Teden Božje Besede: julij 2020

sobota, 4. julij 2020

Teden Božje Besede 5. 7. 2020-6. 9. 2020

CIRIL IN METOD POČITNIŠKE NEDELJE MED LETOM

Spremljanje nedavne proslave ob dnevu državnosti me je napolnjevalo s tihim veseljem. Bila je intimna izpoved slovenske duše. Nenadoma pa me je obšla tesnobna: ali niso zunanje, neslovenske ideološke in politične sile, nekdanje in sedanje, ki nimajo domačih korenin, do neke mere že poteptale našo slovensko dušo, ji vsilile druge vrednote, odtujeno umetnost in agresivne ideje, da se je v sprevrženi obliki začela uresničevati absurdna zamisel Edvarda Kocbeka o novi zavesti slovenskega naroda. Ta zavest je res vse bolj nova, a je vsaj jaz ne morem vzeti za svojo, ker grobo spodkopava temelje slovenske identitete. Postulati te zavesti ignorirajo osnovne prvine evangelija. Cilj nosilcev te na glavo obrnjene identitete je radikalni in univerzalni prelom s slovenskim antropološkim, duhovnim, kulturnim in družbenim izročilom.

Ozračje na naših ulicah postaja naelektreno, govor vse bolj grob in pristranski. Misel mi uhaja v leto 874, ko je moravski knez Svetopolk že drugič zamenjal stran in znova sklenil pakt s Slovanom sovražnim vzhodnofrankovskim kraljem Ludovikom in njegovim sinom Karlmanom. Škofa Metoda so ujeli in zaprli, slovansko bogoslužje pa prepovedali. Za naše prednike se je zavzel papež Janez VIII. in leta 880 spet potrdil bogoslužje v domačem jeziku. Po Metodovi smrti leta 885 Svetopolk ni podprl svojega škofa Gorazda, Metodovega naslednika. On in njegovi pomočniki, Angelar, Naunom, Sava in Kliment Ohridski, so morali bežati. Zatočišče so našli v Bolgariji. Tako kot oni so tudi dalmatinski glagoljaši, Srbi in Rusi zaupali duhovnemu in kulturnemu izročilu svetih bratov Cirila in Metoda. Iz teh korenin je zraslo to, kar občutimo kot slovensko dušo. Nova, vsiljena zavest se ne bo prijela.

Milan Knep

ŽUPNIKOVA BESEDA

Spoštovani farani in obiskovalci stolnice, letos nas je epidemija dodobra zaznamovala in spremenila utečene navade ter podrla marsikatere načrte. To se pozna tudi v naši stolni cerkvi, ki je nenadoma ostala skoraj brez turistov, odpovedanih pa je bilo tudi kar nekaj prireditev. Je pa zato zopet postala bolj »kraj miru«, kjer se človek lahko zaustavi v molitvi pa tudi pri sveti maši. Dovolj prostora je namreč, da se nam pri svetih mašah ni treba »preštevati«.

Sta pa pred nami kljub temu dva lepa in pomenljiva dogodka. Najprej bo to maša zadušnica za pokojnega nadškofa Alojza Urana, za katero se mnogi zanimate. V avgustu pa bomo imeli v stolnici škofovsko posvečenje duhovnika ljubljanske nadškofije, dr. Mitja Leskovarja, ki odhaja kot novoimenovani nuncij v Irak Novi nadškof je doma iz Kokrice pri Kranju in je po zaključenem šolanju v Rimu deloval v različnih službah v vatikanski diplomaciji. Več o njem ste že in še boste lahko prebrali v medijih, lepo pa vabljeni na njegovo posvečenje upamo le, da bodo razmere to dopuščale. V vsakem primeru imejte s seboj maske in si pri vhodu razkužite roke. Želim vam lep počitniški in dopustniški čas, ki je pred nami. Odpočijte si, naberite si novih moči in pa... na Boga ne pozabite!

DOGODKI PRED NAMI ...

... v mesecu juliju

• v ponedeljek, 6. 7., bo v stolnici v organizaciji Imago Slovenije koncert Therese Plut, sopran, in Polone Gantar, orgle. Izvajali bosta Duhovne pesmi Huga Wolfa.

• v soboto, 18. 7., bo v stolnici ob 9.00 slovesna sveta maša zadušnica

za pokojnega nadškofa Alojza Urana. Lepo vabljeni!

... v mesecu avgustu

• v soboto, 8. 8., bo v stolnici posvečenje nadškofa msgr. dr. Mitja Leskovarja, nuncija v Iraku. Lepo vabljeni!

GODOVI IN PRAZNIKI

• Nedelja, 5. 7.: sv. Ciril in Metod, slovanska apostola, sozavetnika Evrope

• Ponedeljek, 6. 7.: sv. Marija Goretti, devica, mučenka

• Torek, 7. 7.: b.sl. Anton Vovk, škof

• Sreda, 8. 7.: sv. Kilijan, škof, mučenec

• Četrtek, 9. 7.: sv. Veronika Giuliani, mistikinja

• Petek, 10. 7.: sv. Amalija, redovnica

• Sobota, 11. 7.: sv. Benedikt, opat, zavetnik Evrope

• Nedelja, 12. 7.: 15. nedelja med letom

• Ponedeljek, 13. 7.: sv. Henrik II, cesar

• Torek, 14. 7.: sv. Kamil de Lellis, duhovnik

• Sreda, 15. 7.: sv. Bonaventura, škof, cerkveni učitelj

• Četrtek, 16. 7.: Karmelska Mati Božja

• Petek, 17. 7.: sv. Aleš, spokornik

• Sobota, 18. 7.: sv. Elij iz Koštabone, mučenec

• Nedelja, 19. 7.: 16. nedelja med letom

• Ponedeljek, 20. 7.: sv. Marjeta Antiohijska, mučenka

• Torek, 21. 7.: sv. Lovrenc iz Brindisija, duhovnik

• Sreda, 22. 7.: sv. Marija Magdalena, spokornica

• Četrtek, 23. 7.: sv. Brigita Švedska, redovnica, sozavetnica Evrope

• Petek, 24. 7.: sv. Krištof, mučenec

• Sobota, 25. 7.: sv. Jakob Starejši, apostol

• Nedelja, 26. 7.: 17. nedelja med letom, Krištofova

• Ponedeljek, 27. 7.: sv. Gorazd, Kliment in drugi učenci Cirila in Metoda

• Torek, 28. 7.: sv. Viktor I. (Zmago), papež

• Sreda, 29. 7.: sv. Marta, Lazarjeva sestra

• Četrtek, 30. 7.: sv. Peter Krizolog, škof, cerkveni učitelj

• Petek, 31. 7.: sv. Ignacij Lojolski, ustanovitelj jezuitov

• Sobota, 1. 8.: sv. Alfonz M. Ligvorij, škof, cerkveni učitelj

• Nedelja, 2. 8.: 18. nedelja med letom

• Ponedeljek, 3. 8.: sv. Martin, menih

• Torek, 4. 8.: sv. Janez Vianney, arški župnik

• Sreda, 5. 8.: Marija Snežna (Nives)

• Četrtek, 6. 8.: Jezusova spremenitev na gori, praznik

• Petek, 7. 8.: sv. Sikst II., papež, mučenec, prvi petek

• Sobota, 8. 8.: sv. Dominik, ustanovitelj dominikancev, prva sobota

• Nedelja, 9. 8.: 19. nedelja med letom

• Ponedeljek, 10. 8.: sv. Lovrenc, diakon, mučenec

• Torek, 11. 8.: sv. Klara (Jasna), devica

• Sreda, 12. 8.: sv. Ivana Šantalska, vdova, redovnica

• Četrtek, 13. 8.: sv. Poncijan in Hipolit, mučenca

• Petek, 14. 8.: sv. Maksimiljan Kolbe, duhovnik, mučenec

• Sobota, 15. 8.: MARIJINO VNEBOVZETJE veliki šmaren, zapovedani praznik

• Nedelja, 16. 8.: 20. nedelja med letom

• Ponedeljek, 17. 8.: sv. Evzebij, papež, mučenec

• Torek, 18. 8.: sv. Helena, cesarica

• Sreda, 19. 8.: sv. Janez Eudes, duhovnik

• Četrtek, 20. 8.: sv. Bernard, opat, cerkveni učitelj

• Petek, 21. 8.: sv. Pij X., papež

• Sobota, 22. 8.: Devica Marija Kraljica

• Nedelja, 23. 8.: 21. nedelja med letom

• Ponedeljek, 24. 8.: sv. Natanael (Jernej), apostol

• Torek, 25. 8.: sv. Ludvik IX. Francoski, kralj

• Sreda, 26. 8.: sv. Ivana Bichier, redovna ustanoviteljica

• Četrtek, 27. 8.: sv. Monika, mati sv. Avguština

• Petek, 28. 8.: sv. Avguštin, škof, cerkveni učitelj

• Sobota, 29. 8.: mučeništvo Janeza Krstnika

• Nedelja, 30. 8.: 22. nedelja med letom

• Ponedeljek, 31. 8.: sv. Rajmund Nonat, redovnik

• Torek, 1. 9.: sv. Egidij (Tilen), opat

• Sreda, 2. 9.: sv. Marjeta, devica, mučenka

• Četrtek, 3. 9.: sv. Gregor Veliki, papež, cerkveni učitelj

• Petek, 4. 9.: sv. Rozalija, devica, spokornica, prvi petek

• Sobota, 5. 9.: Sv. Mati Terezija, redovnica, prva sobota

• Nedelja, 6. 9.: 23. nedelja med letom, angelska nedelja

• Ponedeljek, 7. 9.: sv. Marko Križevcan, mučenec

• Torek, 8. 9.: Marijino rojstvo mali šmaren, praznik

• Sreda, 9. 9.: sv. Peter Klaver, jezuit, misijonar

• Četrtek, 10. 9.: sv. Nikolaj Tolentinski, spokornik

• Petek, 11. 9.: sv. Prot in Hijacint, mučenca

• Sobota, 12. 9.:, Marijino ime

• Nedelja, 13. 9.: 24. nedelja med letom

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: rožni venec

NEDELJA

15.30: molitev pred izpostavljenim

Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

DAROVI ZA SVETE MAŠE IN CERKEV

Hvaležni vam bomo za vse svete maše, ki jih boste lahko darovali in vaše darove, ki jih boste namenili za stroške stolnice, naše zaposlene in prostovoljce. Bog povrni!

MISEL TEDNA

Papež Frančišek na praznik apostolov Petra in Pavla:

»Jezus je Petru prerokoval: 'Ti si Peter, Skala, in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev.' Tudi za nas je podobno preroštvo. O njem beremo v zadnji knjigi Svetega pisma, kjer Jezus obljubi svojim zvestim pričevalcem 'bel kamenček in na kamenčku bo napisano novo ime' (Raz 2,17). Kakor je Gospod spremenil Simona v Petra, tako kliče vsakega med nami, da bi nas naredil za žive kamne, s katerimi bi zgradil prenovljeno Cerkev in človeštvo. Vedno je kdo, ki uničuje edinost, in kdo, ki ugaša preroštvo, a Gospod verjame v nas in prosi tebe: 'Hočeš biti graditelj edinosti? Hočeš biti prerok mojega neba na zemlji?' Bratje in sestre, pustimo, da nas Jezus izziva, in našli bomo pogum, da mu odgovorimo: Ja, hočem!'«

Vir: https://www.vaticannews.va/sl/2020/29/06

URNIK SVETIH MAŠ

Delavniki:

6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00

Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30 Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

sreda, 1. julij 2020

Teden Božje Besede 28. 6.2020-5. 7.2020

13. NEDELJA MED LETOM

V bogoslovju sem bil v času nadškofa dr. Jožefa Pogačnika (1902–1980). Da bi se čim bolje pripravili za pastoralno delo na župniji, je nadškof odredil obvezno učenje harmonija. Nekaj let sem se mučil z usklajevanjem hkratnega pritiskanja na pedale in tipke, a očitno z mojo motoriko nekaj ni bilo v redu, sicer rezultat učenja ne bi bil tako slab. Veliko bogoslovcev se je v tistih letih udeleževalo kuharskega tečaja pri šolskih sestrah v Repnjah, ker smo se zavedali, da bodo v prihodnosti župnijske gospodinje velika redkost. Ker smo se v tistih časih vozili z jugoavtomobili, smo imeli pogosto težave z vžigom in z nenadnimi odpovedmi tega ali onega dela. Zato je padel predlog, da bi imeli bogoslovci še tečaj iz osnov motoroznanstva. Nič drugače kot bogoslovci se niso obnašali mladi družinski očetje, ki so se ponašali s tem, da so sami z lastnimi rokami zgradili hišo, vključno z obrtniškimi deli. Tudi sam sem kot kaplan požel največ odobravanja, ko sem vihtel lopato. Vzgoja, cerkvena in civilna, je iz nas delala univerzalne diletante, kot se je duhovito izrazil eden od sobratov frančiškanov. Vsak je moral znati vse, samo tako je bil nekaj vreden. Verniki še danes radi naštevajo znanja in osebnostne kvalitete, ki bi jih moral imeti duhovnik, s katerim bi bili zadovoljni. V dneh mašniških posvečenj se moramo znova vprašati, kakšne naj bodo naše župnije čez nekaj let, ko pa je povprečna starost duhovnikov z dekretom že 61 let. Pred nami so velike spremembe. Ali razumemo, kaj se nam dogaja? Molitvi za nove duhovne poklice bo treba pridružiti molitve za oblikovanje novega modela župnije in za novo vzgojno paradigmo duhovniških kandidatov, ki bodo hoteli in zmogli delovati v tako spremenjenem Gospodovem vinogradu.

Milan Knep

LETOŠNJIM NOVOMAŠNIKOM NA POT

»Gospod, vodnikov nam daj, ki žarno luč bodo pred nami nosili, ki nas bodo varno vodili po poti peska in trnja...« Melodija in besedilo te prelepe pesmi bosta kmalu znova napolnjevala našo domovino. Na pot za Jezusom bo zopet stopilo nekaj fantov, za vedno maziljenih z njegovim posebnim pečatom: zakramentom svetega mašniškega posvečenja. Zal se bo ob njih le malokdo vprašal in zamislil, kako velika mora biti Ljubezen, Lepota in Dobrota, ki jih je pritegnila, da so se odločili zapustiti dom, starše, morda celo dekle, dobro službo in se podati na to, v marsičem tvegano pot. Le malokdo bo pomislil na veličino koraka, ki so ga storili, in na plemenito poslanstvo, ki jih čaka. Da, plemenito je poslanstvo, ki je pred njimi. Kako že pravi pesem? *Bili naj bi »luč« ljudem na poti. Bodo njihove svetilke imele dovolj olja, ali pa bodo kot smrdljive brlivke nekoč ugasnile?

*Bili naj bi »pastirji«.

Bodo zmogli dovolj ljubezni za sleherno ovco, ali pa se bodo obnašali zgolj kot najemniki?

*Bili naj bi »svečeniki z nedolžnim srcem«.

Kaj vse bo v resnici napolnjevalo njihova srca? Kaj bodo zajemali iz njih? *Bili naj bi »svetniki«. Svetniki na zemlji? Ali ne bodo preveč »krvavi pod kožo«?

Bodo zmogli, bodo zvesti, bodo ...?

Bodo. Če jih bova jaz in ti sprejela, jim pomagala, jih branila, kadar bo to potrebno, jih podpirala s svojo molitvijo. Sedaj, ta trenutek, zmoli zanje očenaš to je največ, kar lahko storiš.

POSVETITEV DOMOVINE JEZUSOVEMU IN MARIJINEMU SRCU

Mati Marija, zarja odrešenja, verni slovenski narod se danes izroči in posveti tvojemu brezmadežnemu Srcu. Sprejmi nas v svoje materinsko varstvo in nas vodi k svojemu Sinu Jezusu, ki je luč sveta in edini Odrešenik, naše upanje in rešitev. Gospod Jezus, po Marijinem brezmadežnem Srcu se v Svetem Duhu izročimo in posvetimo tvojemu presvetemu Srcu. Naj bomo vedno bolj predani in zvesti otroci nebeškega Očeta. Priporočamo ti naše družine, naj bodo velikodušno odprte življenju. Priporočamo ti otroke, mladino, bolnike in invalide, ostarele ter samske in ovdovele. Posebej te prosimo za neurejene, ranjene in razbite družine. Ozri se na mlade, ki iščejo smisel življenja, in na tiste, ki se izgubljajo v najrazličnejših omamah. Pomagaj brezposelnim, osamljenim, obupanim in oddaljenim. Po Marijini priprošnji sprejmi vse v svoje usmiljeno Srce, nas pa napravi za sodelavce tvojega usmiljenja.

Presveto Srce Jezusovo, pred teboj obnavljamo svojo krstno posvetitev troedinemu Bogu: odpovemo se grehu, zapeljivosti zla in hudemu duhu. Ve

rujemo vse, kar nam je Bog razodel in nas uči sveta Katoliška cerkev. Podeli nam Duha ljubezni, da bomo živeli po evangeliju in spolnjevali tvojo zapoved ljubezni do Boga in do bližnjega ter Božje in cerkvene zapovedi. Vredno bomo prejemali zakramente in se ravnali po nauku cerkvenega učiteljstva. Podpiraj nas, da bomo v moči Svetega Duha ter njegovih darov z veseljem in velikodušnostjo prisluhnili Božjemu klicu in nanj odgovorili. Radi bomo sodelovali pri novi evangelizaciji ter prispevali k edinosti in rasti Cerkve.

Hočemo se hraniti z Božjo besedo in nebeškim Kruhom. Hočemo redno moliti, da bomo mogli premagati vsako zlo in vedno izbrali življenje. Varuj nas v vseh nevarnostih in nas na priprošnjo Matere Marije po končanem zemeljskem romanju srečno pripelji v objem usmiljenega nebeškega Očeta. Amen.

STOLNICA NAŠ DOM

Freska na oboku glavne ladje podobe apostolov

Svetemu Andreju sledi podoba sv. Janeza Evangelista, mladeniča, s kelihom v eni in knjigo v drugi roki. Sveti Janez Evangelist se je rodil v Betsajdi ob Genezareškem jezeru. Njegov oče Zebedej je bil ribič, mati Marija Saloma pa je kasneje kot učenka tudi sama spremljala Jezusa. Skupaj s svojim bratom Jakobom (starejšim) je bil ribič, kasneje se je pridružil Janezu Krstniku in postal njegov učenec, kasneje pa sta oba postala apostola. Dogodek, ko se je Jezus, potem ko sta mu nekaj časa sledila, obrnil k njima in ju na vprašanje, kje stanuje, povabil, naj gresta za njim, je bil zanj tako pomemben, da je še po več desetletjih

zapisal, da je bilo to »okrog desete ure«. Bil je tih in preudaren, ljubezniv in otroško ponižen, obenem pa tudi zelo goreč (vzkipljiv) in odločen. Živel je deviško in duhovno poglobljeno življenje, kar ga je z Jezusom na poseben način povez lo v zaupljivo prijateljstvo. Po Jezusovi smrti je na njegovo spodbudo: »Glej, tvoja mati!« vzel k sebi Marijo in kot njen duhovni sin zanjo skrbel do smrti. Evangelij je oznanjal v Mali Aziji, v Efezu, kjer je doživljal nemalo težav. Na različne načine je bil mučen, nato pregnan, na stara leta pa se je »zmagoslavno« vrnil v Efez in tu napisal evangelij. Poleg četrtega evangelija, ki dopolnjuje pisanje sinoptikov in ga označujejo tudi kot duhovni evangelij, je napisal še zadnjo knjigo Svetega pisma, Razodetje, in tri pisma. Ker je odklonil češčenje poganskih bogov, so ga prijeli, vlekli v Rim in ga tam po obsodbi vrgli v kotel vrelega olja, ki pa se je po čudežu spremenilo v osvežujočo kopel, iz katere je prišel svež in čil. Cesar Domicijan ga je po tej čudežni rešitvi poslal v izgnanstvo na Patmos, majhen, skalnat otok v Egejskem morju, kjer je v neki votlini napisal Razodetje. Umrl je okoli leta 101 v Efezu v Turčiji. Je zavetnik številnih stanov: teologov, uradnikov, notarjev, kiparjev, slikarjev, pisateljev, knjigarnarjev, tiskarjev, knjigovezcev, papirničarjev, viničarjev, mesarjev, sedlarjev, steklarjev, izdelovalcev ogledal, graverjev, svečarjev, pletarjev in zavetnik

prijateljstva. Priporočajo se mu proti zastrupitvam, opeklinam, bolečinam v nogah in epilepsiji, proti toči, za dobro žetev.

Upodabljajo ga kot mladega postavnega in prikupnega moškega. Njegov atribut je orel; poleg tega ima ob sebi lahko še kotel z oljem, pisalno pero, knjigo, velikokrat drži v roki kelih s kačo. Po legendi naj bi mu v Efezu poganski duhovnik boginje Artemide ponudil čašo s strupom, da bi preizkusil njegovo svetost. Janez je spoznal njegovo zvijačo in zahrbtnost, zato je nad kelihom najprej naredil znamenje blagoslova, pri čemer je iz njega skočila kača, nato pa čašo mirno spil. Pri nas mu je posvečenih 7 župnijskih in 16 podružničnih cerkva. Goduje 27. decembra.

DOGODKI PRED NAMI

• V ponedeljek, 29. 6., bo ob 9.00 posvečenje letošnjih novomašnikov.

Priporočamo vam jih v molitev! Svetih maš ob 8.00 in 10.30 ne bo.

GODOVI IN PRAZNIKI

• Nedelja, 28. 6.: 13. nedelja med letom

• Ponedeljek, 29. 6.: sv. Peter in Pavel, apostola, slovesni praznik

• Torek, 30. 6.: sv. prvi mučenci rimske Cerkve

URNIK SVETIH MAŠ

Delavniki:

6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00

Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30 Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

• Sreda, 1. 7.: Estera, svetopisemska žena

• Četrtek, 2. 7.: sv. Janez Frančišek Regis, duhovnik

• Petek, 3. 7.: sv. Tomaž, apostol

• Sobota, 4. 7.: sv. Urh, škof

• Nedelja, 5. 7.: sv. Ciril in Metod, slovanska apostola