sobota, 04. julij 2020

Teden Božje Besede 5. 7. 2020-6. 9. 2020


Spremljanje nedavne proslave ob dne­vu državnosti me je napolnje­valo s tihim veseljem. Bila je intimna izpoved slovenske duše. Nenadoma pa me je obšla tesnobna: ali niso zunanje, neslovenske ideo­loške in politične sile, nek­danje in sedanje, ki nima­jo domačih korenin, do neke mere že poteptale našo slovensko dušo, ji vsilile druge vrednote, odtuje­no umetnost in agresivne ideje, da se je v sprevrženi obliki začela uresniče­vati absurdna zamisel Edvarda Kocbe­ka o novi zavesti slovenskega naroda. Ta zavest je res vse bolj nova, a je vsaj jaz ne morem vzeti za svojo, ker grobo spodkopava temelje slovenske iden­titete. Postulati te zavesti ignorirajo osnovne prvine evangelija. Cilj nosil­cev te na glavo obrnjene identitete je radikalni in univerzalni prelom s slo­venskim antropološkim, duhovnim, kulturnim in družbenim izročilom.
Ozračje na naših ulicah postaja naelektreno, govor vse bolj grob in pri­stranski. Misel mi uhaja v leto 874, ko je moravski knez Svetopolk že drugič zamenjal stran in znova sklenil pakt s Slovanom sovražnim vzhodnofrankovskim kra­ljem Ludovikom in njegovim sinom Karlmanom. Škofa Metoda so ujeli in zaprli, slovansko bogo­služje pa prepovedali. Za naše prednike se je zavzel pa­pež Janez VIII. in leta 880 spet po­trdil bogoslužje v domačem jeziku. Po Metodovi smrti leta 885 Svetopolk ni podprl svojega škofa Gorazda, Me­todovega naslednika. On in njegovi pomočniki, Angelar, Naunom, Sava in Kliment Ohridski, so morali beža­ti. Zatočišče so našli v Bolgariji. Tako kot oni so tudi dalmatinski glagoljaši, Srbi in Rusi zaupali duhovnemu in kulturnemu izročilu svetih bra­tov Cirila in Metoda. Iz teh korenin je zraslo to, kar občutimo kot slovensko dušo. Nova, vsiljena zavest se ne bo prijela.        
Milan Knep

ŽUPNIKOVA BESEDA

Spoštovani farani in obiskovalci stolnice, letos nas je epidemija dodobra zaznamovala in spremenila utečene navade ter podrla marsikatere načrte. To se pozna tudi v naši stolni cerkvi, ki je nenadoma ostala skoraj brez turistov, odpovedanih pa je bilo tudi kar nekaj prireditev. Je pa zato zopet postala bolj »kraj miru«, kjer se človek lahko zaustavi v molitvi pa tudi pri sveti maši. Dovolj prostora je namreč, da se nam pri svetih mašah ni treba »preštevati«.
Sta pa pred nami kljub temu dva lepa in pomenljiva dogodka. Najprej bo to maša zadušnica za pokojnega nadškofa Aloj­za Urana, za katero se mnogi zanimate. V avgustu pa bomo imeli v stolnici ško­fovsko posvečenje duhovnika ljubljanske nadškofije, dr. Mitja Leskovarja, ki od­haja kot novoimenovani nuncij v Irak Novi nadškof je doma iz Kokrice pri Kranju in je po zaključenem šolanju v Rimu deloval v različnih službah v va­tikanski diplomaciji. Več o njem ste že in še boste lahko prebrali v medijih, lepo pa vabljeni na njegovo posvečenje upamo le, da bodo razmere to dopuščale. V vsa­kem primeru imejte s seboj maske in si pri vhodu razkužite roke. Želim vam lep počitniški in dopustniški čas, ki je pred nami. Odpočijte si, naberite si novih moči in pa... na Boga ne pozabite!

DOGODKI PRED NAMI ...

... v mesecu juliju
  v ponedeljek, 6. 7., bo v stolnici v organizaciji Imago Slovenije kon­cert Therese Plut, sopran, in Polo­ne Gantar, orgle. Izvajali bosta Du­hovne pesmi Huga Wolfa.
  v soboto, 18. 7., bo v stolnici ob 9.00 slovesna sveta maša zadušnica
za pokojnega nadškofa Alojza Ura­na. Lepo vabljeni!
  v soboto, 8. 8., bo v stolnici posve­čenje nadškofa msgr. dr. Mitja Leskovarja, nuncija v Iraku. Lepo va­bljeni!
  Ponedeljek, 6. 7.: sv. Marija Goretti, devica, mučenka
  Sreda, 8. 7.: sv. Kilijan, škof, mučenec
  Četrtek, 9. 7.: sv. Veronika Giuliani, mistikinja
  Petek, 10. 7.: sv. Amalija, redovni­ca
  Sobota, 11. 7.: sv. Benedikt, opat, zavetnik Evrope
  Ponedeljek, 13. 7.: sv. Henrik II, cesar
  Torek, 14. 7.: sv. Kamil de Lellis, duhovnik
  Sreda, 15. 7.: sv. Bonaventura, škof, cerkveni učitelj
  Četrtek, 16. 7.: Karmelska Mati Božja
  Petek, 17. 7.: sv. Aleš, spokornik
  Sobota, 18. 7.: sv. Elij iz Koštabone, mučenec
  Ponedeljek, 20. 7.: sv. Marjeta Antiohijska, mučenka
  Torek, 21. 7.: sv. Lovrenc iz Brindisija, duhovnik
  Sreda, 22. 7.: sv. Marija Magdale­na, spokornica
  Četrtek, 23. 7.: sv. Brigita Švedska, redovnica, sozavetnica Evrope
  Petek, 24. 7.: sv. Krištof, mučenec
  Sobota, 25. 7.: sv. Jakob Starejši, apostol
  Nedelja, 26. 7.: 17. nedelja med le­tom, Krištofova
  Ponedeljek, 27. 7.: sv. Gorazd, Kliment in drugi učenci Cirila in Meto­da
  Torek, 28. 7.: sv. Viktor I. (Zmago), papež
  Sreda, 29. 7.: sv. Marta, Lazarjeva sestra
  Četrtek, 30. 7.: sv. Peter Krizolog, škof, cerkveni učitelj
  Petek, 31. 7.: sv. Ignacij Lojolski, ustanovitelj jezuitov
  Sobota, 1. 8.: sv. Alfonz M. Ligvorij, škof, cerkveni učitelj
  Nedelja, 2. 8.: 18. nedelja med le­tom
  Ponedeljek, 3. 8.: sv. Martin, me­nih
  Torek, 4. 8.: sv. Janez Vianney, arški župnik
  Sreda, 5. 8.: Marija Snežna (Nives)
  Četrtek, 6. 8.: Jezusova spremenitev na gori, praznik
  Petek, 7. 8.: sv. Sikst II., papež, mučenec, prvi petek
  Sobota, 8. 8.: sv. Dominik, ustano­vitelj dominikancev, prva sobota
  Nedelja, 9. 8.: 19. nedelja med le­tom
  Ponedeljek, 10. 8.: sv. Lovrenc, diakon, mučenec
  Torek, 11. 8.: sv. Klara (Jasna), de­vica
  Sreda, 12. 8.: sv. Ivana Šantalska, vdova, redovnica
  Četrtek, 13. 8.: sv. Poncijan in Hipolit, mučenca
  Petek, 14. 8.: sv. Maksimiljan Kolbe, duhovnik, mučenec
  Sobota, 15. 8.: MARIJINO VNE­BOVZETJE veliki šmaren, zapo­vedani praznik
  Nedelja, 16. 8.: 20. nedelja med le­tom
  Ponedeljek, 17. 8.: sv. Evzebij, pa­pež, mučenec
  Torek, 18. 8.: sv. Helena, cesarica
  Sreda, 19. 8.: sv. Janez Eudes, du­hovnik
  Četrtek, 20. 8.: sv. Bernard, opat, cerkveni učitelj
  Petek, 21. 8.: sv. Pij X., papež
  Sobota, 22. 8.: Devica Marija Kra­ljica
  Nedelja, 23. 8.: 21. nedelja med le­tom
  Ponedeljek, 24. 8.: sv. Natanael (Jernej), apostol
  Torek, 25. 8.: sv. Ludvik IX. Fran­coski, kralj
  Sreda, 26. 8.: sv. Ivana Bichier, re­dovna ustanoviteljica
  Četrtek, 27. 8.: sv. Monika, mati sv. Avguština
  Petek, 28. 8.: sv. Avguštin, škof, cerkveni učitelj
  Sobota, 29. 8.: mučeništvo Janeza Krstnika
  Nedelja, 30. 8.: 22. nedelja med le­tom
  Ponedeljek, 31. 8.: sv. Rajmund Nonat, redovnik
  Torek, 1. 9.: sv. Egidij (Tilen), opat
  Sreda, 2. 9.: sv. Marjeta, devica, mučenka
  Četrtek, 3. 9.: sv. Gregor Veliki, pa­pež, cerkveni učitelj
  Petek, 4. 9.: sv. Rozalija, devica, spokornica, prvi petek
  Sobota, 5. 9.: Sv. Mati Terezija, re­dovnica, prva sobota
PRVI PETEK
PRVA SOBOTA
Hvaležni vam bomo za vse svete maše, ki jih boste lahko darovali in vaše darove, ki jih boste name­nili za stroške stolnice, naše zapo­slene in prostovoljce. Bog povrni!
»Jezus je Petru prerokoval: 'Ti si Peter, Skala, in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev.' Tudi za nas je podobno pre­roštvo. O njem beremo v zadnji knjigi Svetega pisma, kjer Jezus obljubi svo­jim zvestim pričevalcem 'bel kamenček in na kamenčku bo napisano novo ime' (Raz 2,17). Kakor je Gospod spreme­nil Simona v Petra, tako kliče vsakega med nami, da bi nas naredil za žive kamne, s katerimi bi zgradil prenovlje­no Cerkev in človeštvo. Vedno je kdo, ki uničuje edinost, in kdo, ki ugaša preroštvo, a Gospod verjame v nas in prosi tebe: 'Hočeš biti graditelj edino­sti? Hočeš biti prerok mojega neba na zemlji?' Bratje in sestre, pustimo, da nas Jezus izziva, in našli bomo pogum, da mu odgovorimo: Ja, hočem!'«
Delavniki:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30 Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

sreda, 01. julij 2020

Teden Božje Besede 28. 6.2020-5. 7.2020


V bogoslovju sem bil v času nadškofa dr. Jožefa Pogačnika (1902–1980). Da bi se čim bolje pripravili za pastoralno delo na župniji, je nadškof odredil obvezno učenje harmonija. Nekaj let sem se mučil z usklajevanjem hkratnega pritiskanja na pedale in tipke, a očitno z mojo motoriko nekaj ni bilo v redu, sicer rezultat učenja ne bi bil tako slab. Veliko bogoslovcev se je v tistih letih udeleževalo kuharskega tečaja pri šolskih sestrah v Repnjah, ker smo se zavedali, da bodo v prihodnosti župnijske gospodinje velika redkost. Ker smo se v tistih časih vozili z jugoavtomobili, smo imeli pogosto težave z vžigom in z nenadnimi odpovedmi tega ali onega dela. Zato je padel predlog, da bi imeli bogoslovci še tečaj iz osnov motoroznanstva. Nič drugače kot bogoslovci se niso obnašali mladi družinski očetje, ki so se ponašali s tem, da so sami z lastnimi rokami zgradili hišo, vključno z obrtniškimi deli. Tudi sam sem kot kaplan požel največ odobravanja, ko sem vihtel lopato. Vzgoja, cerkvena in civilna, je iz nas delala univerzalne diletante, kot se je duhovito izrazil eden od sobratov frančiškanov. Vsak je moral znati vse, samo tako je bil nekaj vreden. Verniki še danes radi naštevajo znanja in osebnostne kvalitete, ki bi jih moral imeti duhovnik, s katerim bi bili zadovoljni. V dneh mašniških posvečenj se moramo znova vprašati, kakšne naj bodo naše župnije čez nekaj let, ko pa je povprečna starost duhovnikov z dekretom že 61 let. Pred nami so velike spremembe. Ali razumemo, kaj se nam dogaja? Molitvi za nove duhovne poklice bo treba pridružiti molitve za oblikovanje novega modela župnije in za novo vzgojno paradigmo duhovniških kandidatov, ki bodo hoteli in zmogli delovati v tako spremenjenem Gospodovem vinogradu.
Milan Knep

LETOŠNJIM NOVOMAŠNIKOM NA POT


»Gospod, vodnikov nam daj, ki žarno luč bodo pred nami nosili, ki nas bodo varno vodili po poti peska in trnja...« Melodija in besedilo te prelepe pe­smi bosta kmalu znova napolnjeva­la našo domovino. Na pot za Jezusom bo zopet stopilo nekaj fantov, za ve­dno maziljenih z njegovim poseb­nim pečatom: zakramentom svetega mašniškega posvečenja. Zal se bo ob njih le malokdo vprašal in zamislil, kako velika mora biti Ljubezen, Lepota in Dobrota, ki jih je pritegnila, da so se odločili zapustiti dom, starše, morda celo dekle, dobro službo in se podati na to, v marsičem tvegano pot. Le malokdo bo pomislil na veličino koraka, ki so ga storili, in na plemenito poslanstvo, ki jih čaka. Da, plemenito je poslanstvo, ki je pred njimi. Kako že pravi pesem? *Bili naj bi »luč« ljudem na poti. Bodo njihove svetilke imele dovolj olja, ali pa bodo kot smrdljive brlivke nekoč uga­snile?
*Bili naj bi »pastirji«.
Bodo zmogli dovolj ljubezni za sleherno ovco, ali pa se bodo obnašali zgolj kot na­jemniki?
Kaj vse bo v resnici napolnjevalo njihova srca? Kaj bodo zajemali iz njih? *Bili naj bi »svetniki«. Svetniki na zemlji? Ali ne bodo preveč »krvavi pod kožo«?
Bodo. Če jih bova jaz in ti sprejela, jim pomagala, jih branila, kadar bo to po­trebno, jih podpirala s svojo molitvi­jo. Sedaj, ta trenutek, zmoli zanje očenaš to je največ, kar lahko storiš.
Mati Marija, zarja odrešenja, verni slovenski narod se danes izroči in posveti tvojemu brezmadežnemu Srcu. Sprejmi nas v svoje materinsko varstvo in nas vodi k svojemu Sinu Jezusu, ki je luč sveta in edini Odrešenik, naše upanje in rešitev. Gospod Jezus, po Marijinem brezma­dežnem Srcu se v Svetem Duhu izroči­mo in posvetimo tvojemu presvetemu Srcu. Naj bomo vedno bolj predani in zvesti otroci nebeškega Očeta. Priporočamo ti naše družine, naj bodo velikodušno odprte življenju. Priporočamo ti otroke, mladino, bol­nike in invalide, ostarele ter samske in ovdovele. Posebej te prosimo za ne­urejene, ranjene in razbite družine. Ozri se na mlade, ki iščejo smisel ži­vljenja, in na tiste, ki se izgubljajo v najrazličnejših omamah. Pomagaj brezposelnim, osamljenim, obupa­nim in oddaljenim. Po Marijini priprošnji sprejmi vse v svoje usmiljeno Srce, nas pa napravi za sodelavce tvo­jega usmiljenja.
Presveto Srce Jezusovo, pred teboj ob­navljamo svojo krstno posvetitev troedinemu Bogu: odpovemo se grehu, zapeljivosti zla in hudemu duhu. Ve­
rujemo vse, kar nam je Bog razodel in nas uči sveta Katoliška cerkev. Pode­li nam Duha ljubezni, da bomo žive­li po evangeliju in spolnjevali tvojo zapoved ljubezni do Boga in do bli­žnjega ter Božje in cerkvene zapovedi. Vredno bomo prejemali zakramente in se ravnali po nauku cerkvenega učiteljstva. Podpiraj nas, da bomo v moči Svetega Duha ter njegovih da­rov z veseljem in velikodušnostjo pri­sluhnili Božjemu klicu in nanj odgo­vorili. Radi bomo sodelovali pri novi evangelizaciji ter prispevali k edino­sti in rasti Cerkve.
Hočemo se hraniti z Božjo besedo in nebeškim Kruhom. Hočemo redno moliti, da bomo mogli premagati vsako zlo in vedno izbrali življenje. Varuj nas v vseh nevarnostih in nas na priprošnjo Matere Marije po kon­čanem zemeljskem romanju srečno pripelji v objem usmiljenega nebe­škega Očeta. Amen.
 Freska na oboku glavne ladje podobe apostolov
Svetemu Andreju sledi podoba sv. Janeza Evangelista, mladeniča, s kelihom v eni in knjigo v drugi roki. Sveti Janez Evangelist se je rodil v Betsajdi ob Genezareškem jezeru. Nje­gov oče Zebedej je bil ribič, mati Ma­rija Saloma pa je kasneje kot učenka tudi sama spremljala Jezusa. Skupaj s svojim bratom Jakobom (starejšim) je bil ribič, kasneje se je pridružil Jane­zu Krstniku in postal njegov učenec, kasneje pa sta oba postala apostola. Dogodek, ko se je Jezus, potem ko sta mu nekaj časa sledila, obrnil k njima in ju na vprašanje, kje stanuje, pova­bil, naj gresta za njim, je bil zanj tako pomemben, da je še po več desetletjih
zapisal, da je bilo to »okrog desete ure«. Bil je tih in preudaren, ljube­zniv in otroško ponižen, obenem pa tudi zelo goreč (vzkipljiv) in od­ločen. Živel je de­viško in duhovno poglobljeno živ­ljenje, kar ga je z Jezusom na pose­ben način povez lo v zaupljivo prijateljstvo. Po Jezusovi smrti je na njegovo spodbudo: »Glej, tvoja mati!« vzel k sebi Marijo in kot njen duhovni sin zanjo skrbel do smr­ti. Evangelij je oznanjal v Mali Aziji, v Efezu, kjer je doživljal nemalo težav. Na različne načine je bil mučen, nato pregnan, na stara leta pa se je »zma­goslavno« vrnil v Efez in tu napisal evangelij. Poleg četrtega evangelija, ki dopolnjuje pisanje sinoptikov in ga označujejo tudi kot duhovni evange­lij, je napisal še zadnjo knjigo Svetega pisma, Razodetje, in tri pisma. Ker je odklonil češčenje poganskih bogov, so ga prijeli, vlekli v Rim in ga tam po obsodbi vrgli v kotel vre­lega olja, ki pa se je po čudežu spre­menilo v osvežujočo kopel, iz katere je prišel svež in čil. Cesar Domicijan ga je po tej čudežni rešitvi poslal v iz­gnanstvo na Patmos, majhen, skal­nat otok v Egejskem morju, kjer je v neki votlini napisal Razodetje. Umrl je okoli leta 101 v Efezu v Turčiji. Je zavetnik številnih stanov: teolo­gov, uradnikov, notarjev, kiparjev, slikarjev, pisateljev, knjigarnarjev, ti­skarjev, knjigovezcev, papirničarjev, viničarjev, mesarjev, sedlarjev, ste­klarjev, izdelovalcev ogledal, graverjev, svečarjev, pletarjev in zavetnik
prijateljstva. Priporočajo se mu pro­ti zastrupitvam, opeklinam, boleči­nam v nogah in epilepsiji, proti toči, za dobro žetev.
Upodabljajo ga kot mladega postav­nega in prikupnega moškega. Njegov atribut je orel; poleg tega ima ob sebi lahko še kotel z oljem, pisalno pero, knjigo, velikokrat drži v roki kelih s kačo. Po legendi naj bi mu v Efezu poganski duhovnik boginje Artemide ponudil čašo s strupom, da bi pre­izkusil njegovo svetost. Janez je spo­znal njegovo zvijačo in zahrbtnost, zato je nad kelihom najprej naredil znamenje blagoslova, pri čemer je iz njega skočila kača, nato pa čašo mir­no spil. Pri nas mu je posvečenih 7 župnijskih in 16 podružničnih cer­kva. Goduje 27. decembra.
Priporočamo vam jih v molitev! Sve­tih maš ob 8.00 in 10.30 ne bo.
  Torek, 30. 6.: sv. prvi mučenci rimske Cerkve
Delavniki:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30 Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
  Sreda, 1. 7.: Estera, svetopisemska žena
   Četrtek, 2. 7.: sv. Janez Frančišek Regis, duhovnik
Hvaležni vam bomo za vse svete maše, ki jih boste lahko darovali in vaše darove, ki jih boste name­nili za stroške stolnice, naše zapo­slene in prostovoljce. Bog povrni!
Vsak dan
NEDELJA
PRVI ČETRTEK
PRVI PETEK
PRVA SOBOTA
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/