sobota, 27. februar 2021

TEDEN BOŽJE BESEDE 28. 2. 2021-7. 3. 2021

2. POSTNA NEDELJA

V obdobju svetovne finančne krize 2008-2012 je bilo zaukazano varčeva­nje; uzakonili so fiskalno pravilo in zaostrili pogoje posojil. Posledice sedanje »korona krize« drža ve rešujejo ravno nasprotno z metanjem denarja iz helikopterja, kot je obna­šanje finančnih ustanov slikovito opisal neki eko­nomist. Finančni krč je za­menjalo finančno obilje. Post je v zatajevanju, v odpovedo­vanju želji po moči, ugodju in časti. Tako je z zlom obračunal Jezus. Tu ni kaj dodati. Toda ob slovesu od sv. Petra je prvaku apostolov postavil le eno vprašanje: ali ga ljubi. Nobenih navodil torej. S tem je Petru dal pro­ste roke. V zavezi ljubezni je v njem prebudil nesluteno ustvarjalnost, da je kljub preganjanju v soočenju s prvimi herezijami začel prečiščeva­ti dogmatični in moralni nauk ter postavljati obrise prvih cerkvenih struktur.

Temeljnega smisla posta ni mogoče in ni treba spreminjati. Je pa mogoče obrniti zaporedje, in to iz psiholoških razlogov. Namesto da bi se predno­stno z zatajevanjem osvobajali gre­šnih vezi, naj postane naša prioriteta zagon ustvarjalnosti. Podobno kot je v krizi bolje vlagati v razvoj in aktivacijo gospodarskih in družbe­nih potencialov kot varče­vati in življenje ustaviti.

Bog nas je obdaril s talenti in nam v družbi in Cerkvi namenil do­ločeno poslanstvo. To je torej post, da s talenti, ob asistenci Božje milosti, ustvarjamo in sodelujemo. Ustvar­jalna volja, ki zahteva načrtnost in doslednost, bo sama od sebe priklica­la tudi potrebo po zatajevanju. Posre­dno bo odpadla potreba, da bi zaradi praznine v duši kar naprej odpirali hladilnik in zapravljali čas na druž­benih omrežjih. Zavzeta ustvarjal­nost predpostavlja askezo, izbiro in odpoved vsemu, kar jo hromi.

Milan Knep

V letošnji postni čas smo že vsto­pili, torej smo v času, v katerem nas Cerkev vabi k postnemu ži­vljenju kot pripravi na veliko noč. Za praznike, ko je zapovedan stro­gi post, imamo postno postavo, ki natančno določa, čemu se moramo odpovedati pri hrani. V celotnem postnem času pa gre še za več, na kar lahko pomislimo ob postni odpovedi. Kakšen je sploh smi­sel posta? Ob začetku svojega jav­nega delovanja je Jezus v shodnici rekel, da ga je Gospod poslal, da oznani blagovest ubogim, da jetni­kom prinese oproščenje in slepim vid, da zatirane pusti na svobodo in oznani Božje usmiljenje (prim. Lk 4, 16-19). Veliko teh Jezusovih besed govori o osvoboditvi. Tudi post je oblika osvoboditve. Ni ne­kaj, kar storimo zato, ker Bog in Cerkev terjata od nas in nas s tem delata nesvobodne, post je za našo osvoboditev. Od česa? Od tega, kar nujno potrebujemo za življenje? Bi rekel, da ne. Ali od tega, brez česar bi tudi lahko bili? Najbrž lahko pri­trdimo. Osvoboditev od delovanja in obnašanja, ki je v škodo nam in drugim? Mislim, da tudi temu lah­ko pritrdimo. Papež Frančišek je v letih 2015 in 2020 nagovoril svet z dvema okrožnicama: Hvaljen, moj Gospod in Vsi smo bratje. V obeh nas kliče k spremembi našega de­lovanja in obnašanja. Svetovne in lokalne voditelje, politike, vsakega od nas. Osvetli nam svet, kakšen je v luči okoljske krize, krize vrednot in svetovnega gospodarstva, bole­čega nasprotja med revščino in tr­pljenjem mnogih ter brezbrižno­stjo in bogastvom drugih. Lahko bi rekli, da kliče k trajnemu postu celotnega sveta. Ni lahko spreme­niti svojih navad. A ravno to terja post. Vedno, ne samo v postnem času. Za osvoboditev. Le tako bo ča­robna beseda »trajnostno« uresni­čljiva. Postni čas pa je primeren za prvi korak.

Tone Lesnik

Nekaj misli iz pridige gospoda nad­škofa na prvo postno nedeljo: Pred nami je štirideset dni zave­stne in poglobljene priprave na praznik velike noči. Postni čas ne more biti nekaj naključnega, kar se mi zgodi ali pa se mi ne zgodi. Kot da je vseeno. Za postni čas se odlo­čim. Vanj vstopim dejavno in ga tako tudi živim. Samo na ta način me pripravlja na pristno doživetje velikega tedna in velike noči. Duh je Jezusa takoj za tem, ko so se pri krstu nad njim odprla nebesa in se je zaslišal Očetov glas, odvedel v puščavo. 

Puščava je kraj pre­izkušnje že sama po sebi. Je prostor bistvenega, kjer je človek oropan vsega, kar ga postavi v resničnost odnosa do samega sebe in do dru­gega. Vse materialno se v trenutku skrči samo na potrebno za preži­vetje. Nič več ni pomembno, kako mehka je pernica, kdaj je bil pečen kruh, ki ga jem, koliko kalorij ima tablica čokolade in s kakšnim av­tomobilom bom kazal svojo uspe­šnost. Tudi ni pomembno, kako visoko sem priplezal na družbeni lestvici, kakšno obleko nosim, s kom se družijo moji otroci in še naj­manj, kam bomo šli to poletje na počitnice. 

Puščava vse to mimogre­de, brez posebnih obredov in brez velikih sklepov naredi za odvečno, za nepomembno. Puščava je kraj preizkušnje, je topilna peč človeka, topilna peč njegove duše. Se bo pre­čistil v zlato, ali bo od njega ostala samo žlindra?

Jezusov spopad s hudobnim du­hom se ni omejil samo na štirideset dni v puščavi. Potekal je tudi po­tem, Jezus v svojem zemeljskem ži­vljenju satana ni premagal enkrat za vselej. Pa tudi satan ni nikoli premagal Jezusa. Kot da bi Jezus šel v puščavo, da bi z nami delil naš boj s satanom in njegovim zapeljeva­njem. Čeprav je Jezus močnejši, želi ta boj izbojevati z nami in v nas, v naših slabostih in po naših slabo­stih. Dokončna zmaga se je zgodila na križu, v absolutni ljubezni. 

Prav takšen Jezus, preizkušen v puščavi in podvržen skušnjavam, nam je lahko v veliko pomoč pri postnemu prizadevanju. Če bomo svoj post vzeli zares, bomo neizpro­sno doživeli puščavo. Ne puščavo peska in kamna, puščavo razbelje­nega sonca in ledenih noči, pač pa puščavo satanovega divjanja, pa tudi puščavo Očetove bližine po angelih, če se bomo znali nasloni­ti na njegovo besedo in živeti iz nje.

V sredo, 3. 3., bo po večerni sveti maši kratka molitev v čast svete­mu Jožefu.

V četrtek, 4. 3., bo po večerni sveti maši molitev pred Najsve­tejšim za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov.

V petek, 5. 3., bo ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Src Jezusovemu. Ob 15.00 pa bo ura Božjega usmiljenja in po njej sveta maša.

V petek, 5. 3., bodo križev pot po večerni sveti maši pripravili člani ŽPS. Lepo vabljeni!

V soboto, 6. 3., bo ob 8.30 moli­tev pred Najsvetejšim in posveti­tev Srcu Marijinemu.

   Nedelja, 28. 2.: 2. postna nedelja

   Ponedeljek, 1. 3.: sv. Albin (Zorko), škof

   Torek, 2. 3.: sv. Neža Praška, klarisa, opatinja

   Sreda, 3. 3.: sv. Kunigunda, kraljica

  Četrtek, 4. 3.: sv. Kazimir, poljski kraljevič

   Petek, 5. 3.: sv. Hadrijan, mučenec, prvi petek

   Sobota, 6. 3.: sv. Koleta (Nika), redovnica, prva sobota

   Nedelja, 7. 3.: 3. postna nedelja

na postne nedelje ob 16.00:

28. 2.: škof Anton Jamnik

7. 3.: škof Franc Šuštar

14. 3.: škof Anton Jamnik

21. 3.: škof Franc Šuštar

Lepo vabljeni!

 

Prosimo Vas, da v stolnici upoštevate vsa potrebna navodila za zaščito: ma­ska, razkuževanje rok in sedenje na raz­dalji vsaj 1,5 m to pomeni, da je vsaka druga klop prazna.

Prosimo vas tudi, da upoštevate navodi­la redarja: ta vas ne bo spustil v cerkev brez maske ali pa vas bo prosil, da se udeležite maše ob kateri drugi uri, če bi vas bilo preveč.

Prav tako se ne zbirajte pred cerkvijo, ker to ni dovoljeno.

Bodimo hvaležni, da lahko vsaj na tak okrnjen način praznujemo in sodeluje­mo pri svetih mašah.


  • DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
  • OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH  tudi ob 16.00
  • CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN:
  • 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
  • NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI:
  • 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

 SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

  • 8.30: rožni venec pred Najsvetejšim
  • 18.00: rožni venec

NEDELJA

  • 15.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

PRVI PETEK

PRVA SOBOTA

  • 8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

 

sobota, 20. februar 2021

TEDEN BOŽJE BESEDE 21. 2. 2021-28. 2. 2021

 1. POSTNA NEDELJA

Včasih je treba ploščo obrniti. Tudi ko gre za postni program. Posipanje s pepelom na pepelnično sredo nas zmeraj zmrazi; še posebej besede, da smo prah in da se vanj povrnemo. Sedaj, ko se bojimo tretjega vala okužb zaradi novega seva, nam začenja kljub sproščanju ukrepov sporočilo o minljivosti že presedati. Kajti krhkost svojega zdravja, financ in vsega drugega občutimo na vsakem koraku; vse to je postalo trpka realnost in ne več pedagoško vzbujanje strahu. Če smo tri četrtine leta s strahom poslušali poročila iz domov za ostarele, kar je mladim sporočalo, da so lahko mirni in sproščeni, se sedaj položaj obrača.

Prekinitev fizičnih stikov in druženja ter šola na daljavo je postalo uničujoče najprej za otroke in mlade, vse bolj pa tudi za starše, saj ne vedno, kako naj jim pomagajo. Javnost se ob tem predaja neproduktivni jezi, naj vlada vse, kar se ne sklada z visokimi pričakovanji, nemudoma uredi, mladim pa zagotovi takojšen dostop do terapevtov in psihiatrov.

Nervoze in nemoči nas ne more odrešiti nobena vlada, pa tudi ne bruseljska finančna injekcija za pokoronsko obnovo. Če naj se razburjenost in razdražljivost umirita in postaneta znosni, je treba korigirati ne le perspektivo za razumevanje razmer, temveč prestopiti na višjo raven bivanja. O tem govori prvo berilo prve postne nedelje.

Po katastrofi potopa, ko so jih ljudje zares dobili po grbi, je bilo Noetu oznanjeno: »Glej, zavezo sklenem z vami in vašim potomstvom.« Kar z drugo besedo pomeni, naj ne hrepenimo po vrnitvi v minulo normalnost, ko smo se utapljali v plitkem potrošništvu, marveč naj obrnemo pogled navzgor in obnovimo zavezo z Njim, pri katerem je usmiljenje in obilno rešenje.

Milan Knep

ŽUPNIKOVA BESEDA

Sproščanje ukrepov in svete maše. Ves čas, odkar so zopet do­puščene svete maše z ljudstvom, v stolnici mašujemo po normalnem tedenskem in nedeljskem razpore­du. Kljub temu da upoštevamo vse potrebne predpise, pa udeležba pri nobeni sveti maši ne presega do­voljenega števila. Predhodne na­jave niso potrebne, saj je prostora običajno še dovolj, zlasti pri obeh »nedeljskih« mašah ob sobotah (ob 16.00 in 18.30), prav tako pa tudi ob nedeljah ob 16.00 in 18.30, ko je obisk povečini zelo skromen. Zato vas vabim, da se vsi, ki ste zdravi, opogumite in se nam spet pridru­žite, zlasti sedaj, ko je odpravljena omejitev prehoda mej. Naj se vaša priprava na velikonočne praznike začne tudi z rednim obiskom ne­deljskih svetih maš! Lepo vabljeni in dobrodošli.

Lepo vabljeni tudi k pobožnosti križevega pota in postnim nago­vorom naših škofov. Datumi, ure in razpored so objavljeni na zadnji strani. Križev pot bodo v petek, 5. marca, po večerni sveti maši pri­pravili člani ŽPS.

»POMNI ČLOVEK, DA SI PRAH ...«

Gospod, v postnem času nas tudi po pepelu vabiš

k pokori in spreobrnjenju. Kakor ogenj »prenovi« nekaj ali nekoga v pepel, tako naj bi tudi vsak od nas s pokoro postal novi človek. Ta bo delal dobro, se izogibal krivicam, odpravljal napake in postajal vedno popolnejši. Gospod, pomagaj nam, da nam bo uspelo! Ko nas je duhovnik zaznamoval na čelu s pepelom, je rekel: »Pomni človek, da si prah in da se v prah povrneš. Spreobrni se in veruj evangeliju!« Zavedamo se svoje minljivosti, zato se s toliko večjim zaupanjem zatekamo k tebi. Vemo, da nočeš smrti grešnika, temveč želiš, da se spokori. Prosimo te, daj nam moč, da bomo spoznali svojo majhnost, jo priznali in s tvojo pomočjo postali »novi človek«. Vera v tvoj evangelij naj nas približa tebi, ki si vstal od mrtvih in živiš vekomaj.

Freska na oboku glavne ladje podobe apostolov Svetemu Simonu sledi še zadnji v vrsti dvanajsterih apostolov, to je sv. Matej s helebardo. Evangelista Mateja smo že sreča­li v vlogi evangelista, saj ga je Ma­tevž Langus naslikal pod kupolo pri prezbiteriju na mestu, kjer je bila ob zidanju kupole poškodova­na Quaglijeva poslikava. Matejevo ime Mattai oz. Mattanjah je zloženo iz dveh hebrejskih besed matt »člo­vek« in jahon »bog«, torej pomeni »človek od boga, Božji človek«. Dru­ga razlaga imena je še »Božji dar«. Bil je Jud iz Galileje, njegov oče naj bi bil Alfej, vendar ne oče apostolov Jakoba ml. in Juda Tadeja. Matejevo drugo ime je Levi. Živel je v Kafarnaumu in bil cestninar, mitničar. Opravljal je za tiste čase nič kaj ča­stno službo, saj je pobiral pristojbi­no za tetrarha Heroda Antipa.

Nekega dne ga je na poti k jezeru Jezus zagledal pri mitnici in mu re­kel: »Hodi za menoj!« Klic je moral biti tako močan, da je Matej takoj zapustil vse in se pridružil aposto­lom. Med Jezusovimi učenci je ve­ljal za bolj izobraženega. S posebno ljubeznijo je zbiral Jezusove besede in jih zapisoval. Njegov evangelij je najdaljši in obsega 28 poglavij. Ve­lik del zavzemajo Kristusovi govo­ri, vsebinsko pa ga lahko razdeli­mo na tri dele: zgodovina Jezusove mladosti, Jezusovo javno delovanje ter Jezusovo trpljenje in poveličanje. Z njim je hotel nagovoriti Jude in jih pridobiti za krščanstvo.

Kasnejša, bolj kot ne legendarna poročila pravijo, da je deloval v Abesiniji, Partiji ali Perziji. Tudi po­ročila o njegovi mučeniški smrti v Etiopiji niso zanesljiva in se razha­jajo. Po enih virih naj bi bil mučen tako, da so ga s klini pritrdili v ze­mljo in okrog njega zakurili ogenj, ki pa je čudežno ugasnil. Druga zgodba govori o maščevalnem kra­lju Hirtakosu, ki naj bi ga med maševanjem ukazal s sulico prebosti. Bil pa naj bi tudi obglavljen (od tod helebarda).

Je zavetnik finančnih in davčnih uradnikov, carinikov, menjalcev in knjigovodij, priporočajo se mu tudi proti alkoholizmu. Pri nas so mu posvečene štiri podružnične cerkve, po njem pa se »ravna« tudi vreme. Pregovor namreč pravi: Če je sv. Matevž vedren, prijetna bo je­sen. Kakor je vreme na jožefovo, bo do sv. Matevža, in kakor je na sv. Matevža, bo na sv. Jožefa. Goduje 21. septembra.

  Nedelja, 21. 2.: 1. postna nedelja

  Ponedeljek, 22. 2.: Sedež apostola Petra, praznik

  Torek, 23. 2.: sv. Polikarp, škof, mučenec

  Sreda, 24. 2.: sv. Matija, apostol

  Četrtek, 25. 2.: sv. Valburga, opatinja

  Petek, 26. 2.: sv. Aleksander (Branko), škof

  Sobota, 27. 2.: sv. Gabrijel Žalostne Matere Božje, redovnik

  Nedelja, 28. 2.: 2. postna nedelja

POBOŽNOST KRIŽEVEGA POTA

je v stolnici vsak petek ob 8.30 in po večerni sveti maši ter ob nedeljah ob 15.30 Lepo vabljeni!

na postne nedelje ob 16.00:

21. 2.: nadškof Stanislav Zore 28. 2.: škof Anton Jamnik 7. 3.: škof Franc Šuštar 14. 3.: škof Anton Jamnik 21. 3.: škof Franc Šuštar

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH: tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30 NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

Prosimo Vas, da v stolnici upošteva­te vsa potrebna navodila za zaščito: maska, razkuževanje rok in sedenje na razdalji vsaj 1,5 m to pomeni, da je vsaka druga klop prazna. Prosimo vas tudi, da upoštevate na­vodila redarja: ta vas ne bo spustil v cerkev brez maske ali pa vas bo pro­sil, da se udeležite maše ob kateri drugi uri, če bi vas bilo preveč. Prav tako se ne zbirajte pred cerkvi­jo, ker to ni dovoljeno. Bodimo hvaležni, da lahko vsaj na tak okrnjen način praznujemo in so­delujemo pri svetih mašah.

TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

 

TEDEN BOŽJE BESEDE 14. 2. 2021-21. 2. 2021

V času kuge so Benečani od ladij, ki so želele vpluti v pristanišče, zahte­vali, da 40 dni počakajo pred obalo.

V Dubrovniški republiki pa so posadke namestili v za to zgrajenih izolirnicah, ki so bile zunaj mesta ali na posameznih otokih. Ena najmanj priljubljenih be­sed v teh mesecih je karan­tena (iz frc. quarante štiride­set), ki pomeni osamitev ljudi zaradi suma okužbe, da se prepreči širjenje nevarnega virusa.

Prisilna osamitev pa ni srednjeveške­ga izvora. Še mnogo bolj kruto izola­cijo je predpisal Mojzes, o kateri be­remo v današnjem prvem berilu: »Če je mož gobav, nečist, naj ga duhovnik razglasi za nečistega. Gobavec naj nosi pretrgana oblačila, naj ima razmršene lase, in dokler je bolan, naj prebiva ločeno; zunaj tabora.« Boj družbe proti širjenju okužb je bil od nekdaj neizprosen, strog, za mno­ge uničujoč in ponižujoč, le odnos ljudi do izolacije se je bistveno spre­menil.

Vse do moderne dobe so ljudje v veri sprejemali preprosto dejstvo, da so umrljivi, trpljenje pa razume­li kot sestavni del življenja. Je­zus je v svojem poslovilnem govoru na to resnico spo­mnil tudi svoje apostole: »Na tem svetu boste imeli stisko, a zaupajte, jaz sem svet premagal« (Jn 16,33). Sedaj, ko se je z izgubo vere perspektiva življenja skrčila na 90 let + 0, namesto 90 + večnost, kot nekoč, ljudje zaradi preprostih omejitev gibanja ter dela in šolanja na daljavo izgubljajo glavo, padajo v depresijo, besnijo nad vlado in govo­rijo o nepopravljivih posledicah.

Ne pomislijo, kaj prestaja preostali svet, kakšne fizične in izobraževalne iz­gube so utrpeli naši dedje in praded­je. Nam se vse to ne sme dogajati, ker smo nekaj posebnega. Ve se, kriv je nekdo, ki menda ne zna komunici­rati.

Milan Knep

Zvonovi in zvonjenje. 

Dela v zvoniku se nadaljujejo. Mojstri so v južnem zvoniku (proti Ciril-Metodovemu trgu) sneli vse štiri zvonove ter jih odpeljali na čiščenje in uglaševanje. Medtem pa pripravljajo leseno konstruk­cijo, stene ... Ko bodo zvonovi zopet v zvoniku, bodo dobili še nove kemblje, kladiva in motor­je. Sledila bo priprava za elektri­fikacijo in zamenjava celotnega sistema zvonjenja. Upajmo, da bo vse šlo po načrtih, tako da se bomo kmalu lahko veselili lepe­ga in ubranega zvonjenja. Hvale­žen sem vsem, ki ste se takoj od­zvali in darovali svoj dar. Ostali lahko svoj prispevek še vedno nakažete na župnijski račun: SI56 0214 0025 6658 409 (odprt pri NLB), namen: za zvonove ali pa ga oddate župniku. Bog naj vam povrne za darežljivost!

Pepelnica. 

Pepelnico bomo v stolnici obhajali kot običajno, zaradi razmer bo nekoliko pri­lagojen le obred pepeljenja. Du­hovnik bo najprej z molitvijo blagoslovil pepel, nato pred ol­tarjem za vse skupaj izrekel for­mulo: »Spreobrnite se in veruj­te evangeliju«, ali pa: »Pomni, človek, da si prah in da se v prah povrneš«. Ko boste v vrsti pristopali pred oltar, pa vam bo molče, brez dotika, posul pepel na glavo. Sedanji čas in preiz­kušnje, ki nas zaznamujejo, naj nas spodbudijo, da bomo še z večjo resnostjo in spokornostjo preživeli letošnji postni čas.


Križev pot. 

Ena izmed pobožnosti, ki jo žal premalo ceni­mo, je molitev križevega pota: premišljevanje Jezusovega tr­pljenja in darovanja za naše od­rešenje. V času epidemije, ko izkušamo, kako dragoceno pa tudi kako krhko je naše življe­nje, vas vabim k večji udeležbi.

Postni govori. 

Tudi letos nas bodo naši škofje vsako nedeljo popoldne posebej nagovorili. Letos bodo premišljevali ob po­udarkih, ki jih je papež Franči­šek zapisal o svetem Jožefu v svojem pismu Z očetovim sr­cem, ob 150. obletnici razglasi­tve svetega Jožefa za zavetnika vesoljne Cerkve. Lepo vabljeni!

POSTNA POSTAVA

Postni čas, ki se začne s pepelnično sredo, nas vsako leto pripravlja na veliko noč. Naj bo to res čas mi­losti, duhovne poglobitve in dobrih del, ki jih bomo darovali za potrebe Cerkve in vsega sveta. Cerkev za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti. Stro­gi post je na pepelnično sredo in na veliki petek. Ta dva dneva se le enkrat na dan do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta.

Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postne­ga časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim drugim do­brim delom pokore ali ljubezni do bližnjega. Zdržek od mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta.

Kadar je praznik (cerkveni ali dr­žavni) na petek ali je kakšna slove­snost v družini (poroka, pogreb ...), post in zdržek odpadeta.

Za duhovnike, redovnike in re­dovnice, ki se hranijo doma, ne ve­lja olajšava za petke zunaj postne­ga časa.

Freska na oboku glavne ladje podobe apostolov

Naslednji od dvanajsterih Jezusovih učencev, ki je naslikan na južni stra­ni ladijskega oboka, je apostol Simon z žago.

Ime Simon izhaja iz hebrejske be­sede šama, kar pomeni »posluša­ti, uslišati«, imel pa je tudi grški pridevek Zelot »Gorečnik«. Bil naj bi sin škrlatarja in bratranec Juda Tadeja, legenda pa pravi, da naj bi bil on ženin iz Kane Galilejske. Simon je sprva pripadal verski sku­pnosti zelotov in od tu naj bi iz­hajal njegov vzdevek »gorečnik«. Zdi se, da je bil precej preprost in neopazen apostol: nikjer v Sve­tem pismu ne rine v ospredje, pa tudi o njegovem dejanskem življe­nju imamo le nekaj skopih podat­kov. Po Jezusovi smrti in vstaje­nju naj bi oznanjal evangelij med Judi v diaspori, v Egiptu, na kon­cu v Perziji. Skupaj z Judom Tade­jem naj bi ga v Perziji neki magi (poganski duhovniki) obglavili oz. razžagali z lesno žago. Upo­dabljajo ga z žago, sulico, kijem, mečem ali s sekiro; včasih ima ob sebi tudi križ, vedno pa knjigo. Je zavetnik barvarjev, strojarjev, usnjarjev, tkalcev, zidarjev, goz­darjev, drvarjev in lesarjev. Goduje 28. oktobra.

Nedelja, 14. 2.: 6. nedelja med letom

Ponedeljek, 15. 2.: sv. Klavdij, redovnik

Torek, 16. 2.: sv. Onezim, škof, mučenec

Sreda, 17. 2.: Pepelnica, začetek postnega časa, strogi post

Četrtek, 18. 2.: sv. Frančišek Regis Clet, mučenec

Petek, 19. 2.: sv. Konrad iz Piacenze, spokornik

Sobota, 20. 2.: sv. Jacinta in Frančišek Marto, fatim. pastirčka

Nedelja, 21. 2.: 1. postna nedelja

POBOŽNOST KRIŽEVEGA POTA

bo v stolnici vsak petek ob 8.30 in

po večerni sveti maši ter ob nedeljah ob 15.30 Lepo vabljeni!

na na postne nedelje ob 16.00:

  • ·         21. 2.: nadškof Stanislav Zore
  • ·         28. 2.: škof Anton Jamnik
  • ·         7.3.:    škof Franc Šuštar
  • ·         14.3.:  škof Anton Jamnik
  • ·         21.3.:  škof Franc Šuštar

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30 NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

Prosimo Vas, da v stolnici upošteva­te vsa potrebna navodila za zaščito: maska, razkuževanje rok in sedenje na razdalji vsaj 1,5 m to pomeni, da je vsaka druga klop prazna. Prosimo vas tudi, da upoštevate na­vodila redarja: ta vas ne bo spustil v cerkev brez maske ali pa vas bo pro­sil, da se udeležite maše ob kateri drugi uri, če bi vas bilo preveč. Prav tako se ne zbirajte pred cerkvi­jo, ker to ni dovoljeno. Bodimo hvaležni, da lahko vsaj na tak okrnjen način praznujemo in so­delujemo pri svetih mašah.

TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

 

sobota, 6. februar 2021

TEDEN BOŽJE BESEDE 7. 2. 2021 14. 2. 2021

5. NEDELJA MED LETOM

Iz nekakšne naravne potrebe vsak narod povzdigne svoje junake in se z njimi poistoveti. Tako je Prešeren za Slovence nepogrešljiv element narodne unifikacije. Postal je mit in naj mit tudi osta­ne. Kajti vsaka narodna identiteta ima v sebi tudi prvine presežnega. Ker pa se presežno neka­terim zdi preživeto, ga pri Prešernu preoblikujejo. V njem hočejo videti predvsem svetovljana in kozmopolita, kar je danes skoraj obvezna identifikacija vseh, ki sebe umeščajo med napredne. 

V resnici je bila Prešernu tuja delitev na sve­tovljansko in domačijsko, kozmopolitsko in nacionalno. Ker najprej polno zaživi iz lokalnega, je lahko tankočuten tudi do drugih ljudi in narodov. Zanj se vse začne v Vrbi, v njegovi srečni dragi vasi, kjer ima dom v hiši svojega očeta, ki ga varu­je sv. Marko. Tu se vanj zarišeta obe koordinati; vertikalna, ki ga povezuje z nebom, in horizontalna, ki ga usmerja v družbo in kulturo. Stiči­šče koordinat se avtentično zapiše v njegovo dušo, zato mu ga kasneje ni treba popravljati ali zavreči, marveč obe koordinati z novimi spoznanji razširi prek idilične Vrbe do Dunaja in Parnasa, od Vodnika do Ovida, od pesmi, ki pojejo o hlevih, poljih in mešča­nu, do Rima in Kompostele.

V svoja ljubezenska čustva vplete Avgustov boj z Japodi pri Metulumu; v verzih o deklicah, ki jih sramežljivo opazuje, najdeta mesto Dioskura, Zevsova sinova. A te realije ga ne pomirijo, zato se vpraša: Kdo zna noč temno razjasnit'; kdo ve kragu­lja odgnati, ki kljuje srce? Tu se ustavi in ne vrta naprej. Ne želi izsiliti po­ceni rešitve. Skrivnostni Duh mu razodeva, da mora vsak, ki hoče biti poet in izpolniti od zgoraj zapisano poslanstvo, v sebi nositi oboje, pekel in nebo, bridkost in upanje.

Milan Knep

Te besede je papež Frančišek izbral za letošnji svetovni dan bolnikov, ki ga obhajamo na god lurške Ma­tere Božje, 11. februarja. Letos je za­radi epidemije to praznovanje na zunaj sicer okrnjeno, je pa zato še toliko bolj pomembna naša »pozor­nost do bolnikov in tistih, ki jim pomagajo doma, v bolnišnicah in drugod, posebno do tistih, ki trpi­jo zaradi koronavirusa«, nas spod­buja papež. V posebnem pismu, ki ga je napisal, spregovori o tem, ka­kšna naj bo ta naša pozornost: »Ob bolniku se ustavimo, ga poslu­šamo, vzpostavimo neposreden od­nos z njim, smo z njim sočutni in ganjeni. V bolezni smo ranljivi in hrepenimo po drugem. Bližina je dragoceno mazilo, ki podpre in po­tolaži tistega, ki trpi v bolezni. To bližino živimo v bratski ljubezni, ki se hrani v Kristusu ter je sposob­na ozdravljanja in nikogar ne spre­gleda. Pomemben je zaupen odnos, s katerim celostno pristopamo k bolnemu človeku. Zapoved ljube­zni, ki jo je Jezus zapustil svojim učencem, dobi svojo konkretno uresničitev v odnosu do bolnikov. Bodimo iznajdljivi in si prizadevaj­mo, da nihče ne bo ostal sam, da se ne bo nihče počutil izključenega in zapuščenega.«

Nekaj misli iz pridige škofa sr. Franca Šuštarja na svečnico v stolnici: Današnji praznik je spomin na tisti dogodek, ko sta Marija in Jožef pri­nesla Jezusa v tempelj, da bi ga daro­vala po Gospodovi postavi. Jezusa sta prinesla v tempelj, ki je središče vere, kjer so se ljudje združevali in molili ter se darovali Gospodu. Tu je ta otrok predstavljen kot Božji Sin, kot tisti, ki so ga čakali rodovi in ga napovedovali preroki. Tako kot so bili v božični skrivnosti pastirji in modri predstavniki vseh narodov in vsega človeštva, sta to vlogo tu­kaj prevzela starček Simeon in pre­rokinja Ana. Vsi so pričakovali luč, ni pa bilo vsem dano, da bi jo spreje­li in prepoznali. Simeon in Ana sta jo prepoznala v moči Svetega Duha in jo takoj začela tudi oznanjati. Zahvalimo se Gospodu, da smo tudi mi slišali oznanilo o tej luči, ki prihaja na svet in prinaša življenje. Pomislimo na naš krst, ko je bila našim staršem in botrom izroče­na luč; in to luč želimo nositi skozi vse življenje, vse do konca. Želimo, da nas Jezus, luč sveta, spremlja od rojstva do smrti in v večnost; ta luč, ki prinaša življenje in je hkrati ži­vljenje. Tako kot je Jezus v Božjem veličastvu stopil v tempelj v Jeruza­lemu, želi stopiti tudi v tempelj na­šega telesa, v naše življenje, še pose­bej pri evharistiji, na kar nas zopet opozori luč, večna luč v cerkvi. Luč, ki vedno znova oznanja, da je tukaj prisotno Božje veličastvo, Jezus Kri­stus, pravi Bog. Zato je zlasti v tem času epidemije prav, da izkoristimo vsako možnost, ko se lahko sreča­mo z Gospodom pri svetih mašah, v svetem obhajilu ali češčenju. Današnji dan pred 24 leti je papež sveti Janez Pavel II. povzdignil v dan posvečenega življenja. Zato je prav, da se spomnimo ter se zahvali­mo Bogu za vse redovnice in redov­nike, za vse može in žene, ki živijo posvečeno življenje in se na poseben način podarjajo Gospodu, podobno kot je bil po Mojzesovi postavi po­svečen Jezus. Tri namene je želel ob tem poudariti papež: najprej, da bi se znali zahvaljevati in hvaliti Go­spoda za dar redovništva, ki je dar vsej Cerkvi, ne samo posamezne­mu človeku, saj smo vsi deležni bo­gastva različnih karizem in darov. Drugi namen je prebuditi v ljudeh spoštovanje, da vidimo v redovni­kih in redovnicah zelo konkretne ljudi, da spoštujemo prav vsakega, ki se je odločil, da se posveti Go­spodu in služi Bogu, kot prerokinja Ana, noč in dan z molitvijo in svo­jimi obljubami. Tretji namen pa je hkrati povabilo posvečenim, da bi obhajali velika Božja dela, da bi se še globje zavedali svoje darovanosti in služenja ne samo z besedami ali z deli, ampak s celotno svojo osebo. Prosimo pa danes Gospoda tudi za to, da bi mnogi mladi, ki doživljajo klic in čutijo poklicanost, znali pre­poznati Božji glas in se nanj odzvati.

Freska na oboku glavne ladje podobe apostolov

Že kar nekaj številk nazaj smo pri opi­sovanju podob apostolov ostali pri sve­tem Jakobu Starejšem. Sledi podoba sv. Tomaža s sulico.

Z oznako »nejeverni« Tomažu ne­hote delamo krivico, saj pri njego­vem dejanju, ko se je želel na »lastne oči« prepričati o dejstvu vstajenja, prav gotovo ne gre zgolj za nevero ali dvom. Prej bi lahko rekli, da nje­gova dejanja in besede kažejo na od-

ločnega in zelo samostojnega moža, ki razmišlja z lastno glavo, a se zna tudi z vsem srcem izročiti tistemu, ki ga prepriča. Ne nazadnje to poka­že tudi njegovo obnašanje potem, ko vidi vstalega Kristusa: ko pade na kolena in izpove svojo globoko vero: »Moj Gospod in moj Bog!« In četudi ga Jezus rahlo pokara, to še ne pomeni, da Tomaža manj ceni kot druge učence, saj je bil eden nje­govih najzvestejših učencev. Po Je­zusovem vnebohodu, poroča staro izročilo, je deloval v Indiji in pretr­pel mučeniško smrt okoli leta 67, ko naj bi ga usmrtili z mečem in suli­co. Je zavetnik arhitektov, gradbeni­kov, geometrov, tesarjev, kamnose­kov in teologov, priporočajo se mu proti bolečinam v hrbtu in za dobro poroko. Pri nas mu je posvečenih 32 cerkva, iz njegovega imena so nasta­li priimki (Tomanič, Tomažič, Tomažin, Tomc) ter imena nekaterih krajev (Stomaž, Št. Tomaž, Tomačevo). Goduje 3. julija.

GODOVI IN PRAZNIKI


Nedelja, 7. 2.: 5. nedelja med letom

Ponedeljek, 8. 2.: sv. Jožefina Bakhita, sužnja

Torek, 9. 2.: sv. Apolonija, devica

Sreda, 10. 2.: sv. Sholastika, redovnica

Četrtek, 11. 2.: Lurška Mati Božja, svetovni dan bolnikov

Petek, 12. 2.: sv. Humbelina, redovnica

Sobota, 13. 2.: sv. Jordan Saški, redovnik

Nedelja, 14. 2.: 5. nedelja med letom

Hvaležni vam bomo za vse svete maše, za katere boste daro­vali, in za darove, ki jih boste namenili za stroške stolnice, naše zaposlene in prosto­voljce. Bog povrni! Vsak dan ob 8.30 in pri večerni sveti maši.

VSAK DAN

8.30: rožni venec pred Najsvetejšim 18.00: rožni venec

NEDELJA

15.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

Prosimo Vas, da v stolnici upošteva­te vsa potrebna navodila za zaščito: maska, razkuževanje rok in sedenje na razdalji vsaj 1,5 m to pomeni, da je vsaka druga klop prazna. Prosimo vas tudi, da upoštevate na­vodila redarja: ta vas ne bo spustil v cerkev brez maske ali pa vas bo pro­sil, da se udeležite maše ob kateri drugi uri, če bi vas bilo preveč.

Prav tako se ne zbirajte pred cerkvi­jo, ker to ni dovoljeno. Bodimo hvaležni, da lahko vsaj na tak okrnjen način praznujemo in so­delujemo pri svetih mašah.

TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/