­pnijskim pastoralnim svetom, da ste našli prostor v župnijskih pro­storih, da se morejo v njih učiti otroci, ki jim je povodenj uničila šolske prostore.

Vsem se zahvalju­jem za vse misli, besede in dejanja, po katerih ste sledili Jezusovemu zgledu, ki zase pravi, da je prišel, da bi imeli življenje.

»O, blažene duše v nebesih, pridite na pomoč naši bedi, posredujte pri Božjem usmiljenju, da bomo tudi mi imeli delež pri vašem veselju in pri blaženem gledanju, ki ga zdaj uživate.«

(sveta Terezija Avilska)

STOLNICA NAŠ DOM

Orgle na stranskih korih

Bogata zgodovina orgelskih inštru­mentov v sedanji stolnici se »začenja« na stranskih korih, saj so glavni kor, kot že rečeno, začeli načrtovati šele leta 1718. V stolnici je bil tako sprva določen prostor za orgle le na obeh stranskih korih, ki so ju leta 1710 podaljšali z lesenima balkonoma in naslednje leto opremili z orgelskima omarama.

Obe orgelski omari je mojstrsko izdelal arkularij (»izdelovalec skrinj«) Janez Pergman. Njegovo delo sta tudi baročno razgibani balkonski ograji, ki ju je pokril s školjčno in listno ornamentiko ter ovesil s cvetličnimi kitami (girlandami), nosilno ploščad pa spo­daj okrasil s kasetami. Skladno z balkonoma je oblikoval in ornamentiral tudi orgelski omari.

Ker Dolničar v svoji zgodovini lju­bljanske stolnice ob njeni posve­titvi ne omenja orgel, so napačno
domnevali, da jih stolnica takrat še ni imela. A to ne drži. Dokumen­ti namreč pričajo, da je prve orgle na desnem koru (nad stranskim vhodom) izdelal beneški orglar Osvaldo Carlone leta 1707.

Kdaj so jih odstranili, ni znano. Orgelska omara je bila kar nekaj časa praz­na, leta 1996 pa je Škofijska orglarska delavnica iz Maribora naredi­la nove orgle po starih načelih, ki naj bi svojčas vo­dila Carloneja.

V orgelsko oma­ro na levem koru (nad prižnico) pa so prenesli orgle iz stare stolni­ce, ki so jih leta 1739 nadomestili z orglami Janeza Janečka, ki je pet let prej naredil ogle na velikem koru nad glavnim vhodom.

Te orgle so bile večkrat predelane, med prvo svetovno voj­no so iz njih vzeli pročelne piščali, leta 1993 pa jih je rekonstruirala Mariborska škofijska delavnica.

DOGODKI PRED NAMI

•   V ponedeljek, 30. 10., bo v stolnici ob 19.00 taizejska molitev v okviru priprav na letošnje novoletno taizejsko srečanje mladih v Ljubljani. Lepo vabljeni!

•   V sredo, 1. 11., na praznik vseh svetih, bodo svete maše po nedeljskem redu. Slovesno sveto mašo ob 9.00 bo daroval škof dr. Anton Jamnik.
Ob 17.00 bo molitev vseh štirih delov rožnega venca po oddanih molitvenih namenih za rajne.
Gospod nadškof bo imel slovesno sveto mašo v cerkvi vseh svetih na Žalah ob 15.00. Lepo vabljeni!

•   V torek, 2. 11., bodo svete maše po običajnem delavniškem razporedu. Večerno sveto mašo bo daroval škof dr. Franc Šuštar za vse pokojne škofe in kanonike.

•   V petek, 3. 11., na prvi petek, bo ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Jezusovemu, ob 15.00 pa ura Božjega usmiljenja in po njej sveta maša.

•   V soboto, 4. 11., na prvo soboto, bo ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Marijinemu.

GODOVI IN PRAZNIKI

Nedelja, 29. 10.: 30. nedelja med letom

Ponedeljek, 30. 10.: sv. Marcel, mučenec

Torek, 31. 10.: sv. Volbenk (Bolfenk), škof

Sreda, 1. 11.: VSI SVETI, slovesni zapovedani praznik

Četrtek, 2. 11.: VERNE DUŠE, spomin vseh vernih rajnih

Petek, 3. 11.: sv. Viktorin Ptujski, škof, mučenec

Sobota, 4. 11.: sv. Karel Boromejski, škof

Nedelja, 5. 11.: 31. nedelja med letom, zahvalna

Ponedeljek, 6. 11.: sv. Lenart, opat

Torek, 7. 11.: sv. Engelbert, škof

Sreda, 8. 11.: bl. Janez Duns Skot, teolog

Četrtek, 9. 11.: posvetitev lateranske bazilike, praznik

Petek, 10. 11.: sv. Leon Veliki, papež, cerkveni učitelj

Sobota, 11. 11.: sv. Martin iz Toursa, škof

Nedelja, 12. 11.: 32. nedelja med letom

URNIK SVETIH MAŠ

Delavniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30 Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00

Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30

Nedelje in zapovedani prazniki: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SPOVEDOVANJE MED PRAZNIKI

Tudi v stolnici boste lahko pred prazniki opravili sveto spoved. V petek, soboto, ponedeljek in torek bo na voljo vsaj en spovednik od 7.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00, v nedeljo pa bo spovedovanje po običajnem urniku.

POPOLNI ODPUSTEK

Cerkev v teh dneh naklanja popolni odpustek, ki ga lahko darujete za rajne.

Pogoji so:

•       ·         opravljena spoved,
• ·         prejem obhajila,
• ·         obisk pokopališča in
• ·         molitev po namenu svetega očeta za rajne.

DAROVI ZA »OČENAŠE«, MOLITEV ZA RAJNE

Bližata se praznika vseh svetih ter vernih duš. Navada je, da v teh dneh darujete svoje darove tudi za molitve za vaše drage rajne. 

Na posebne zloženke napišite imena tistih, za katere želite, da še posebej molimo in darujemo svete maše. 

Imena z vašim darom oddajte v poseben nabiralnik pri kapeli sv. Križa, v kiosku ali v zakristiji.

Boglonaj!

TEDEN BOŽJE BESEDE 22. 10. 2023 - 29. 10. 2023

29. NEDELJA MED LETOM - MISIJONSKA

Dostikrat misel ene nedelje izhaja iz prejšnje. Ko pustimo, da duh tega bo­goslužja Cerkve pronica v nas, se pog­lablja in širi naše razumevanje, s tem pa tudi odnos do zaklada Božjega razodevanja. Ozek pogled pač lahko roje­va le ozke perspektive, Božja misel pa širi duha. Božja beseda in tudi vsi dru­gi Božji darovi niso za ponašanje, kot tudi ne imetje ne položaj ne znanje ne oblast. Saj se najdejo ljudje, ki se znajo ponašati celo s svojo duhovnostjo in jo vsiljevati drugim, kar navadno ro­jeva prav nasprotni učinek. 

Izzivalno vprašanje farizejev o davku tuji oblasti odpira vprašanje odnosov med narodi in oblastmi. Rodil ga je konkretni po­ložaj, ko so Rimljani vsemu Vzhodu, tudi Judom, vsilili svojo oblast. Nekaj uporov je prineslo le množico pobitih in tako razumevanje nacionalnosti je bil nazadnje celo izgovor za obsodbo in smrt Božjega Sina. Ljubezen do lastne­ga naroda ni najprej v tem, da branimo zemljo in lastno oblast ali tudi le svojo kulturo in jezik. Kdor niti tega ne zna, ne ve, kakšna dragocenost je narodova identiteta. Vendar samo to tega vpra­šanja ne rešuje. 

Ljubezen do lastnega naroda se bolj pokaže v tem, da goji­mo spoštljivo pozitivno misel tudi do drugih, posebej seveda takih, ki živi­jo težje kot mi. Saj meje niso samo za to, da narode ločujejo, kar velja tudi za različne vere in kulture. Jih je pa tre­ba spoštovati. Potem lahko postanejo črte stičišč in povezanosti. Bog je »pri­jel poganskega kralja za desnico«, mu navdihnil misel, naj da judovskim su­žnjem svobodo, da se lahko vrnejo do­mov in obnovijo svojo domovino. 

Zato misijonsko delo še zdaleč ni samo v oznanjevanju evangelija in naši po­moči misijonarjem, da bi Cerkev ras­la. Najprej je delo za naše krščanstvo, potem pa pomoč za celosten razvoj teh narodov v gospodarskem, socialnem in duhovnem smislu. Ko ne bi hudič prilepil teženj velikih za lastno korist, bi bilo to delo Cerkve veliko lažje in bolj rodovitno.

Anton Slabe

MISIJONSKA NEDELJA - »Goreča srca, noge na poti«

Misijonsko poslanstvo je najprej oznanjevanje evangelija z besedo in življenjem, šele nato gre tudi za krščansko dobrodelnost, ki spoš­tuje vsakega človeka in mu želi po­magati tam, kjer je. »Goreča srca, noge na poti« (prim. Lk 24, 13-35), geslo letošnje misi­jonske nedelje nas spominja, da mora vera v vsakem od nas vžgati ogenj gorečnosti in pričevanja, v konkretnih korakih približevanja bližnjim. 

Ali kot je rekel bl. Anton Martin Slomšek: »Kdor hoče dru­ge vneti, mora najprej sam goreti.« Dragi prijatelji, naj misijonski me­sec oktober in še posebej praznik misijonske nedelje v vas poživita prvotno upanje in oznanjevalni zagon, da bodo tudi vaše skupnos­ti žarele od neustavljive želje ozna­niti Kristusa našim sodobnikom. 

Hvala pa tudi za vso vašo zvesto in iskreno podporo slovenskim in drugim misijonarjem, ki delujejo po vsem svetu. Vaše molitve in da­rovi so gorivo, ki ohranja živ nji­hov ogenj pričevanja. Bog vam po­vrni za vso podporo.

Matjaž Križnar, narodni ravnatelj za misijone

STOLNICA - NAŠ DOM

Stare stolne orgle - Zapis iz Cerkvenega glasbenika

Kot zanimivost naj objavimo šaljiv za­pis iz Cerkvenega glasbenika (Št. 11, november 1911, str. 94-95) z naslo­vom: Kako sta Gregor Rihar in Blaž Potočnik popravljala stare stolne orgle.

Stare sv. Nikolaja orgle v ljubljan­ski stolnici bi vedele povedati mar­sikateri prizor, ki se je vršil na koru. Naj se eden spominu ohrani. Pred 50 leti so bile orgle že slabe, na njih je poizkušal marsikateri moj­ster svojo umetnost, za hip malo uredil, a zopet je prišlo kaj v nered, kar je organista dražilo. Pokojni Gregor Rihar je bil sicer spreten organist, imel izboren posluh, saj je v eni uri uglasbil 4 klavirje za koncert, ko se je trudil prej celi dan veščak, da bi vse 4 instrumente, na katere se je hkrati igralo na večer, spravil v soglasje,  a mehanik on ni bil. 

Tu mu je pomagal iskre­ni prijatelj Blaž Potočnik, župnik v St. Vidu nad Ljubljano. Ta je bil ne­kako mojster za vse Universallgenie, ki je kaj rad postregel na vse strani. Kedar je bil Rihar v zadregi, poslal je po Potočnika, ali ga je sam šel osebno prosit v St. Vid. In g. Blaž je imel že nekatera pripravna orod­ja doma, ter kar z njimi oborožen prišel na stolni kor. Pri taki priliki sta enkrat dolgo časa popravljala pri ceveh, mehu in piščalih. 

Potočnik je tu privil, tam prepihal, tukaj odžagal, tam kaj prilepil, in potrpežljivi Rihar mu je podajal orodje, kakršnega je ravno tovariš rabil. Rihar je bil že truden in nejevoljen; tudi prah, ki ga je g. Blaž izpihal iz piščali, se mu je vlegal na pljuča. Prav oddahnil se je, ko je Potočnik na zadnje končal: 

»Gregor, sedaj bo pa že v redu, le k orglam, jaz grem pa na stranski kor meh pritiskat!« 

Ves vesel se vsede Rihar za orgle in si pripravi spremljevanje latinske maše, katero je imel za nedeljo na vrsti. Najbrž, si je mislil, bo g. Blaž kaj pokritiziral, kako registriram; dobro je, če se človek kaj od takega veščaka nauči. Ko zasliši, da je Potočnik meh zag­nal, prične po kratkem preludiju oddelek obligatnega spremljevanja latinske maše. 

Bilo je sicer večino­ma popravljeno pri orglah, a neka­tere poteze so silno motile harmo­nijo. Vendar je Rihar spremljevanje »glorie« preigral, in Potočnik potr­pežljivo pritiskal na mehovje. Ko je končal, vidi, da Potočnik zapušča stranski kor in se doli vrača. Rihar je bil nejevoljen in razdražen, ker orgle po tolikem trudu niso bile v redu; kaj bo rekel šele 

Potočnik, ki je več ur stal v omari med piščalmi golorok, prašan, potan in zdelan, celo kaka pajčevina se ga drži! On se je mučil, Rihar le zunaj stal ter mu podajal, kar je zahteval. Ker je bil Rihar bolj boječe nature, priča­koval je, da se vlije sedaj ploha ne­jevolje ali celo srditosti nanj in nje­gove piškave orgle. In svoje orgle je Rihar toliko ljubil! 

A g. Blaž stopi sicer nekoliko po­redno resen, ne razdražen na glavni kor, ter že pri vratih zakliče Rihar- ju: »Kaj si pa vendar sedaj igral?« Rihar boječe: »Glorijo, obligatno spremljevanje N. latinske maše.« 

Potočnik se udari ob čelo: "No ja, jaz sem pa za Credo pritiskal meh, zato nisva skup prišla."

Riharju se hipoma razvedri obraz in buškne v smeh. Potočnik pa mirno zopet odpira omaro ter začne popravlja­ti nedostatke. Ko je pritiskal meh, si je natanko zapomnil, kje je na­paka, in ker je sestavo orgel imel v mezincu, je takoj vedel, kaj ni v redu. In zopet je Rihar podajal se­daj kladivo in zopet dleto; pa žago in kar je Potočnik zahteval. In Rihar se je še vedno smejal dovtipu, da ne more biti soglasja, ako igralec glorijo igra, mehač pa za Credo pri­tiska. 

Še bolj je postal dobre volje, ko je prisluškoval Potočnikovim opazkam pri popravljanju: »Raca na vodi, ti boš meni nagajala, ti sta­ra, razjedena pokveka! Le ubogaj me, ti revna piščal, ali ti pa zavijem vrat, da boš za vedno nema ostala! Kaj se mi protiviš, ko te ne spustim prej, da te vravnam. Sem že hujšega škrata ugnal, pa ne bom tebe, siro­ta! 

Tukale stoj in se mi ne gani, si­cer te pribijem, da se ne ganeš več. Ti mala žaba cinasta, tako mala si, pa hočeš, da naj gre po tvoji glavi, da se boš na sosedo naslanjala. Po konci, tako stoj m vbogaj Riharja, ko te dregne pod rebra. Mala si, a na svojem mestu zaležeš za ono veliko v prospektu, ki se oblastno šopiri v ospredju m zija po cerkvi ter zijala prodaja!« — Konec tega samogovora je bil, da sta se oba vračala za­dovoljila raz kora, in zopet so bile orgle za nekaj mesecev v redu.

Al. Arko

GODOVI IN PRAZNIKI

•    Nedelja, 22. 10.: 29. nedelja med letom, misijonska

•    Ponedeljek, 23. 10.: sv. Janez Kapistran, duhovnik

•   Torek, 24. 10.: sv. Anton Marija Claret, škof

•    Sreda, 25. 10.: sv. Krišpin in Krišpinijan, mučenca

•    Četrtek, 26. 10.: sv. Lucijan in Marcijan, mučenca

•    Petek, 27. 10.: sv. Sabina Avilska, mučenka

•    Sobota, 28. 10.: sv. Simon in Juda Tadej, apostola

•    Nedelja, 29. 10.: 30. nedelja med letom

OKTOBER  ROŽNOVENSKI MESEC

Skupna molitev rožnega venca bo vsak delavnik:  ob 8.30 pred izpostavljenim Najsvetejšim ter  ob 18.00.

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

Vsak dan 8.30 in 18.00: rožni venec

Nedelja 15.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

Prvi četrtek po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

Prvi petek 8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim 15.00: ura Božjega usmiljenja

Prva sobota 8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30 in ob 18.00: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim 

MISEL TEDNA

»Lahko, hočem, moram postati svet. Vsakogar želim poslušati z veseljem, kot da nimam kaj početi.«

(Blaženi Gašper Stanggassinger, redovnik)

URNIK SVETIH MAŠ

Delavniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30 Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00

Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30

Nedelje in zapovedani prazniki: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

DAROVI ZA »OČENAŠE«, MOLITEV ZA RAJNE

Bližata se praznika vseh svetih ter vernih duš. Navada je, da v teh dneh darujete svoje darove tudi za molitve za vaše drage rajne. 

Na posebne zloženke napišite imena tistih, za katere želite, da še posebej molimo in darujemo svete maše. 

Imena z vašim darom oddajte v poseben nabiralnik pri kapeli sv. Križa, v kiosku ali v zakristiji.

Boglonaj!

TEDEN BOŽJE BESEDE 15. 10. 2023-22. 10. 2023

28. NEDELJA MED LETOM

»V Gospodovi hiši bom prebival.« Naj bodo načrti za hišo še tako natančno izdelani, nam lahko služijo le za vzglavje naših sanj. So dragoceni, a sami zase so mrtvi. Zaživijo šele, ko se lotimo dela. Tako je z vsemi našimi dobrimi nameni in sklepi. Naj bodo še tako lepi, neizpolnjeni utegnejo kmalu postati breme, skrb in mora. 

Nekateri to vprašanje »rešujejo« tako, da si izdelajo življenjska stališča po svojem ravnanju. Jezus je o tem dejal: »Modrosti se učijo po svojih delih!« In taki navadno v tem ostanejo - obstanejo v duhovni rasti. A prav ti radi zelo glasno trosijo svoje nauke, da bi pridobili zanje še druge in s tem zapolnili praznino, ki jo podzavestno čutijo. Prerok Izaija zato posebno slikovito vabi k rasti navzgor na »goro» v slutnji in teženju v neko drugačno, vzvišeno življenje, kjer ni občutka sramote zaradi krivičnosti in greha in ni bolečin trpljenja, ko tudi smrt nima več besede; zato človeka vse napolnjuje z občutjem sreče, ki je nič ne more prizadeti. 

Slutnja nebes, ki razsvetljuje ta svet. Presenetljivo spominja na Jezusov govor na gori: »Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo« pa tudi: »Blagor lačnim in žejnim pravice, saj bodo z njo nasičeni.« Jezus je opozoril, da ta pot ni lahka. Pavel je to krepko izkusil, a se za nobeno ceno ne bi odpovedal ne naporom poti ne veselju njenega cilja. »Da bi le kako prišel do vstajenja,« mu je privrelo iz srca. In v človeški naravi je ta poklicanost. 

Prav vsak si želi biti, živeti, biti srečen. Se pa seveda lahko zelo motimo, kaj nas lahko napravi srečne. Prvi dar vere je, da v nas prodre resnica, da je življenje vekotrajno, da pa ima levi in desni izhod: v razočaranje ali v osrečenost.

V Božjo večnost vodi le pot, ki jo je utrl Jezus, pot plemenitenja duha v povezanosti z Bogom in poglabljanja srca v iskanju bratskega odnosa z ljudmi. Pravi smisel Jezusove prilike o svatbi bomo našli v njegovi besedi: »Jaz sem trta, vi mladike.« Kdor se tu hrani iz njega, se bo tam v njem.

Anton Slabe

BESEDE NAŠIH PASTIRJEV

Iz nadškofove pridige ob začetku akademskega leta:

Vas (profesorje) najprej prosim, da ne sadite česar koli. Posredujte svojim študentom najboljše od vsega, kar ste pridobili. Verjamem, da se tudi v vašo »kaščo« iz različnih virov lahko prikrade različno zrnje. Bodite izbirčni. Ne posredujete naprej vsega, kar se je nabralo v vaših predalih. Svojim študentom podarjajte najboljše iz svojega znanja. 

Bodite sejalci znanosti in zdrave pameti. Svoje študente naučite, da bodo odkrivali in spoznavali zakone sveta in da bodo vedno z zdravim kritičnim duhom preverjali vse, kar jim boste ponudili vi ali kdo drug. Ne ponujajte jim »artiklov« po zadnji modi, pa naj se zdijo še tako prebujeni. Pomagajte jim do pravih spoznanj.

Vam, študentke in študentje, z vso odgovornostjo zagotavljam, da boste ob povprečni nadarjenosti in primerni delavnosti vsi prišli do diplom in nazivov, ki si jih želite. Vendar vas tudi iskreno prosim, da bi vsaj toliko časa posvetili oblikovanju samega sebe, rasti v poštenega in pokončnega človeka, rasti v suvereno osebnost, kolikor ga boste posvetili tisti znanosti in »znanosti«, s katerima vam bodo polnili vaše glave.

Naj bo vaše življenje v tem študijskem letu uravnoteženo med poslušanjem Božje volje, da vas bo vse, kar boste spoznali, česar se boste naučili in za kar se boste usposobili, vodilo proti vedno večji svobodi. Ta svoboda pa ni v tem, da delam, kar in kakor hočem. To me zapira vase. To me ujame v mreže sebičnosti.

Božja volja nas vodi k ljudem in če sodelujemo z Božjo voljo, svet postaja boljši. Tudi vi, dragi profesorji in dragi študentje, ste poslani k ljudem. Bogastvo vašega življenja ni kariera, čeprav je res, da vas bodo, ali pa vas že, zaradi kariere občudujejo. Bogastvo vašega življenja je, da postanete za ljudi prinašalci boljšega sveta. Bogastvo vašega življenja je, da svet zaradi vašega znanja, vaših sposobnosti in zaradi vsega, kar ste, postane boljši.

Verjamem, da ste že vsi imeli priliko občudovati dela velikega Lorenza Berninija. Poleg velikih del, ki jih je ustvaril, nam je zapustil oporoko, ki jo je s svojo roko napisal sinu. V njej zahteva, naj mu po smrti ne postavljajo nobenega nagrobnega spomenika. Svojega sina preprosto prosi, naj ga pokoplje pod neke stopnice. Kot razlog za to pa je napisal: »Šele ko je človek postal stopnica za druge, se je do konca izpolnil!« Življenje se je izplačalo, ko je postalo stopnica, opora za druge. Pokopan je pred stopnicami prezbiterija v baziliki svete Marije Velike v Rimu.

Vsi skupaj postanimo v tem letu stopnica na poti k dobremu, na poti k drugemu in tudi na poti k Bogu. Naučimo se sedeti pri Jezusovih nogah, da bomo svoj čas, svoje moči in svoje znanje uporabljali za vedno večjo svobodo - nas samih in tistih, h katerim bomo poslani.

STOLNICA - NAŠ DOM
Orgle na glavnem koru

Stolnica sprva ni imela orgelskega kora nad glavnimi vrati, pač pa je bila njena zahodna stena prosta in poslikana. Ostanki Quaglievih fresk so še danes vidni za korno omaro in smo jih na tem mestu že opisali. Zanimive so zlasti po tem, ker je v skupini petih oseb, naslikanih ob sprejemu Miklavža v Miri, prepoznati portretne poteze glavnih pobudnikov zidave nove stolnice: dekana Janeza Antona Dolničarja, škofa Ferdinanda Kuenburga ter prošta Janeza Krstnika Prešerna.

Za zidavo empore se je stolni kapitelj odločil leta 1718 in namero počasi tudi uresničil. Sezidali so jo po merah stranskih korov in oprli na okrogle marmorne stebre (pred srednja so namestili kropilnika s školjčno krnico). 

Njeno prednjo stran sta leta 1731 okrasila Pietro Antonio Conti in Franc Jelovšek, prvi z lahkotno rokokojsko štukaturo, drugi s freskami, ki predstavljajo Davida s harfo, Cecilijo s pozitivom in pojoče ter muzicirajoče angele.

 

Leseno ograjo s predrto rokokojsko školjkovino je izrezljal Henrik Mihael Lohr in je bila v 19. stoletju zaradi slabega stanja popolnoma obnovljena.

Leta 1734 je orglarski mojster Janeček na kor postavil orgle, ki pritegujejo pozornost s svojim bogatim baročnim ohišjem. Tega sestavljajo tri med seboj ločene omare, olepšane s plastičnim dekorjem. Stranski omari prekriva baldahin, izpod katerega pada nad orgelske piščali zastor, ki ga ob straneh odgrinjata dva puta, medtem ko sta druga dva zasedla vrhnje volute in kažeta na osrednji dogodek oznanjenja. 

Le-to se odvija vrh obeh baldahinov in ju vsebinsko povezuje: na desni vidimo nadangela Gabrijela v pokleku, na levi pa Marijo pred bralnim pultom, ko sprejema njegovo sporočilo. 

Dogodek komentirata napisa »Zdrava Marija« (Ave Maria) in »Milosti polna« (Gratia plena) v kartušah pod piščalmi. Ker je bila srednja omara sprva nižja, je bilo srečanje Marije in angela nemoteno, potem ko so jo leta 1762 povišali, pa se je vizualno pretrgalo. Srednjo omaro je v letih 1736-1737 z okraski in šestimi angeli z glasbili opremil kipar Lohr, njegovi pa niso vsi muzikanti in tudi ne plastike na stranskih omarah, ki izdajajo roko drugega umetnika.

DOGODKI PRED NAMI

•    V petek, 20. 10., bo v stolnici ob 20.00 koncert sakralne glasbe različnih zborov iz Madžarske, Romunije, Slovaške, Avstrije in Češke. Lepo vabljeni!

•    V petek, 20. 10., bo na Žalah v cerkvi Vseh svetih ob 19.00 sveta maša ob 20. obletnici smrti b. sl. Antona Strleta.

GODOVI IN PRAZNIKI

•    Nedelja, 15. 10.: 28. nedelja med letom

•    Ponedeljek, 16. 10.: sv. Hedvika, kneginja, redovnica

•    Torek, 17. 10.: sv. Ignacij Antiohijski, škof, mučenec

•    Sreda, 18. 10.: sv. Luka, evangelist

•    Četrtek, 19. 10.: sv. Pavel od Križa, duhovnik

•    Petek, 20. 10.: b. sl. Anton Strle, duhovnik

•    Sobota, 21. 10.: sv. Uršula, devica, mučenka

•    Nedelja, 22. 10.: 29. nedelja med letom

OKTOBER  ROŽNOVENSKI MESEC

Skupna molitev rožnega venca bo vsak delavnik:  ob 8.30 pred izpostavljenim Najsvetejšim ter  ob 18.00.

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

Vsak dan 8.30 in 18.00: rožni venec

Nedelja 15.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

Prvi četrtek po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

Prvi petek 8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim 15.00: ura Božjega usmiljenja

Prva sobota 8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30 in ob 18.00: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim 

MISEL TEDNA

»Če mi je dopuščeno, da sem majhen členek v Gospodovi previdnosti, sem tega zelo vesel. Bog vedno potrebuje ljudi, nekatere za delo, druge za trpljenje.«

(BlaženiJakob Kern, redovnik)