Dobra komunikacija je alfa veščina našega
časa. Pridobiti si jo mora vsak, ki hoče biti uspešen poslovnež, politik,
skratka vsak, ki ima vsakodnevno opravka z ljudmi. A kdo je bil popolnejši
komunikator kot Jezus? In to v času, ko ni obstajala še nobene teorija
komuniciranja, kaj šele tečaji uvajanja vanjo. Na 3. postno nedeljo bomo
odkrivali tisto raven Jezusovega komuniciranja, ki je dostopna in razumljiva
vsem.
V opoldanski vročini, ko se na Bližnjem
vzhodu vsi skrivajo pred žgočim soncem, Samarijanka pride k vodnjaku. Po vodo
ne hodi v jutranjem in večernem hladu kot sovaščanke. Ne more prenašati
njihovih prezirljivih pogledov in opravljanja zaradi življenja, v katerega so
jo potisnile okoliščine. Do srečanja z Jezusom je živela že s petimi
različnimi moškimi. Zgražanje ljudi jo boli. Jezus pa jo nagovori, kot bi se
poznala od vedno. Zelo neposredno, iskreno in preprosto: »Daj mi piti.« Končno
stoji pred njo nekdo, ki jo potrebuje. Povrhu je Jud, ki z njo zaradi prastarega
sovraštva Judov do Samarijanov sploh ne bi smel govoriti. Jezus gre prek zamer,
ki obremenjujejo celotne generacije. Pogovarja se spoštljivo in prijazno. Samarijanka
prvič doživi, da jo nekdo jemlje resno. Nad njenim življenjem se ne spotika,
ker razume, da je bila vsaka njena epizoda z moškimi polomija, ponižanje,
drsenje po družbeni lestvi do samega dna. S Samarijanko se pogovarja onstran nacionalnih,
kulturnih, jezikovnih, religijskih in etičnih pomislekov. Zanima ga izključno
oseba v tem, kar je. Zaradi nje je prišel na svet.
V postu naj se zakonci in vsi mi drug z drugim
učimo komunicirati onstran vseh tuzemskih ozirov. Naj gledamo drug na drugega,
kot je Jezus Samarijanko.
Milan
Knep
»Volitve« novih članov župnijskih pastoralnih
svetov so zaradi trenutnega stanja prestavljene. Kdaj bodo, boste pravočasno
obveščeni. Kljub temu pa objavljamo nadaljevanje pastirskega pisma o pomenu
volitev oz. izbire članov ŽPS.
Člani ŽPS imajo v župniji še posebno nalogo.
Z župnikom delijo soodgovornost, kakšna bo njihova župnija v prihodnosti. Ta
soodgovornost bo še večja v župnijah, ki se že in se še bodo zaradi pomanjkanja
duhovnikov združevale ali pridruževale večjim župnijam. Pri izbiri novih članov
ŽPS moramo biti zelo pozorni na to, da v osebah, ki jih bomo predlagali za
člane, prepoznamo darove, s katerimi lahko prispevajo k temu, da bo naša
župnija bolj živa, bolj povezana in bo težila k temu, da bi bila eno srce in
ena duša. Za življenje župnije in uspešno delo v ŽPS, ki naj bi župniku pomagal
pri načrtovanju, spremljanju, spodbujanju in izvajanju pastoralnega dela, ni
vseeno, koga predlagamo ali izberemo. Ob predlaganju novih članov v ŽPS je
treba razumeti, ali mora oseba, ki jo nameravate predlagati, izpolnjevati
določene pogoje. Poleg trdne vere, nravnega življenja, prejetih zakramentov
uvajanja (krst in birma), neke splošne razgledanosti in starosti vsaj 16 let
so potrebne tudi druge kvalitete. Potrebne so primerne socialne in krščanske
kreposti, na primer priljudnost in prijaznost, odkritost, da ima pogum
povedati svoje mnenje dobronamerno in z ljubeznijo, širokosrčnost, da ne
ostaja pri malenkostih in zna razločevati, kaj je važno, glavno in kaj manj
pomembno. Ljudi z vsemi temi kvalitetami je ponekod težko najti. Računajmo
tudi na vzgojo in duhovno rast, če dobro izkoristimo gradiva, ki so nam na
voljo za seje in so oblikovana tako, da imajo duhovni, študijski in pastoralni
del. Tudi duhovne obnove in celo duhovne vaje so zelo koristne in so se
ponekod že lepo uveljavile. Dragi verniki! Potrudimo se za dobro izbiro. V ta
namen zlasti v tem tednu, ki je pred nami, veliko molimo. Naj Sveti Duh kot
nekoč pri izbiri prvih diakonov pomaga izbrati osebe, može, žene in mlade, ki
bodo znotraj župnijskega občestva znale graditi občestvo različnih generacij,
karizem in služb, ki bo živelo svoje poslanstvo in pomagalo zgraditi iz
župnije dom in zgledno živo občestvo občestev.
Msgr.
Andrej Glavan
Nekaj
misli iz nagovora pomožnega škofa dr. Antona Jamnika na drugo postno nedeljo:
Apostoli so na gori Tabor doživeli bližino
Boga, ki je svetloba luči. Kaj je danes tisto, kar morda človeka odvrača od
tega, kaj ga bega, da ne vidi samo Jezusa, da ni on v središču?
Pogosto gre pri verovanju najprej za velik
problem, da je človek morda premalo poučen. Ko beremo vse mogoče stvari o
veri, Bogu in Cerkvi, vidimo, da nekdo malo ve ali pa še tisto slabo ve ali pa
narobe. Nepoučenost je pogosto eden največjih problemov pri verovanju. Poznati
Sveto pismo, ga brati, poznati zgodovino Cerkve, svetnike, molitve, moliti vse
to je tisto, kar nam bo pomagalo, da bomo različne predsodke in težave mogli
premagovati. Mnogo načinov imamo, da svojo vero poglabljamo, saj čim bolj
resnico ljubimo, tem bolj jo spoznamo. Drugo, kar pogosto ovira našo vero, je
to, da ima človek napačno predstavo o Bogu. Mnogi si ga še vedno predstavljajo
na ne vem kakšnem oblaku, kjer komaj čaka, da bi človeka kaznoval ali pa da
kar naprej nekaj ukazuje in prepoveduje ter opazuje, kaj bo človek naredil in
ko nekaj naredi narobe, se nato maščuje. A Bog se ne maščuje. Prilika o dobrem
Očetu nam govori o tem, da nas Oče z neskončno potrpežljivostjo pričakuje, da
se vrnemo v njegovo naročje. Bog ni gospodar, ki nas tlači in čaka, da nas bo
kontroliral ali nekaj preprečil. Bog je tisti, ki nas sprejema v svoj objem,
rad nas ima. Tudi takrat, ko smo daleč od njega, tudi takrat, ko človek tava,
išče vse mogoče nadomestke, nikoli in nikdar nad nobenim človekom ne obupa. V
Svetem pismu je ena stvar ključna: ko se nekdo iskreno, v ponižnosti sreča z
Jezusom, odide od tega srečanja drugačen. Nov, z novim upanjem. Jezus marsikaj
ve o Samarijanki, Mateju in drugih, ampak nobenemu nič ne očita. Saj ve, da
greh enega ali drugega ni nikakršen užitek, ampak veliko trpljenje,
preizkušnja. Tretja ovira pri verovanju pa je naš ego, naš »jaz«. Prvi je jaz,
jaz, potem pa morda še kdo drug, če ga ravno rabim. Jaz ne, drugi bodo poklekali
pred mano. Ni tako enostavno poklekniti. Pa ne pred človekom, ampak pred Bogom
in reči: Bog, hvala ti za tisoč darov, prosim te, odpusti mi moje grehe. Sem
samo končno, lepo, pa tudi grešno bitje. Če bi rekli, da smo samo grešni, bi
bilo to jamranje, če bi pa rekli, da je vse samo lepo, smo pa sanjači. Eno in
drugo je potrebno, da odpade ta tretja ovira pri doživljanju res prijateljskega
odnosa z Jezusom, da smo preveč zagledani v »jaz«. Bodimo torej potrpežljivi s
seboj in z drugimi. Vabim vas, da bi od tega srečanja na gori Tabor, pri ljubem
Bogu, v stolni cerkvi odšli z žarom svetlobe, z lučjo. Luč bo odrešila svet,
svetloba, lepota. Želim, da bi ta lepota odreševala in razsvetljevala najprej
nas same, da bomo žareli danes, tu med nami, v okolju, kjer živimo, in
prinašali novo upanje v globoki zavesti, da nismo mi sami vir svetlobe, ampak
da nam je svetloba podarjena. Luč nam je podarjena, zato jo podarimo tudi drug
drugemu.
V kartuši (ovalnem polju) nad atiko oltarja je
upodobljen grb ljubljanske Družbe združenih (Societas unitorum). Ti so si za
zavetnika izbrali sv. Dizma in njemu na čast postavili oltar. V grbu je šestindvajset
rdečih src med dva rogovoma izobilja, ki ponazarjata sadove njihove medsebojne
zveze. Poleg je na traku napis: »Sad sloge Združeni« (Concordiae fructus Uniti).
Podobno kakor pri oltarju Sv. Rešnjega telesa je tudi tu Langus z draperijo
in kandelabroma zakril naslikani podobi sv. Petra in Magdalene, ki sta
krasili oltarno podobo. Nad vrati nad glavno (južno) zakristijo je naslikan
sv. Ambrož, cerkveni učitelj, kako piše, angel pa mu pridržuje knjigo in črnilnik.
Kot atribut je ob njegovih nogah naslikan bič, ki kaže na njegovo
brezkompromisno držo do cesarja Teodozija, ki je na njegovo zahtevo opravil
javno pokoro zaradi strahotnega pokola v Solunu.
na postne nedelje ob 16.00:
15. 3.: škof Franc Šuštar
22. 3.: škof Anton Jamnik
29. 3.: nadškof Stanislav Zore Lepo vabljeni!
Delavniki:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in
prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni
prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30,
16.00, 18.30 Nedelje in zapovedani
prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
• V četrtek, 19. 3., na slovesni praznik sv.Jožefa, Jezusovega varuha in moža Device Marije, bodo svete maše po prazničnem
redu. Sveto mašo ob 9.00 bo daroval godovnjak, g. prošt. Zvečer pa bo v
Baragovi dvorani po večerni sveti maši predavanje dr. Luka Vidmarja o baronu
Žigi Zoisu. Lepo vabljeni!
• Nedelja, 15. 3.: 3. postna nedelja
• Ponedeljek, 16. 3.: b. sl. Danijel Halas,
duhovnik, mučenec
• Torek, 17. 3.: sv. Patrik, škof, misijonar
• Sreda, 18. 3.: sv. Ciril Jeruzalemski, škof,
cerkveni učitelj
• Četrtek, 19. 3.: sv. Jožef, Jezusov rednik
• Petek, 20. 3.: sv. Martin iz Brage, škof
• Sobota, 21. 3.: sv. Serapion, škof, mučenec
• Nedelja, 22. 3.: 4. postna nedelja.
POBOŽNOST KRIŽEVEGA POTA
Je v stolnici vsak petek ob 8.30 in po večerni
sveti maši ter ob nedeljah ob 15.30. Lepo vabljeni!
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski
urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/