TEDEN BOŽJE BESEDE 6. 6. 2022–3. 7. 2022

13. NEDELJA MED LETOM 

Kaj je imel v mislih sv. Pavel v današnjem drugem berilu, ko je Galačanom oznanjal: »Za svobodo nas je Kristus osvobodil.« Mnogi, ki so Pavla poslušali, so razumeli, na kaj je mislil, ko jih je opozarjal, »naj se ne dajo ponovno vpreči v jarem sužnosti.« 

Naslovniki njegovega oznanila so poznali dionizije, grška državna praznovanja v čast bogu Dionizu. 

Ob njegovem besnenju naj bi se bog in vernik zlila v eno. Prebivalcem Levanta sta bila znana Ašera, feničanska boginja plodnosti, in pri zahodnih Semitih priljubljeni Baal, ki je bil kot simbol moške moči upodobljen kot bik. 

Posebej odvratne so bile judovskim prerokom višine, malikovalsko bogoslužje, povezano z razuzdanostjo. Mehka kulturna revolucija nas vse od leta 1968 pod parolo svobode in napredka znova vrača nazaj, v temna obdobja poganstva. 

Eno od področij tega kulturnega modela je tudi aktivizem LGBTQI+. Ni mi privlačen, a ga kot zagovornik pluralne družbe dopuščam. Popolnoma nesprejemljivo pa je, da je ta aktivizem v EU dobil metapolitični status. Njegova nadpolitična pozicija naj bi temeljila na sodobni sociološki znanosti. 

V resnici pa ta aktivizem ne more temeljiti na znanosti, kajti antropologija, ki si postavlja vprašanje, kaj je človek, ne sodi v sfero znanosti, marveč v območje filozofije, teologije, umetnosti ipd. Če aktualna domača in evropska politika posameznemu filozofskemu nazoru pripisujeta status znanosti, ga spreminjata v ideologijo. 

Ko pa določena ideologija postane »znanstvena«, samoumevno obvezna, in ko se o njej v družbi ne sme več postavljati vprašanj, je ukinjena pluralnost; vrata v novi totalitarizem so odprta. Nasprotniki psevdoznanosti so deležni zasmehovanja in zmerjanja s homofobi in fašisti. 

Milan Knep

BESEDE NAŠIH PASTIRJEV 

Iz nadškofove pridige na praznik Svetega Rešnjega telesa in Svete Rešnje krvi: 

Pri zadnji večerji je Jezus učencem izročil nekaj zelo vsakdanjega, obenem pa je v to vsakdanjost položil nekaj najbolj vzvišenega. Mar je mogoče kaj bolj vsakdanjega, kot je lomljenje kruha pri skupnem obedu? Hkrati pa je Jezus v to preprosto gesto družinskega življenja, domačnosti in velike medsebojne povezanosti položil svojo navzočnost: »To je moje telo za vas. Ta kelih je nova zaveza v moji krvi. Delajte to v moj spomin.« Jezusove navzočnosti med nami ne smemo ločiti od življenja. Še bolj pomembno pa je, da njegove navzočnosti med nami ne ločimo od skupnosti. Zavedati se moramo, da je temeljna resničnost njegove navzočnosti sveta maša. 

Ni večjega evharističnega čudeža, kot je sveta maša. Kako, da nas to tolikokrat ne prevzame? Brez svete maše ne bi bilo nobenega praznika Rešnjega telesa in krvi, nobenega češčenja Najsvetejšega, brez svete maše bi ostajali vsi naši tabernaklji nepreklicno prazni. Brez maše nihče ne more uresničiti Jezusovega naročila, naj to delamo v njegov spomin.

 In če se bomo tega zavedali, nas bo to obvarovalo, da svojih obiskov pri Najsvetejšem in svoje molitve pred Najsvetejšim ne bomo doživljali kot nekakšno zasebništvo, neke vrste sveti individualizem v odnosu do občestva in do Gospoda. 

Ne smemo popuščati skušnjavi nekakšne privatizacije Gospoda. Tudi v trenutkih tišine in samote pred Najsvetejšim se moramo zavedati, da smo obdani z vsemi brati in sestrami, ki so se udeležili svete maše, med katero je Jezus po posvečenju podobe kruha in vina izpolnil svojo obljubo o ostajanju z nami do konca sveta. 

Vsaka udeležba pri sveti maši, vsako uživanje njegovega Telesa in Krvi nas mora vedno bolj polno spreminjati vanj. In po nas mora prihajati k našim bratom in sestram, ki so lačni in žejni Boga, tudi če se tega ne zavedajo.

NAŠI LETOŠNJI NOVOMAŠNIKI 

Letos bodo za službo v Gospodovem vinogradu posvečeni štirje bogoslovci. 

V Ljubljani: Rok Gregorčič iz župnije Ljubljana Šiška; 

Tadej Pagon iz župnije Tržič-Bistrica in 

Janez Pavel Šuštar iz župnije Homec. 

V Novem mestu pa Janez Meglen iz župnije Krka. 

Priporočamo vam jih v molitev, obenem pa pomnožimo svoje molitve tudi za nove duhovne poklice!

 

STOLNICA – NAŠ DOM
Oprema v prezbiteriju – Kanoniški sedeži 

Prvi na levi strani je apostol Simon, Jezusov bratranec. Evangelij naj bi oznanjal najprej v Egiptu, na koncu pa skupaj z Judom Tadejem v Perziji. Tudi mučeništvo naj bi pretrpela skupaj na isti dan okoli leta 65 ali 107. Simona naj bi neki magi (poganski duhovniki) pripeljali k idolu Sonca, da bi tam žrtvoval. Ker ni želel, so ga v besu z lesno žago razžagali na pol. 

Za svojega zavetnika ga imajo barvarji, strojarji, usnjarji, tkalci, zidarji, gozdarji, drvarji in lesarji. Upodabljajo ga z žago, s sulico, kijem, z mečem ali s sekiro; včasih ima ob sebi tudi križ, vedno pa knjigo. Naš prizor ga prikazuje razpetega med dve gredi, nad njim pa se sklanja pogan in ga z žago žaga na pol od spodaj navzgor. Poleg so še trije stražarji in možakar s klobukom. 

Sledi mu upodobitev mučeništva svetega Jerneja. Njegovo pravo ime je bilo Natanael, rojen naj bi bil v Kani v Galileji, njegov oče pa naj bi bil orač. Bil je med prvimi apostoli, k Jezusu ga je pripeljal njegov prijatelj Filip. Po izročilu je oznanjal evangelij v Indiji, Mezopotamiji, Partiji, Likaoniji, Veliki Armeniji in morda tudi v Egiptu. 

Najbolj znan čudež je bila ozdravitev hčerke armenskega kralja Polimija od obsedenosti od hudega duha. Brat kralja Polimija, Astiag, ga je ukazal ujeti in zverinsko mučiti, na koncu pa so mu še živemu potegnili kožo s telesa, ga križali, po nekaterih virih pa obglavili. 

Med drugim je zavetnik rudarjev, mesarjev, knjigovezov, krojačev, kmetov, pekov, pastirjev, strojarjev, čevljarjev; priporočajo se mu proti živčnim boleznim, trzanju in kožnim boleznim. 

Upodabljajo ga večinoma s kratkimi, temnimi in skodranimi lasmi in kratko pristriženo brado, oblečenega v bel plašč, obut je v sandale ali pa je bos. V desnici drži nož, s kakršnim so ga odrli, pogosto drži čez roko svojo odrto kožo ali pa ima v rokah odsekano glavo. 

Na prizoru ga vidimo privezanega na drevo, kako mu dva pogana z noži odirata kožo, poleg pa stoji vojak s sulico

 DOGODKI PRED NAMI 

• V sredo, 29. 6., bo ob 9.00 v stolnici posvečenje letošnjih novomašnikov. Svete maše bodo ob 6.00, 7.00, 9.00, 16.00 in 18.30. 

• V četrtek, 30. 6., bo ob 18.30 sveta maša v čast sv. Jožefmariju Escriváju, ustanovitelju Opus Dei. Maševal bo celjski škof dr. Maksimiljan Matjaž.

GODOVI IN PRAZNIKI 

• Nedelja, 26. 6.: 13. nedelja med letom 

• Ponedeljek, 27. 6.: sv. Ema Krška, kneginja 

• Torek, 28. 6.: sv. Irenej Lyonski, škof, mučenec 

• Sreda, 29. 6.: sv. Peter in Pavel, apostola, slovesni praznik 

• Četrtek, 30. 6.: prvi mučenci rimske cerkve 

• Petek, 1. 7.: sv. Estera, svetopisemska žena, prvi petek 

• Sobota, 2. 7.: sv. Janez Frančišek Regis, duhovnik, prva sobota 

• Nedelja, 3. 7.: 14. nedelja med letom

MAŠNI DAROVI 

Slovenski škofje so sklenili, da se s 1. septembrom 2022 poviša dar za sveto mašo (mašni štipendij), in sicer na 23 €, dar za gregorijanske maše pa na 750 €. Boglonaj vsem, ki darujete za svete maše in s tem vzdržujete nas duhovnike.

OBNOVA LESTENCEV 

Vsi, ki ste pripravljeni darovati za obnovo lestencev v prezbiteriju, lahko svoj dar prinesete v župnišče ali pa nakažete na župnijski TRR: SI56 0214 0025 6658 409 (odprt pri NLB), namen: za lestence. Boglonaj za vašo darežljivost! 

URNIK SVETIH MAŠ

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

 

 

TEDEN BOŽJE BESEDE 19. 6. 2022–26. 6. 2022

 12. NEDELJA MED LETOM 

Kako bi to nedeljo na Jezusovo vprašanje apostolom – Kaj pa vi pravite, kdo sem? – odgovorili mi? Mogoče nam je blizu Nikolaj Berdjajev (1874–1948), sloviti ruski filozof, ki je v začetku 20. stol. spremenil svoj marksistični in materialistični nazor ter se usmeril v duhovnost in religioznost.

 V svoji knjigi Samospoznanje je zapisal, da bi morala krščanska filozofija skrbeti za očiščenje krščanske zavesti od psihomorfizma in sociomorfizma. Berdjajeva moti, ker o Bogu vse pre več govorimo v psiholoških in družbenih kategorijah. Šele govor o bog o človeku, o Jezusu Kristusu, zanj pomeni smiselno govoriti o religiji, h kateri se je spreobrnil. 

Takole pravi: »Kristjan nisem postal, ker bi prenehal verjeti v človeka, v njegovo dostojanstvo in višji smisel, v njegovo ustvarjalno svobodo, mar več zato, ker sem iskal globlji in trdnejši temelj tej veri. Po eni strani je človek padlo in grešno bitje, ki se z lastnimi močmi ni sposobno poboljšati, ker je njegova svoboda oslabljenja in deformirana. 

Po drugi strani pa je človek Božja podoba in krona stvarstva. Božji Sin je po stal človek, v njem je prisotna večna človečnost.« Tem mislim Berdjajev dodaja: »Zelo sem kritiziral humanizem v tisti njegovi formi, v kakršni se je oblikoval v obdobju novej še zgodovine. V kolikor humanizem privede do zavesti samozadostnosti človeka, doživlja krizo in propad. 

To krizo humanizma, njegov prehod v antihumanizem, v odklanjanje človeškosti, najmočneje opredeljujeta Dostojevski in Nietzsche. Pri meni samem pa je močno prisoten religiozni humanizem, vera v človečnost Boga. Človek je po padcu nečloveški, Bog pa je človeški. Človek je ukoreninjen v Bogu prav tako, kot je Bog ukoreninjen v človeku.« 

Milan Knep

»NIHČE, KDOR ČASTI JEZUSOVO SRCE, SE NE BO POGUBIL!« 

»O dobri Jezus, nekaj lepega in prijetnega je prebivati v tvojem srcu! To je bogati zaklad, dragocen biser, ki smo ga odkrili v skrivnosti tvojega prebodenega telesa, kakor da bi ga zakopali na njivi ... Našel sem tvoje srce ... o predobri Jezus, srce kralja, srce brata, srce prijatelja. 

Ali skrit v tebi ne bom molil? Molil bom vsekakor. Tvoje srce – lahko rečem – je tudi moje srce. Če si ti, Jezus, moja glava, kako naj torej rečem, da to, kar spada k moji glavi, ni moje? ... Kakšno veselje zame! Glej, ti, Jezus, in jaz imava eno in isto srce ...« (sveti Bonaventura) 

»Zdi se mi, da ni krajše poti, da pridemo do po polnosti, in da ni bolj gotovega sredstva za zveličanje, kakor je posvetitev Božjemu Srcu ... Mislim, da se ne bo pogubil nihče, kdor bo Jezusovo Srce častil in se mu posvetil.« »Božje Srce je neskončno morje darov, v katere naj vsi stiskani potopijo svoje težave. 

Neskončno morje radosti, v kateri takoj utone naša žalost; morje ponižnosti, v kateri se razblini naš napuh; morje usmiljenja do vseh bednih in morje ljubezni, v kateri se izgubi vsa naša nebogljenost ...« »Iz Jezusovega Srca namreč neprestano kipijo trije božanski vrelci: prvi je usmiljenje do grešnikov, ki so skesanega in spokornega duha. 

Drugi je ljubezen, ki želi osvežiti vse, ki se trudijo in omagujejo v raznih stiskah, predvsem one, ki težijo po po polnosti. Iz tretjega pa kipita luč in ljubezen Božjim prijateljem, ki so že napredovali v svetosti ...« (Marija Marjeta Alacoque)

STOLNICA – NAŠ DOM Oprema v prezbiteriju – Kanoniški sedeži

Ob osrednjem medaljonu Kristusa Kralja sta levo in desno, vsaka v svojem medaljonu, dodani še

dve njegovi predpodobi. Prva je Mojzes z bronasto kačo kot starozavezna napoved Kristusa na križu. Ko namreč Jezus Nikodemu v Janezovem evangeliju razlaga, kaj pomeni verovati vanj, pravi: »In kakor je Mojzes povzdignil kačo v puščavi, tako mora biti povzdignjen Sin človekov, da bi vsak, ki veruje, imel v njem večno življenje« (Jn 3,14-15).

Na medaljonu je reliefno upodobljen Mojzes, stoječ na vrhu skalnate gore, z vihrajočim ogrinjalom in s palico v roki, s katero se dotika kače na »križu«. Pod njim sta tabli po stave, za hrbtom pa se ga v upanju na rešitev oklepa »množica« ljudi. Nebo nad njimi je prepreženo z gostimi oblaki, iz katerih na ves prizor sije troje žarkov svetlobe. Druga predpodoba pa je vzeta iz knjige Razodetja. Prizor prikazu je Janeza Evangelista v skalnati pokrajini otoka Patmosa. 

V desnici ima pero, s katerim piše knjigo, obenem pa je njegov pogled uprt čez ramo visoko v nebo, kjer na oblakih na knjigi s sedmimi pečati leži Jagnje s križem in bandercem. 

Če smo pozorni, lahko med skalami opazimo še ptico, orla, atribut Janeza Evangelista. Prizor se nanaša na apokaliptično napo ved Božjega Jagnjeta, ki bo odprlo knjigo s sedmimi pečati: »Jagnje je stopilo naprej in vzelo knjigo iz desnice sedečega na prestolu« (Raz 5,7). Na preostalih dvanajstih medaljonih so namesto »klasičnih« podob apostolov, kot jih običajno srečujemo na kornih klopeh, upodobljeni prizori z njihovim mučeništvom. Gre za zelo razgibane podobe, kjer ne manjka drastičnih detajlov.

DOGODKI PRED NAMI 

• V sredo, 22. 6., bo ob 18.30 v stolnici sveta maša za domovino. 

• V soboto, 25. 6., bo v Kosezah ob 10.00 diakonsko posvečenje bogoslovca Blaža Zorka. 

• V sredo, 29. 6., bo ob 9.00 v stolnici posvečenje letošnjih novomašnikov.

GODOVI IN PRAZNIKI 

• Nedelja, 19. 6.: 12. nedelja med letom 

• Ponedeljek, 20. 6.: sv. Adalbert, škof 

• Torek, 21. 6.: sv. Alojzij Gonzaga, redovnik 

• Sreda, 22. 6.: sv. Janez Fisher, Tomaž More, mučenca 

• Četrtek, 23. 6.: Rojstvo Janeza Krstnika, slovesni praznik 

• Petek, 24. 6.: Srce Jezusovo, slovesni praznik 

• Sobota, 25. 6.: Marijino Brezmadežno Srce, dan državnosti 

• Nedelja, 26. 6.: 13. nedelja med letom 

MAŠNI DAROVI 

Slovenski škofje so sklenili, da se s 1. septembrom 2022 poviša dar za sveto mašo (mašni štipendij), in sicer na 23 €, dar za gregorijanske maše pa na 750 €. Boglonaj vsem, ki darujete za svete maše in s tem vzdržujete nas duhovnike.

OBNOVA LESTENCEV 

Vsi, ki ste pripravljeni darovati za obnovo lestencev v prezbiteriju, lahko svoj dar prinesete v župnišče ali pa nakažete na župnijski TRR: SI56 0214 0025 6658 409 (odprt pri NLB), namen: za lestence. Boglonaj za vašo darežljivost! 

URNIK SVETIH MAŠ

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

 

 

TEDEN BOŽJE BESEDE 2. 6. 2022–19. 6. 2022

SVETA TROJICA V Kontovelu, v idilični vasi nad morjem, pri Proseku, je 30. maja umrl pisatelj Boris Pahor. Ni se posebej poglabljal v skrivnost Svete Trojice, ki ji je posvečena današnja nedelja, a ga je vse življenje zaposlovala neka druga trojica: slovenstvo, zavračanje vseh treh totalitarizmov in vera. Nikoli ga nista pritegnila univerzalizem kultur in prazni kozmopolitizem. 

Oboje je imel za ideološki konstrukt. Izhajal je iz živega stika z realnostjo, to pa sta bila predvsem njegova slovenska narodnost in jezik. Z obojim je bil prežet do zadnjega vlakna svoje biti, zato je do konca kljuboval vsem, ki so to, kar ga je določalo, zaničevali in načrtno uničevali. Če prav krhek je stal trdno kot betoski pomnik na Cerju, tik ob meji z Italijo nad Mirnom. 

Ni ga zlomil noben totalitarizem. Ni leporečil o antifašizmu, ampak mu je ob bok postavil tudi antikomunizem. Udba mu je sledila. Sodobna leva nomenklatura pa mu od zadaj, na tiho, ker si drugače ne upa, prek svojih omrežij še naprej zameri intervju o povojnih pobojih v tržaški reviji Zaliv leta 1975, ki ga je ob podpori Alojza Rebule imel z Edvardom Kocbekom. Pahor je polnih pet let nagovarjal Kocbeka, naj o tem zlo činu končno javno spregovori. 

Pahorja je dolgo navdihoval holandski filozof Baruh Spinoza, racionalist, monist in panteist. O zadnjih letih njegovega življenja pa Vera Radić, njegova sopotnica, bralka in gospodinja pripoveduje drugače: »Veliko sva molila, veliko sva se pogovarjala o Bogu, o lepih rečeh. Mogoče sem tu spoznala Boga. Naučila sem se biti bolj umirjena, ker je bil umirjen tudi on; nikoli ni o nikomer grdo govoril.« Kot bi brali današnji evangelij: »Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo uvedel v vso resnico.« 

Milan Knep

BESEDE NAŠIH PASTIRJEV 

Misli iz pridige gospoda nadškofa na binkoštni praznik: Binkoštni dogodek, ki ga je Sveti Duh tako plastično in dramatično narisal pred našimi očmi, spominja na nek način na babilonsko dogaja nje. Kakšno neverjetno nasprotje je med enim in drugim! Ob dogajanju v Babilonu nam ponavadi pride na misel človekova želja, da bi prišel do neba, da bi s svojimi močmi zgradil strukture, s katerimi bi se dotaknil Boga. 

Zakaj? 'Zato, da si bomo naredili ime in da se ne bomo razkropili po zemlji.' Drugače rečeno: vse, kar so počeli, jih je zapiralo vase. Samo oni so bili pomembni, oni si mora jo narediti ime, samo oni morajo poskrbeti za to, da se ne bodo raz kropili po zemlji. Bog pa je prvemu človeku naročil ravno to: množita se, podredita si zemljo, gospodujta ji! 

Ne zapirajta se v svoj krog, ampak napolnita vso zemljo. In isto naročilo je Jezus dal svojim učencem: Poj ditedo skrajnih mej zemlje in povsod nosite s seboj evangelij, moje ime. On je tisti, ki nam daje ime, po njem se imenujemo, v njem živimo, se gibljemo in smo. Babilon je moral propasti, ker se je zaprl pred vsemi, Cerkev pa je zacvetela zato, ker je bila odprta v poslanstvo, v svet. In če je kdaj zaradi človeške komodnosti, grešnosti začela postajati samozadostna, zaprta vase, je Bog že poskrbel, da so skupnosti odšle in povsod oznanjale, da je Kristus vstal. 

Danes večkrat razmišljamo in govorimo o tem, kako bomo morali posodobiti teološko govorico, govorico Cerkve, ker je postala nerazumljiva za naše sodobnike. Kaj pa, če ni problem v govorici, kaj pa, če je težava v naši zaprtosti, da smo tudi mi začeli nekoliko postajati kakor Babilon: zaprti vase, prepričani, da bomo na tak način varnejši, da bomo obvarovani kakšnih napadov, nasprotovanja? 

V resnici doživljamo, da to pomeni ne rodovitnost. In bo moral spet privršati ta vihar z višave, mogočen šum približujočega se silnega viharja, da bo razpihal strahove, v katerih živimo, da bo odnesel pleve, ki so se morda nabrale v naših dušah, skupnostih; da bo razpihal meglo, zaradi katere ne vidimo več jasno in da leč. In spet bo moral priti ta plamen, ki bo prinesel novo življenje, novo upanje, nov pogum, ki nas bo usposobil za srečanja povsod tam, kamor nas Božji Duh postavlja. 

Gotovo naj prej v naše družine, da bo tam jasno, kdo smo in za kaj in za koga živimo. Iz koga zajemamo. In od tam bomo šli dalje do skrajnih mej zemlje tudi mi. Potrebujemo pa tega Duha. Ko dovolimo Duhu, da vstopi v nas in govori v nas, ko se v resnici začnemo zavedati njegovih sadov, takrat smo oznanjevalci evangelija, kakršnega nam je oznanil Jezus. 

Prosimo gospoda Jezusa Kristusa, naj nad vsakim izmed nas vsak dan znova stori binkošti. Naj nam da svojega Duha, da bomo polni ljubezni in bomo v tej ljubezni mogli živeti Jezusovo besedo takšno, kot je, brez približkov, brez poplitvenja. Naj nas Sveti Duh prenovi, da bomo mogli prenavljati obličje zemlje.

STOLNICA – NAŠ DOM 

Oprema v prezbiteriju – Kanoniški sedeži 

Istočasno kot glavni oltar so leta 1774 v prezbiterij postavili tudi nove kanoniške sedeže, ki združujejo baročne in klasicistične prvine. Najbolj napredna je ornamentika, zlasti ovalni medaljoni, ki jih obdajajo s pentljami povezane klasicistične kite, medtem ko je figuralika reliefov (hrbtišča) še bolj baročna. Razgibani reliefni prizori so ikonografsko zelo zanimivi, kar kaže na to, da je moral rezbar uporabljati izvirne predloge. Kanoniški sedeži (korne klopi) so nameščeni polkrožno ob sicer ravnih

stenah v zaključnem delu prezbiterija. Na sredini je škofov sedež z bogatim baročnim lambrekinastim nadstreškom, ki se kakor bogata dekorativna zaveza s čopki razprta spušča ob osrednjem medaljonu. 

Nadstrešek je bil na začetku 20. stoletja predelan. K sede žu se »dviga« troje zavitih stopnic, ob njem pa se levo in desno zvrsti po šest sedežev za kanonike. Do koncilske prenove prezbiterija so bili kanoniški sedeži delno zakriti z oltarno menzo in ciborijem nad njo, po preureditvi pa so »zasijali« in po stali lepa »kulisa« glavnemu in daritvenemu oltarju. 

Osrednji medaljon nad škofovim sedežem zavzema Kristus kot središče zbora, poleg njega pa se levo in desno zvrsti še po sedem medaljonov, ki (z izjemo treh) prikazujejo mučeniško smrt posameznih apostolov. Ob predelavi škofovega sedeža je bil središčni medaljon na novo izrezljan (naredil naj bi ga Ivan Pengov). 

Prejšnji naj bi menda predstavljal papeža na katedri, ta pa Kristusa kot začetek in konec vsega stvarstva. Z desnico blagoslavlja, z levico pa drži odprto knjigo s črkama alfa in omega. Hkrati s tem medaljonom je bil na prednjo stranico sedeža nameščen grb škofa Antona Bonaventura Jegliča z geslom: »Pridi tvoje kraljestvo po Mariji.«

DOGODKI PRED NAMI 

• V sredo, 15. 6., bodo ob 18.00 v stolnici slovesne večernice pred praznikom Svetega Rešnjega telesa in krvi. Lepo vabljeni! 

• V četrtek, 16. 6., bomo obhajali slovesni zapovedani praznik SvetegaRešnjega telesa in Svete Rešnjekrvi, telovo. Svete maše bodo po prazničnem redu, zvečer ob 18.30 bo sveto mašo in procesijo po stolnici vodil gospod nadškof. 

• V petek, 17. 6., bo v stolnici ob 19.30 koncert Metodističnega zbora iz Woodlanda v Ameriki. Lepo vabljeni! 

• V sredo, 22. 6., bo ob 18.30 v stolnici sveta maša za domovino. 

• V soboto, 25. 6., bo v Kosezah ob 10.00 diakonsko posvečenje bogoslovca Blaža Zorka. 

• V sredo, 29. 6., bo ob 9.00 v stolnici posvečenje letošnjih novomašnikov

GODOVI IN PRAZNIKI 

• Nedelja, 12. 6.: Nedelja SveteTrojice 

• Ponedeljek, 13. 6.: sv. Anton padovanski, redovnik, cerkveni učitelj 

• Torek, 14. 6.: sv. Valerij in Rufin, mučenca 

• Sreda, 15. 6.: sv. Vid, mučenec 

• Četrtek, 16. 6.: TELOVO, slovesni zapovedani praznik 

• Petek, 17. 6.: sv. Rajner, samotar

 • Sobota, 18. 6.: sv. Gregor Barbarigo, škof 

• Nedelja, 19. 6.: 12. nedelja med letom

 

TEDEN BOŽJE BESEDE 5. 6. 2022–12. 6. 2022

BINKOŠTI 

Vprašanje na binkoštni dan: kaj običajno naredijo zakonci, ko med nji mi zastane ljubezniv odnos? Največkrat nič. Nekateri pa se le obrnejo na terapevta, ki jim poda psihološki oris komunikacije, predstavi temeljne vzroke, zakaj pogovor ne steče in kaj naj storijo, da zastoj presežejo. Terapevt jih še spomni, kako pomembno je ozračje varnosti in medsebojnega zaupanja, pozorno poslu šanje in iskrenost. 

Pomena vsega tega se bolj ali manj zavedamo, in vendar tolikokrat od povemo. Zato sv. Janez, ko govori o ljubezni, vsega tega, kar vemo o psihologiji odnosov, sploh ne omenja, temveč nam oznanja nekaj drugega in bistveno bolj pomembnega, česar pa iz duhovnega izkustva največ krat ne poznamo, to pa je ljubezen, kakršna je v Bogu. Znana nam je namreč samo ljubezen, kakršna je v nas, to pa je za trajen in zares ljubeč partnerski odnos premalo. 

Sv. Janez poskuša svojim naslovljencem kar najbolj nazorno oznaniti Božjo bit, ki je ljubezen in se nam je razodela v Jezusu Kristusu. Ne govori torej o čustvih in vsem drugem, kar je še povezano s človeško ljubeznijo. 

Ne daje nobenih naukov in navodil za skupno življenje, sploh ne omenja katerekoli realnosti, v kateri smo. Marveč svojim naslovljencem oznanja tisto, kar presega zemeljsko, kar je pred vsem tem, kar vidimo okoli sebe in občutimo v sebi. Želi nam odpreti tisti notranji svet Boga, ki ga je v Svetem Duhu sam občutil in spoznal, da bi bili tudi mi deležni komunikacije, kakršna je med Očetom in Sinom. Rad bi nas dvignil v ocean Božjega, da bi občutili tisto, kar je v Bogu samem. 

Bog se v Svetem Duhu, zlasti ko molimo, zedinja z našimi mislimi, čustvi in občutki, da vse to ni ločeno od Njega, marveč prežeto z Njim. 

Milan Knep

ŽUPNIKOVA BESEDA 

Odprava omejitvenih ukrepov. 

Potem, ko je Vlada RS z 31. majem 2022 odpravila vse omejitve s področja omejevanja širjenja bolezni COVID-19, so nas s Škofovske konference obvestili, da so odpravljeni vsi še preostali ukrepi tudi znotraj verskih objektov (razkuževanje rok in razdalja med osebami). Ker pa so nas razmere zadnjih dveh let naučile, da je treba biti bolj previden in odgovoren ne samo za svoje, pač pa tudi za zdravje drugih ljudi, je prav, da ohranimo tisto, kar nam je čas epidemije prinesel dobrega. Zato bo v stolnici do nadaljnjega še vedno na voljo razkužilo, priporočam pa vam tudi, da tisti, ki se ne počutite dobro, poskrbite za zaščito (maske so »padle«, niso pa prepovedane – zaščitne namreč). Vse, ki želite sveto obhajilo prejeti na usta, pa prosimo, da še vedno upoštevate navodilo in pristopite k obhajilu na koncu. Bodimo res pozorni in strpni drug do drugega. 

Povišanje mašnega daru. 

Po štirih letih od zadnje spremembe so naši škofje sklenili, da se s 1. septembrom 2022 dar za sveto mašo (tako imenovani mašni štipendij) poviša na 23 evrov, za gregorijanske maše pa na 750 evrov. Prosimo vas, da to sprejmete z razumevanjem, saj je za duhovnike v Sloveniji to še vedno glavni vir preživljanja. Hvaležni smo vam za vsak tako darovan dar. Naj vas ob tem spomnim še na nekaj stvari, povezanih s tem. V stolnici po vaših namenih (ali tistih, ki jih dobimo od drugod) vsak dan mašuje kar nekaj duhovnikov. 

Redno so »oznanjene« tri svete maše: ob 9.00, 10.30 in 18.30. Za svete maše lahko da rujete v kiosku (kadar ni odprt v zakristiji) ali župnijski pisarni. Kdor želi, da se maša opravi ob kateri drugi uri oz. da jo opravi določeni mašnik, naj se o tem pogovori z njim. Za svete maše, za katere želite, da so opravljene na določen datum ali uro, pa se je treba pogovoriti z župnikom. 

Če kljub temu pride do kakšne ga nesporazuma ali napake, vas prosim, da na to takoj opozorite. Vse se da rešiti. Navajeni smo, da svete maše v glavnem naročamo za pokojne, saj verujemo, da jim s tem lah ko največ pomagamo in se jih na tak način najlepše spominjamo. 

Vesel sem, da je vedno več takih, ki sadove svete maše namenite tudi za posebne namene, potre be ali stiske, obletnice jubilejev, svoje žive domače, v zahvalo, za zdravje, za različne priprošnje, mir ipd. 

Prosim pa vas, da tudi mladim na nevsiljiv način razložite, zakaj je prav, da tudi oni kdaj po svojih namenih darujejo za sveto mašo. Vsi, ki bi želeli darovati za sveto mašo, a ste v hudi finančni stiski, se mirno obrnite na župnika.

STOLNICA – NAŠ DOM Oprema v prezbiteriju Oltarne podobe v glavnem oltarju 

Za glavni oltar sta bili narejeni še dve podobi Srca Jezusovega. Prva je »klasično« delo neznanega avtorja: pod celopostavno podobo Jezusa s plamenečim srcem in z razširjenimi rokami je naslikana veduta Ljubljane. Delo je brez posebne umetniške vrednosti. Sodobnejša, duhovno izpovedna in slikarsko zanimiva pa je podoba, ki jo je leta 1900 po naročilu škofa Jegliča, vnetega častilca Srca Jezusovega, naslikal Ivan Grohar. 

Slika občuteno izraža posvetitev slovenskega naroda Srcu Jezusovemu. Jezusova žareča postava v belih

oblačilih in s plamtečim srcem »razsvetljuje« celoten prizor. Ob njem sta najprej Marija, ki se oklepa njegove levice, z desnico pa kaže na spodaj zbrane ljudi; na drugi strani pa sv. Marjeta Alacoque pogled ljudi z rokami »usmerja« k Jezusu. 

Pod njimi namreč klečijo »predstavniki« našega naroda. Zanimivo, da med nji mi ni imenitnežev (tudi cerkvenih dostojanstvenikov ne), so le otroci ter preprosti, kmečki ljudje; moža v zrelih letih, in žene, ki sklenjenih rok zaupno upirajo svoj pogled v Jezusovo srce. Jezusova po doba, mehkoba in pestrost barv, lepota obrazov ter zaupljiva vera prav gotovo pritegne opazovalčevo pozornost. 

A prava vrednost slike se skriva drugje: v Jezusovem pogledu, ki je preko vsega dogajanja na sliki uprt v tistega, ki to sliko opazuje. Pogled, ki se te mora dotakniti in ki nemo, a več kot dovolj zgovorno vabi: »Pridi k meni tudi ti in se okrepčaj ob studencu odrešenja, ki izvira iz mojega prebodenega srca!« Slika zdaj visi v salonu nadškofijske palače.

DOGODKI PRED NAMI 

• V nedeljo, 5. 6., na binkošti, bo slovesno sveto mašo ob 9.00 daroval gospod nadškof.

 • V sredo, 22. 6., bo ob 18.30 v stolnici sveta maša za domovino. 

• V soboto, 25. 6., bo v Kosezah ob 10.00 diakonsko posvečenje bogoslovca Blaža Zorka. 

• V sredo, 29. 6., bo ob 9.00 v stolnici posvečenje letošnjih novomašnikov

GODOVI IN PRAZNIKI 

• Nedelja, 5. 6.: BINKOŠTI

•Ponedeljek, 6. 6.: Marija Mati Cerkve, binkoštni ponedeljek 

• Torek, 7. 6.: sv. Robert Newminstrski, opat 

• Sreda, 8. 6.: sv. Medard, škof 

• Četrtek, 9. 6.: sv. Primož in Felicijan, mučenca 

• Petek, 10. 6.: sv. Bogumil Poljski, škof 

• Sobota, 11. 6.: sv. Barnaba, apostol 

• Nedelja, 12. 6.: Nedelja SveteTrojice

MAŠNI DAROVI 

Slovenski škofje so sklenili, da se s 1. septembrom 2022 poviša dar za sveto mašo (mašni štipendij), in sicer na 23 €, dar za gregorijanske maše pa na 750 €. Boglonaj vsem, ki darujete za svete maše in s tem vzdržujete nas duhovnike.

OBNOVA LESTENCEV 

Vsi, ki ste pripravljeni darovati za obnovo lestencev v prezbiteriju, lahko svoj dar prinesete v župnišče ali pa nakažete na župnijski TRR: SI56 0214 0025 6658 409 (odprt pri NLB), namen: za lestence. Boglonaj za vašo darežljivost! 

URNIK SVETIH MAŠ

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim