sobota, 19. oktober 2024

TEDEN BOŽJE BESEDE 20. 10. 2024 - 27. 10. 2024

29. NEDELJA MED LETOM, MISIJONSKA

Naše predstave o večnosti so človeško majhne in tudi v veliki meri narejene po človeških mislih. Saj o tem ne raz­mišlja vsak, a je prav vsakemu v srce vsajeno hrepenenje po njej. Ko pa člo­vek vidi, kaj vse je treba preurediti v sebi, v svojem življenju in odnosih, se marsikdo zboji in izbere lažjo pot, pri­lagojeno vsakdanjosti.

Ni čudno, da je Jezus dejal učencema, ki sta prosila, da bi bila ob Jezusu v njegovem kraljestvu, da ne vesta, kaj prosita. Čisto po človeš­ko sta se veselila uspeha njegovih be­sed, dejanj in osebnosti in se grela v tem, da sta del njegove zgodbe. Saj tudi drugi niso bili drugačni, zato se jim je tudi vzbudila nevoščljivost. Še po vsta­jenju bodo tako mislili in ga bodo vpra­ševali, ali bo zdaj obnovil Izraelovo kraljestvo.

Jima je takrat šlo res le za Je­zusovo bližino ali bolj poskus povzdi­govanja nad druge? Sta imela občutek, da sta sposobnejša in zato tudi primer­nejša za visoko mesto v »novem« kra­ljestvu? Že sebe in svoje sposobnosti objektivno presojati ni čisto preprosto.

V primerjanju z ljudmi, ki jih srečuje­mo, se sami sebi prav lahko zazdimo v redu ljudje, celo boljši od drugih. Ko se postavimo poleg svojega svetniške­ga zavetnika, je že drugače; čutimo, da nas v marsičem prerašča. A smo tu še vedno samo v človeških primerjavah.

Namenjeni pa smo v Božja obzorja, v božansko življenje. Ko gledamo Jezu­sa, postanemo bolj ponižni, pa tudi bolj učenci. Tudi ta skrivnost rasti v Kristusa je velika in je v Cerkvi. Krst je vstop vanjo, zaživi z vero in raste z vsrkavanjem Jezusovega duha.

Alfred de Musset je o tem razmišljal: »Človek je vajenec, bolečina je njegov učitelj. Ničesar ne razume, dokler ni trpel. Ne­sreča mora biti, iz nje prejemamo krst, za to žalostno ceno mora biti kupljeno vse.«

A te vrste trpljenje ne izhaja iz greha ne iz doživetih krivic, temveč iz ljubezni. Iz greha trpimo zaradi njego­vih posledic, iz ljubezni pa le dotlej, ko se popolnoma zedinimo z njim, ki pra­vimo, da ga ljubimo nad vse.

Anton Slabe


LETO 2024 LETO MOLITVE Dvaindvajseta kateheza papeža Frančiška: Molitev s Svetim pismom

Besede Svetega pisma niso bile napi­sane zato, da bi ostale ujete na papir­ju, ampak da bi jih molivec


sprejel in bi vzklile v njegovem srcu. Božja beseda gre do srca. Katekizem pra­vi: »Branje Svetega pisma pa mora spremljati molitev Svetega pisma ne moremo brati kot romana, mora ga spremljati molitev -, da bi se tako vzpostavil pogovor med Bogom in človekom« (KKC, 2653).

Molitev je dialog z Bogom, ki go­vori po Svetem pismu. Ta in ta sve­topisemska vrstica je bila pred mno­gimi stoletji zapisana tudi zame, da bi mi prinesla Božjo besedo. Takšno izkušnjo doživljamo vsi: odlomek iz Svetega pisma, ki sem ga že velikok­rat slišal, me nekega dne nenadoma nagovori in osvetli situacijo, ki jo doživljam. 

A potrebno je, da se s to Besedo srečam ter da jo poslušam. Vsak dan gre Bog mimo in v zem­ljo našega življenja poseje seme. Ne vemo, ali bo našel nerodovitno zem­ljo, grmičevje ali dobro zemljo, na kateri bo poganjek zrasel. To je od­visno od nas, od naše molitve, od od­prtega srca, s katerim pristopamo k Svetemu pismu, da bo za nas postalo živa Božja beseda. Bog nenehno pri­haja po Svetem pismu.

Pri molitvi pride do novega učlovečenja Besede. Mi smo »tabernaklji«, kjer je in varuje Božja beseda, da bi obiskala svet. Zato se moramo Sve­temu pismu približati brez prikritih namenov, da ga ne bi popredmetili.

Besede Svetega pisma so bile napisa­ne v Svetem Duhu in jih je zato v tem istem Duhu treba sprejeti in razume­ti, da bi lahko prišlo do srečanja. Sve­to pismo ni napisano za človeštvo na splošno, ampak zame, zate, za može in žene iz mesa in krvi, z imenom in priimkom. In Božja beseda, prežeta s Svetim Duhom in sprejeta z odprtim srcem, ne pusti stvari takšnih, kot so bile prej, ampak nekaj spremeni. In to je milost in moč Božje besede.

Krščansko izročilo je bogato z iz­kušnjami in razmišljanji o molitvi s Svetim pismom. Zlasti se je uveljavi­la metoda lectio divina. Gre za način, pri katerem je treba najprej pozorno prebrati svetopisemski odlomek, še več, rekel bi s »pokorščino« besedi­lu, da bi tako razumeli, kaj pomeni samo po sebi.

Zatem se vstopi v di­alog s Svetim pismom, tako da tiste besede postanejo povod za meditaci­jo in molitev: zvest besedilu se zač­nem spraševati, kaj »pravi meni«. Zadnji korak metode lectio divina je kontemplacija. Tu besede in misli preidejo v ljubezen, kakor med zalju­bljencema, ki jima včasih zadostuje, da se v tišini gledata. Svetopisemsko besedilo ostane kakor ogledalo, iko­na, ki jo je treba kontemplirati. In tako se pogovarjamo.

Prek molitve začne Božja beseda prebivati v nas in mi v njej. Navdihuje dobre namene in podpira dejanja; daje nam moč, daje nam vedrino in nas po­miri, tudi kadar se znajdemo v krizi. Tako Božja beseda postane »meso« v tistih, ki jo sprejmejo v molitvi.

Krščansko življenje je hkrati delo poslušnosti in ustvarjalnosti. Dober kristjan mora biti poslušen, a hkrati tudi ustvarjalen. Poslušen, ker posluša Božjo besedo; ustvarja­len, ker ima v sebi Svetega Duha, ki ga spodbuja, da jo uresničuje in izvaja, kakor hišni gospodar, »ki prinaša iz svojega zaklada srca novo in staro« (Mt 13,52). Sveto pis­mo je neizčrpen zaklad. Gospod naj nam vsem pomaga, da bomo iz nje­ga z molitvijo vedno več zajemali in prejemali.




OBNOVA MILAVČEVIH ORGEL


Pred nami je za stolnico pomem­ben projekt: v to­rek, 22. oktobra, bomo namreč javno­sti predstavili projekt celovite ob­nove stolnih orgel, ki jih je leta 1911 kot svoje 26. in največje delo posta­vil orgelski mojster Ivan Milavec.

Ob 16.00 bosta v stolnici medij­ska prestavitev projekta ter odprtje priložnostne razstave ob 150-letnici rojstva Ivana Milavca. Posamezni panoji o njegovem življenju in delu bodo na ogled v stranskih kapelah.

Zvečer ob 20.00 pa bo sledilo slavnostno odprtje projekta. Po na­

govoru organista in voditelja stolne­ga kora Gregorja Klančiča bo sledil koncert stolnega zbora. Na orgle bo igral prof. Balazs Szabo z Dunaja.

Koncert bo v okviru mednaro­dnega orgelskega festivala, ki se bo začel v nedeljo, 20. oktobra, v uršulinski cerkvi sv. Trojice ter zaključil v frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja v četrtek, 24. oktobra. So­delovali bodo različni gostujoči organisti iz Italije in Avstrije.

Obširno boste lahko o celotnem projektu prebrali v posebni brošu­ri, ki bo izšla ob tej priložnosti. Lepo vabljeni na odprtje in spremljajoče koncerte!

   V torek, 22. 10., bo ob v stolnici odprtje projekta obnove stolniških orgel: razstava, predstavitev in koncert. Lepo vabljeni!

   V petek, 1. 11., in soboto, 2. 11., bomo obhajali slovesni zapovedani praznik vseh svetih ter praznik vernih duš, zato ne bo običajnih pobožnosti za prvi petek in prvo soboto.

   Nedelja, 20. 10.: 29. nedelja med letom misijonska

   Ponedeljek, 21. 10.: sv. Uršula, devica in mučenka

   Torek, 22. 10.: sv. Janez Pavel II., papež

   Sreda, 23. 10.: sv. Janez Kapistran, duhovnik

   Četrtek, 24. 10.: sv. Anton Marija Klaret, škof, redovni ustanovitelj

   Petek, 25. 10.: sv. Krišpin in Krišpinjan, mučenca

   Sobota, 26. 10.: sv. Lucijan in Marcijan, mučenca

   Nedelja, 27. 10.: 30. nedelja med letom

Bližata se praznika vseh svetih ter vernih duš. Navada je, da v teh dneh darujete svoje darove tudi za molitve za vaše drage rajne. Na posebne zloženke napišite imena tistih, za katere želite, da še posebej molimo in darujemo svete maše. Imena z vašim darom oddajte v poseben nabiralnik pri kapeli sv. Križa, v kiosku ali v zakristiji.

Boglonaj!


MOLITEV ROŽNEGA VENCA

Skupna molitev je vsak delavnik ob: 8.30 in 18.00. Lepo vabljeni!       

VSAK DAN

8.30 in ob 18.00: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

URNIK SVETIH MAŠ

Delavniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30 Ob prvih sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00

Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30

Nedelje in zapovedani prazniki: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30 

sobota, 5. oktober 2024

TEDEN BOŽJE BESEDE 6. 10. 2024 - 13. 10. 2024

 27. NEDELJA MED LETOM, ROŽNOVENSKA

V čem je človekovo dostojanstvo in iz­jemnost v vsem stvarstvu? Seveda je vse stvarstvo enota. Vse stvari v njem so povezane med seboj v eno samo do­gajanje. V pogovorih o tem sicer najprej pomislimo samo na vidni, materialni del, za katerega domnevamo, da je ven­darle nekje omejen, pozabljamo pa na njegove razsežnosti vsega duševnega in toliko bolj duhovnega stvarjenja, za katero pa vemo, da sega v neskončnost in v večnost.

Še zdaleč pa niso vse stva­ri enako vredne in enako pomembne. Lahko občudujemo lepoto barv in ob­lik na Zemlji in v vesolju, še vedno odkrivamo nove vrste in neverjetne raznolikosti živalskega življenja, se ču­dimo doslednosti zakonov narave ... A to počne samo človek.

Samo on se zna čuditi in občudovati, šteti, razmišljati o uporabnosti stvari in delati nove stva­ritve, pa tudi sejati in žeti, misliti nap­rej na zimo in leta naprej ... Medtem ko drugim živim bitjem narava povsem zadostuje in jih izpolni, pa človeka ne more. Lahko je zadovoljen, ni pa od tega srečen, tudi če mu nič ne manjka. V tem je njegova izjemnost, toda tudi večna nepopolnost.

Zaradi duha, ki je v njem in je to on sam -, teži kar k tekmova­nju v preseganju svojih sposobnosti v telesni moči in spretnostih, ki pa so vendarle omejene, pa tudi v duševnih sposobnostih znanja in vednosti, ki pa nimajo več pravih meja; čeprav starost tudi te lahko močno okrni.

Zato Moj­zes razmišlja o skrivnosti, ko mož in žena uresničujeta novo razsežnost člo­veka, kar ni le sobivanje, ampak eksis­tencialna skupnost, ki ustvarja eno vrsto celovitosti človeka. V tem je tudi misel, da ljudje postajamo bolj človeški le drug ob drugem, v občestvu. Pavel pa rojakom Hebrejcem govori tudi o dru­gi razsežnosti, duhovnosti življenja, ki ga Bog podarja po veri, ki raste iz Kris­tusovega odrešenja in pomeni za člove­ka svobodnost, odpira mu možnost ras­ti, ustvarja v njem podobnost z Bogom in ga tudi usposablja za življenje v ne­skončnosti Boga.

Anton Slabe




Pri razmišljanju o zahvalni molitvi izhajamo iz dogodka, o katerem poro­ča evangelist Luka. Ko je bil Jezus na poti, mu je prišlo naproti deset gobav­cev, ki so ga prosili: »Jezus, Učenik, us­mili se nas!« (Lk 17,13). Ti gobavci so bili, poleg tega, da so telesno trpeli, odrinje­ni tudi na rob družbe in izključeni iz nje.

Je­zus se srečanju z nji­mi ni izogibal. Tudi si­cer je večkrat prestopil meje, ki so jih določali zakoni, dotaknil se je recimo bolnika, ga objel in ozdravil. V tem primeru pa ni prišlo do telesne­ga stika, temveč jim je od daleč naro­čil, naj se pokažejo duhovnikom, ki so bili zadolženi, da potrdijo ozdravitev. Prisluhnil je njihovi molitvi, slišal je njihov klic po usmiljenju in jih takoj poslal k duhovnikom.

Gobavci so mu zaupali in šli takoj na pot, na kateri je vseh deset ozdra­vil. Tu pa pride do najpomembnejšega trenutka: od vseh se samo eden vrne, da se zahvali Jezusu in slavi Boga za prejeto milost, drugih devet pa na­daljuje pot. Tu lahko vidimo, kako se svet deli na dve vrsti ljudi: tiste, ki se ne znajo zahvaliti, ker vse jemljejo samoumevno, kot svojo pravico, in one, ki se zahvaljujejo, ker vse sprejemajo kot dar, milost.

Zahvalna molitev se vedno začne pri spoznanju, da je pred vsem in vse milost.

Pri nas kristjanih je zahvala dala ime najpomembnejšemu zakramen­tu: evharistiji. Grška beseda namreč pomeni prav to: zahvala. Kristjani sla­vimo Boga za dar življenja. Živeti po­meni najprej prejeti življenje.

Vsi se rodimo, ker si je nekdo zaželel, da živimo. In to je samo prvi v dolgi vrsti darov, za katere smo dolžni zahvalo.

Drža zahvale, ki jo moramo nenehno ponavijati in ki je skupna vsem ljudem, postane za kristjana še pomembnejša ob sre­čanju z Jezusom. Evangeliji poročajo, da je Jezusov prihod pogosto vzbu­dil veselje in zahvalo v tistih, ki so ga srečali. To in pa dogodek z desetimi ozdravljenimi gobavci nas še dodatno spodbujata, da pri tem neizmernem veselju sodelujemo tudi mi.

Seveda so bili vsi veseli, da so ozdraveli in da so lahko zapustili dolgotrajno prisilno karanteno, ki jih je izključila iz skup­nosti. Toda med njimi je bil eden, ki je to veselje še nadgradil: poleg ozdra­vitve se je veselil tudi srečanja z Jezu­som. Ne le da je bil osvobojen hudega, pač pa ima zdaj tudi zagotovilo, da je ljubljen. In to je bistvo: ko se zahvalju­jete, izražate gotovost, da ste ljublje­ni. Gre za odkritje ljubezni kot sile, ki vodi svet. Dante bi rekel: Ljubezen, »ki giblje sonce in ostale zvezde«. Nismo več blodeči popotniki, ki tavajo sem in tja: imamo dom, prebivamo v Kristusu in iz tega »bivališča« motrimo ves preostali svet, ki se nam v Njem kaže neskončno le­pši. Smo otroci in bratje ljubez­ni, smo možje in žene milosti.

Zato se vedno veselimo sreča­nja z Jezusom in negujmo vese­lje. Če smo v Kristusu, nam no­ben greh in nobena grožnja ne bosta mogla preprečiti, da bi z veseljem nadaljevali pot skupaj s številnimi tovariši na poti.

Pot do sreče je tista, ki jo je sveti Pa­vel opisal na koncu enega svojih pisem: »Neprenehoma molite. V vsem se zahvaljujte: kajti to je Božja volja v Kristusu Jezusu glede vas. Duha ne ugašajte« (1 Tes 5,17-19). Ne ugašajte Duha, velikega programa življenja! Ne ugašajte Duha, ki je v nas in nas vodi k hvaležnosti.

 

Letošnji 33. Teden za življenje bo po­tekal od 6. do 13. oktobra pod geslom: »Korajža velja! Za več veselja do živ­ljenja.«

·         Začetek bo v nedeljo, 6. 10., na Brez­jah z molitveno uro ob 15.00 in sveto mašo ob 16.00, ki jo bo daroval duhov­ni asistent Gibanja za življenje, bolniš­ki župnik g. Anže Cunk.

·         V četrtek, 10. 10., bo na Kureščku ob 17.00 molitve­na ura, ob 18.00 pa sveta maša za ne­rojene otroke in spoštovanje svetosti življenja, ki jo bo daroval g. Miro Šlibar.

·         Zvečer ob 19.30 pa bo na Rakov­niku večer sodobne krščanske glasbe s pričevanji. Lepo vabljeni!

   V torek, 8. 10., bo imel gospod nadškof v stolnici ob 18.30 sveto mašo ob začetku akademskega leta.

   V sredo, 16. 10., bo ob 18.30 v stolnici sveta maša ob začetku sodnega obdobja, t. i. »rdeča« maša. Maševal bo novomeški škof dr. Andrej Saje.

   V četrtek, 17. 10., bo po večerni sveti maši ob 19.15 v župnišču predavanje dr. Ferdinanda Šerbelja, Šopek nenavadnih zgodb. Lepo vabljeni!

   V torek, 22. 10., bo v stolnici odprtje projekta obnove stolniških orgel: razstava, predstavitev in koncert. Lepo vabljeni!

Nedelja, 6. 10.: 27. nedelja med letom, rožnovenska

Ponedeljek, 7. 10.: Rožnovenska Mati Božja

Torek, 8. 10.: sv. Benedikta, devica, mučenka

Sreda, 9. 10.: sv. Dionizij in tovariši, mučenci

Četrtek, 10. 10.: sv. Danilo (Danijel), škof

Petek, 11. 10.: sv. Janez XXIII., papež

Sobota, 12. 10.: sv. Maksimiljan Celjski, mučenec •

Nedelja, 13. 10.: 28. nedelja med letom


SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30 in ob 18.00: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

URNIK SVETIH MAŠ

Delavniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30 Ob prvih sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00

Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30

Nedelje in zapovedani prazniki: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30