sreda, 3. julij 2019

Teden Božje Besede 30. 6. 2019 - 8. 9. 2019


Kljub počitniškemu, malo bolj sproščenemu času, nas želi apostol Pavel pri prebira­nju odlomkov iz njegovih pisem obogatiti in spod­buditi, da ostanemo zve­sti Kristusu in ne pozabi­mo na dostojanstvo Božjih otrok. Pravzaprav se lahko za­ustavimo kar pri odlomku, ki ga pre­biramo to nedeljo: »Stojte trdno ... Vi ste bili namreč poklicani k svobodi bratje.« Tisto, kar nas ljudi pogosto­krat najbolj prizadene je, če nam kdo krati svobodo in naše človeške pra­vice. Pozabljamo pa, da smo tudi mi sami lahko tisti, ki s svojim nepri­mernim življenjem in obnašanjem zapravimo svojo ali ogrožamo svobo­do drugih.
Pavel nas zato najprej spomni, da je Kristus tisti, ki nas je osvobodil in nas opominja, naj se ne damo »po­novno vpreči v jarem sužnosti«. Svobode žal mnogi ne znajo prav živeti. Biti svoboden ne pomeni, da lahko strežeš »poželenju mesa« in se ne zmeniš za nikogar okoli sebe. Svobo­den je človek šele tedaj, Svoboden je človek šele tedaj, ko razume in živi ‘eno’ zapoved:
»Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe«, in se da »voditi duhu«. Odlomki, ki sledijo, nam ponujajo veliko »idej«, ka­ko živeti to svojo svobodo; med drugim nam apostol po­nuja zgled Abrahama in očakov, ki so verovali in v veri sledili Bogu ter bili deležni njegovih obljub. Podobno naj bi tudi mi verovali in zaupali Kristu­su, ki nas je prerodil v novega, vstale­ga človeka, iskali to, kar je zgoraj ter vztrajno tekli v tekmi, ki nas čaka, s pogledom, uprtim v Kristusa. Izkori­stimo zato ta počitniški in dopustniški čas tudi za svojo duhovno poglo­bitev ter si vzemimo čas, da se bomo lahko še bolj približali »mestu žive­ga Boga... Bogu, sodniku vseh... in sredniku nove zaveze Jezusu« (prim. Heb 12,22-24).    
Roman Starc
Spoštovani farani in obiskovalci stolni­ce, navada je, da se konec junija »ure­dništvo« našega farnega lističa Teden Božje Besede, za dobra dva meseca po­slavlja. V tej »počitniški« številki sem tako poskušal zajeti vse najpomembnej­še dogodke, ki se bodo v poletnem času zvrstili v stolnici ter bogoslužni koledar. Urnik svetih maš ostaja nespremenjen edina sprememba je, da ne bo jutra­nje svete maše ob 7.30. 
Tudi urnik turi­stičnih ogledov ostaja enak: vsak delav­nik od 11.00 do 18.00 z izjemo torka, praznikov in nedelj. Želimo pa si, da bi stolnica res ostala kraj molitve in miru, zato vas povabim, da se tudi v počitni­škem času večkrat v molitvi zaustavite v njej. Pa veliko blagoslova pri oddihu in »nabiranju novih moči« vam želim,
vaš župnik
  V soboto, 6. 7., bo v stolnici zvečer pri sveti maši sodeloval mladinski pevski zbor iz Colchestra v Veliki Bri­taniji. Zbor bo imel po maši še krajši koncert.
  V nedeljo, 7. 7., bo ob obletnici smr­ti Božjega služabnika Antona Vovka v stolnici ob 16.00 sveta maša, ki jo bo daroval pomožni škof dr. Franc Šuštar. Po maši bo molitvena ura v čast Božje­mu služabniku. Lepo vabljeni!
  V ponedeljek, 8. 7., ob 18.30, bo ob obletnici zmage v vojni za Slovenijo v stolnici sveta maša za vrednote sloven­ske osamosvojitve. Maševal bo dr. Jože Plut.
  V četrtek, 11. 7., bo ob 20.00 koncert ameriškega ženskega zbora Wanderlust iz Seattla.
V četrtek, 18. 7., bo ob 20.00 koncert študentskega zbora iz Amsterdama.
  V četrtek, 22. 8., bo ob 18.30 sveta maša ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov. Ob 20.00 pa bo koncert komornega zbora iz Švedske.
  •   Ponedeljek, 8. 7.: sv. Kilijan, škof, mučenec
  •   Torek, 9. 7.: sv. Veronika Giuliani, mistikinja
  •   Sreda, 10. 7.: sv. Amalija, redovnica
  •   Četrtek, 11. 7.: sv. Benedikt, opat, zavetnik Evrope
  •   Petek, 12. 7.: sv. Mohor in Fortunat, mučenca
  •   Sobota, 13. 7.: sv. Henrik II, cesar
  •   Ponedeljek, 15. 7.: sv. Bonaventura, škof, cerkveni učitelj
  •   Torek, 16. 7.: Karmelska Mati Božja
  •   Sreda, 17. 7.: sv. Aleš, spokornik
  •   Četrtek, 18. 7.: sv. Elij iz Koštabone, mučenec
  •   Petek, 19. 7.: sv. Arsenij Veliki, puščavnik
  •   Sobota, 20. 7.: sv. Marjeta Antiohijska, mučenka
  Nedelja, 21. 7.: 16. nedelja med le­tom, Krištofova
  •   Ponedeljek, 22. 7.: sv. Marija Mag­dalena, spokornica
  •   Torek, 23. 7.: sv. Brigita Švedska, re­dovnica, sozavetnica Evrope
  •   Sreda, 24. 7.: sv. Krištof, mučenec
  •   Četrtek, 25. 7.: sv. Jakob Starejši, apostol
  •   Petek, 26. 7.: sv. Joahim in Ana, star­ši Device Marije
  •   Sobota, 27. 7.: sv. Gorazd, Kliment in drugi učenci Cirila in Metoda
  Nedelja, 28. 7.: 17. nedelja med le­tom
  •   Ponedeljek, 29. 7.: sv. Marta, Lazarjeva sestra
  •   Torek, 30. 7.: sv. Peter Krizolog, škof, cerkveni učitelj
  •   Sreda, 31. 7.: sv. Ignacij Lojolski, ustanovitelj jezuitov
  •   Četrtek, 1. 8.: sv. Alfonz M. Ligvorij, škof, cerkveni učitelj
  •   Petek, 2. 8.: sv. Evzebij iz Vercellija, škof, prvi petek
  •   Sobota, 3. 8.: sv. Lidija, svetopisem­ska žena, prva sobota
  Nedelja, 4. 8.: 18. nedelja med le­tom
  •   Ponedeljek, 5. 8.: Marija Snežna (Nives)
  •   Torek, 6. 8.: Jezusova spremenitev na gori
  •   Sreda, 7. 8.: sv. Sikst II., papež, mučenec
  •   Četrtek, 8. 8.: sv. Dominik, ustano­vitelj dominikancev
  •   Petek, 9. 8.: sv. Terezija B. od Križa, Edith Stein, mučenka
  •   Sobota, 10. 8.: sv. Lovrenc, diakon, mučenec
  Nedelja, 11. 8.: 19. nedelja med le­tom
  •   Ponedeljek, 12. 8.: sv. Ivana Šantalska, vdova, redovnica
  •   Torek, 13. 8.: sv. Poncijan in Hipolit, mučenca
  •   Sreda, 14. 8.: sv. Maksimiljan Kolbe, duhovnik, mučenec
  •   Četrtek, 15. 8.: MARIJINO VNE­BOVZETJE velikišmaren, zapove­dani praznik
  •   Petek, 16. 8.: sv. Rok, romar, spokornik
  •   Sobota, 17. 8.: sv. Evzebij, papež, mučenec
  Nedelja, 18. 8.: 20. nedelja med le­tom
  •   Ponedeljek, 19. 8.: sv. Janez Eudes, duhovnik
  •   Torek, 20. 8.: sv. Bernard, opat, cer­kveni učitelj
  •   Sreda, 21. 8.: sv. Pij X., papež
  •   Četrtek, 22. 8.: Devica Marija Kra­ljica
  •   Petek, 23. 8.: sv. Roza iz Lime, redov­nica
  •   Sobota, 24. 8.: sv. Natanael (Jernej), apostol
  Nedelja, 25. 8.: 21. nedelja med le­tom
  •   Ponedeljek, 26. 8.: sv. Ivana Bichier, redovna ustanoviteljica
  •   Torek, 27. 8.: sv. Monika, mati sv. Avguština
  •   Sreda, 28. 8.: sv. Avguštin, škof, cer­kveni učitelj
  •   Četrtek, 29. 8.: Mučeništvo Janeza Krstnika
  •   Petek, 30. 8.: sv. Feliks (Srečko), mučenec
  •   Sobota, 31. 8.: sv. Rajmund Nonat, redovnik
  Nedelja, 1. 9.: 22. nedelja med le­tom, angelska nedelja
  •   Ponedeljek, 2. 9.: sv. Marjeta, devi­ca, mučenka
  •   Torek, 3. 9.: sv. Gregor Veliki, papež, cerkveni učitelj
  •   Sreda, 4. 9.: sv. Rozalija, devica, spokornica
  •   Četrtek, 5. 9.: Sv. mati Terezija, re­dovnica
  •   Petek, 6. 9.: sv. Zaharija, prerok, prvi petek
  •   Sobota, 7. 9.: sv. Marko Križevcan, mučenec, prva sobota
  Nedelja, 8. 9.: 23. nedelja med le­tom
Papež Frančišek med opoldansko molitvijo Angel Gospodov:
»Evharistija je 'povzetek' vsega Jezu­sovega bivanja, ki je bilo eno samo de­janje ljubezni do Očeta in bratov. Tudi tam, kakor med čudežem pomnožitve hlebov, je Jezus vzel kruh v svoje roke, povzdignil Očetu blagoslovno molitev, razlomil kruh in ga dal učencem. Po­tem je isto storil s kelihom vina. Toda tisti trenutek, na večer pred svojim trpljenjem, hoče On v tej gesti zapusti­ti Oporoko nove Zaveze, trajen spomin svoje velike noči trpljenja in vstajenja. Praznik Rešnjega telesa nas vsako leto vabi, da obnovimo čudenje in veselje za ta čudovit Gospodov dar, evharistijo. Sprejmimo jo s hvaležnostjo, ne pasiv­no, iz navade. Ne smemo se navaditi evharistije in iti obhajati se, kakor iz navade, ne! Vsakič, ko se približamo oltarju, da bi prejeli evharistijo, mora­mo obnoviti naš 'amen' Kristusovemu telesu. Ko duhovnik reče 'Kristuso­vo telo', mi rečemo: 'Amen'. Naj bo to 'amen', ki prihaja iz srca, iz prepri­čanja. Jezus je, Jezus nas je zveličal in Jezus je, ki prihaja dati mi moč za
Vsak dan
8.30: rožni venec pred Najsvetejšim.
18.00: rožni venec
Nedelja
15.30: molitev pred izpostavljenim
Najsvetejšim
Prvi četrtek
Po večerni maši molitev v čast svete­mu Jožefu. Prvi petek
8.30: molitev pred izpostavljenim Naj­svetejšim
15.00: ura Božjega usmiljenja Prva sobota
8.30: molitev pred izpostavljenim Naj­svetejšim

URNIK SVETIH MAŠ

Delavniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
življenje. Jezus je, živi Jezus. Ne nava­dimo se, vsakič naj bo, kot bi bilo prvo obhajilo.«
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

Teden Božje Besede 23. 6. 2019- 30. 6. 2019


O tem, kako smo vsi krščeni Bož­ji otroci, je apostol Pavel razvil pravo teologijo. Že na binkoštni praznik smo brali v pi­smu Rimljanom, kako so vsi, ki se dajo voditi Bož­jemu Duhu Božji sino­vi in dediči, v tokratnem odlomku pa to misel osve­tli z drugega zornega kota, ko pravi: »Vi vsi ste po veri v Kristusa Jezusa Božji sinovi.« Tudi tu je naj­prej poudarek na tem, da to velja za vse ljudi, ki po veri v Jezusa Kristu­sa postajajo eno, »kajti vsi ste eden v Kristusu Jezusu«. Edini »pogoj«, da smo deležni tega Božjega sinovstva, je vera v Jezusa Kristusa, po kateri smo vsi »bili krščeni v Kristusa« in smo pri tem »oblekli Kristusa«. Pa­vel rad uporablja podobo oblačila, ki je znamenje, da je krščeni »novi človek« (prim. Kol 3,9-10) in v njem »živi Kristus« (Gal 2,20), saj si je oblekel »Gospoda Jezusa Kristusa« (Rim 13,14).
Novi, krščeni človek ustvarja novo človeštvo, v katerem ni več starih razlik glede rase, vere, kulture in družbenih razredov. »Ni ne Juda ne Grka, ni ne su­žnja ne svobodnjaka, ni ne moškega ne ženske.« Tudi to misel Pavel večkrat po­novi, ko želi poudariti, da v Kristusu ni več razlike med Judi in pogani, saj s krstom stare delitve izgubijo svojo moč in pomen, starozavezne obljube pa doživijo svo­jo dokončno izpolnitev: »Če pa ste Kristusovi, ste torej Abrahamovi po­tomci, po obljubi pa dediči.« Abraham, oče narodov in mož vere, je bil namreč nosilec obljube, ki jo je Bog v Kristusu izpolnil. Bog je ostal do konca zvest obljubi in blagoslo­vu, ki ju je dal Abrahamu, zato smo vsi, ki verujemo kakor on, deležni obljubljene dediščine.
Roman Starc
Diakonsko posvečenje. Kar nekaj let so škofje nove diakone, priprav­nike za prezbiterat, posvečevali v jesenskem času. Letos pa so se od­ločili, da bo posvečenje že na držav­ni praznik, 25. junija. Tako bo lju­bljanski nadškof 25. junija ob 10.00 v župnijski cerkvi sv. Vida v Šentvi­du pri Stični v diakone posvetil pet škofijskih in enega redovnega bogoslovca ter dva stalna diakona. 
Posve­čeni bodo:

  • Anže Cunk, iz župnije Kokrica; 
  • Martin Leban, iz župnije Jesenice; 
  • Tilen Oberwalder Zupanc, iz župnije Jarše;
  • Janez Potisek, iz župnije Dol pri Ljubljani;
  • Matej Rus, iz župnije Šentvid pri Stični;
  • lazarist Rok Vinko Žlender, iz žup­nije Maribor Sv. Marija;
  • za stalna diakona:
  • Boštjan Koprivec, iz župnije Vrh­nika ter
  • Ivan Bizjak, iz župnije Šmartno pod Šmarno goro.
Mašniško posvečenje. Na god apo­stolskih prvakov, 29. junija, bodo ob 9.00 v duhovnike posvečeni: 
  • Gregor Bregar, iz župnije Ljubljana Šentvid;
  • Tadej Ložar, iz župnije Dol pri Lju­bljani;
  • Rok Pogačnik, iz župnije Radovlji­ca in
  • Vito Urbanija, iz župnije Moravče. 

Hvala Bogu bomo tudi letos in priho­dnje leto imeli kar nekaj novomašnikov. Prav je, da se tega veselimo, se Bogu zanje zahvaljujemo, predvsem pa molimo zanje, za njihovo zvesto­bo ter za nove duhovne poklice.
Nebeški Oče,
pri zadnji večerji je tvoj Sin Jezus Kristus svojim apostolom zaupal službo duhovništva. Vedno znova jim pridružuješ novih delavcev v svojem vinogradu. Tako tudi letos naklanjaš Cerkvi na Slovenskem novih delivcev svetih skrivnosti. Jezus, Dobri pastir, prosimo te za vse letošnje slovenske novomašnike; ohrani jih v zavetju svojega presvetega Srca, da jim nihče ne bo mo­gel škodovati. Posvečuj jih, da bodo verovali, kar bodo brali; učili, kar bodo verovali; živeli, kar bodo uči­li. Ohrani njihova srca čista in sve­ta. Naj rastejo v ljubezni do tebe in ti ostanejo vedno zvesti, ki živiš in kraljuješ vekomaj v edinosti z Oče­tom in Svetim Duhom. Amen.
Opisali smo že (TBB št. 2058), kako je Quaglio na začetku svojega ustvarja­nja v stolnici po naročilu
odgovor­nih in zaradi pomanjkanja sredstev naslikal iluzionistično, navidezno kupolo. Žal se freska ni ohranila, ohranjena pa je kopija, ki jo je nare­dil Matevž Langus. Ta je namreč, ko je bila po 140 letih kupola končno le sezidana, v letih 1843-1844 le-to po­slikal. Držal se je prvotne Quaglijeve kompozicije, zasnove, ki pa jo je mo­ral prilagoditi prostoru. V svetlobnici je narisal Svetega Duha v podobi goloba, obkroženega z angelskimi glavicami. Notranji prostor kupole je razčlenjen z naslikanimi kasetami in lizenami. Na vzhodni strani vidi­mo najprej Sveto Trojico, v prizoru, ko krona Marijo, največjo zavetnico Ljubljane, kakor je zapisal Janez Gregor Dolničar. Ob tem dogodku sta levo in desno naslikana sv. Janez Krstnik, velik priprošnjik, in sv. Jo­žef, zavetnik Kranjske. Pod Sveto Trojico na robu kupole sedi na obla­kih sv. Miklavž, ki poveličan razpro­stira roke, angela pa nosita njegove atribute. Ob vznožju ima na levi per­sonifikacijo dežele Kranjske, ki jo predstavlja junaška žena z vojvodskim klobukom, mečem in ščitom, na katerem je grb, okrašen enoglavi orel. Na desni pa je personifika­cija Ljubljane: nežna mladenka, ki sklepa roke k molitvi, ob sebi pa ima mestni grb s stolpom in zmajem na vrhu. Sledijo še podobe ostalih va­ruhov mesta, dežele in škofije: zave­tnika škofije sv. Mohor in Fortunat, mestni patron sv. Jurij z zastavo, sto­ječ na zmajevi glavi, in sv. Neža z jagnjetom in lilijo nedolžnosti. Na levi strani se ob Janezu Krstniku vrstijo: sv. Vital in sv. Varija, škof Maksim Emonski in mučenec sv. Pelagij, sv. Ahacij, patron Kranjske, sv. Karel Boromejski s kardinalskim klobu­kom in sv. Anton z lilijo. Upodoblje­na sta kot krstna zavetnika tedanje­ga stolnega župnika Karla Zorna in škofa Antona Alojzija Wolfa, ki sta z delom in sredstvi največ prispeva­la h gradnji in poslikavi kupole. Ob teh podobah najdemo še sv. Terezijo Veliko s puščico Božje ljubezni, ki bi skupaj z že omenjeno sv. Nežo lah­ko predstavljali kreposti, ki naj bi zaznamovale tedanje prebivalce. Z značilnim izborom poveličanih svetnikov je kupola v resnici prava apoteoza, poveličanje škofije, deže­le Kranjske in mesta Ljubljane. Na zahodni strani pod oknom naspro­ti sv. Miklavža pa je Langus slikari­jo označil s spominskim zapisom: Sedem Episc. Antonio Aloysio Tenente, Curis Carli Zorn can. Parochie, Pinxit Matthaeus Langus Carniolus Steinbuchel MDCCCXLIV.
  V nedeljo, 23. 6., bo ob 20.30 v stolnici koncert zbora Glen Ellyn Wheaton Chorale iz ZDA. Vabljeni!
  V torek, 25. 6., bo ob 10.00 v žu­pnijski cerkvi v Šentvidu pri Stični posvečenje letošnjih diakonov. Lepo vabljeni!
  V sredo, 26.6., bo ob 18.30 v stol­nici škof dr. Franc Šuštar daroval sveto mašo ob godu sv. Jožefmarija Escriva, ustanovitelja Opus Dei.
  V soboto, 29. 6., bo ob 9.00 v stol­nici posvečenje letošnjih novomašnikov. Lepo vabljeni!
  Nedelja, 23. 6.: 12. nedelja med letom
  Ponedeljek, 24. 6.: rojstvo Jane­za Krstnika, slovesni praznik
  Torek, 25. 6.: sv. Doroteja, mati, mistikinja
  Sreda, 26. 6.: sv. Jožefmarija Escriva, ustanovitelj Opus Dei
  Četrtek, 27. 6.: sv. Ema Krška, kneginja
  Petek, 28. 6.: SRCE JEZUSOVO, slovesni praznik
  Sobota, 29. 6.: sv. PETER IN PA­VEL, apostola, slovesni praznik
  Nedelja, 30. 6.: 13. nedelja med letom
Papež Frančišek med sveto mašo na praznik Svete Trojice:
»Danes obhajamo Sveto Trojico. Trojica ni teološka uganka, ampak čudovita skrivnost Božje bližine. Trojica nam pravi, da tam gori v nebesih nimamo samotarskega Boga, ki bi bil oddaljen in ravnodušen; ne, On je Oče, ki nam je dal svojega Sina, ki je postal človek kot mi in ki nam zato, da bi nam bil še bliže, da bi nam pomagal nositi bremena življenja, pošilja svojega Duha. On, ki je Duh, prihaja v našega duha in nas tako tolaži odznotraj, v notranjost nam prinaša nežnost Boga. Z Bo­gom bremena življenja ne ostajajo na naših ramenih: Duh, ki ga imenujemo vsakokrat, ko naredimo znamenje križa, prav medtem, ko se dotaknemo ramen, pride, da bi nam dal moč, da bi nas spodbudil, da bi pomagal no­siti bremena. On je namreč strokovnjak pri oživljanju, pri opogumljanju, pri obnavlja­nju. Potrebno je več moči za popravljanje kot za gradnjo, za vnovični začetek kot za zače tek, za to, da bi se spravili, kot pa da bi se stri­njali. To je moč, ki nam jo da Bog. Zato tisti, ki se približa Bogu, ne izgubi poguma, gre naprej: znova začne, znova poskusi, znova gradi. Tudi trpi, vendar pa uspe znova zače­ti, znova poskusiti, znova zgraditi«.

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

Vsak dan
8.30: rožni venec pred Najsvetejšim. 18.00: rožni venec (vodijo bogoslovci) Sobota
8.40: hvalnice (vodijo kanoniki) Nedelja
15.30: molitev pred izpostavljenim Naj­svetejšim
Prvičetrtek
po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu.
Prvi petek
8.30: Molitev pred izpostavljenim Naj­svetejšim
15.00: ura Božjega usmiljenja Prva sobota
8.30: Molitev pred izpostavljenim Naj­svetejšim
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/