ponedeljek, 21. december 2015

Teden Božje Besede 20.12.2015-10.1.2016

4. adventna nedelja

Ne samo božič, tudi advent ima svoj čar. Prav posebej zadnja, četrta nedelja. Ni pravega adventa brez dobre spovedi v predbožičnem času! Ta nedelja je kakor prag, preko katerega vstopamo v skrivnostno dogajanje božičnih praznikov. Na to nas bodo letos spominjala tudi sveta vrata. Poleg sobnih in cerkvenih naredimo še jaslice v svojem srcu. Duhovnik moli: »Čim bliže je praznik našega odrešenja, tem bolj naj napredujemo v gorečnosti, da bomo vredno obhajali skrivnost rojstva tvojega Sina ….«
Marija se je kmalu po angelovem obisku v Nazaretu odpravila na obisk k sorodnici Elizabeti. Ta jo je imenovala »milosti polna«. Srečali sta se dve noseči ženi. Z njima sta tudi njuna še ne rojena sinova Janez in Jezus.
Povod za ta Marijin obisk so nedvomno nadangelove besede, ki je rekel Mariji v Nazaretu: »Glej, tudi tvoja sorodnica Elizabeta, je spočela sina v svoji starosti; in to je sedaj šesti mesec njej, ki so jo imenovali nerodovitno«. Marija je obiskal svojo sorodnico tudi zato, da bi ji v zadnjih mesecih njene nosečnostjo pomagala pri hišnih opravilih. Evangelist namreč pravi: »Marija je ostala pri Elizabeti nekako tri mesece, potem se je vrnila svoj dom.« Marija je verjetno želela biti Elizabeti osebno ob porodu čim bliže. Elizabetin otrok je s premikanjem dal znamenje, da se zaveda, kdo je ob njem. Že pred rojstvom mu je bilo dano »spoznati«, da je ob njem Mesija. Elizabeta spozna v Mariji Mater
svojega Gospoda in Odrešenika. Iz srca jo blagruje: »Blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen
je sad tvojega telesa.« Podobno je rekel že nadangel Gabrijel: »Pozdravljena, milosti polna, Gospod je s teboj.« Elizabeta hvali in slavi Marijo, ker je skrbno poslušala in ker je ponižno sprejemala. »Blagor ji, ki je verovala, da se bo izpolnilo, kar ji je povedal Gospod!« Marijina poslušnost v veri je poslej središče vsake marijanske pobožnosti. Elizabeta slavi Marijo: »Blagor ji, ker je verovala.

« Ko je Marija izrekla angelu svoj »Da.«, se je popolnoma izročila Bogu. Ko je več let pozneje neka žena poslušala Jezusove govore in videla čudeže, je glasno občudovala tudi Jezusovo mater: »Blagor telesu, ki te je nosilo in prsim, ki so te dojile.« To je bil spontan izraz občudovanja Marijine bližine Bogu. A Jezus je ta blagor razširil še na druge vidike človeškega odnosa z Bogom: »Še bolj pa blagor tistim, ki Božjo besedo poslušajo in jo izpolnjujejo.« Vsi smo lahko med temi blaženimi, če le dobro
poslušamo in spolnjujemo, kar nam Bog govori. Poslušati Jezusa in mu slediti – to je in mora biti
osnovni princip naše vere. Vse delamo le v moči vere, ki jo v nas prebuja Bog. Marija je dosledno
uresničevala, kar je Bogu obljubila.

Naj nam dajo bližnji božični prazniki novega zaupanja v Boga in pripravljenost uresničevati Božjo
voljo in posnemati Marijo, da se bomo nekoč z njo in vsemi svetimi veselili pri Bogu vso večnost.
dr. Peter Kvaternik
Lj-stolnica, poklon treh kraljev, foto JoPl

Božično voščilo slovenskih škofov

Dragi sobratje duhovniki, redovnice, redovniki, bogoslovci, verniki in vsi ljudje dobre volje! »Ljudstvo, ki je hodilo v temi, je zagledalo veliko luč; nad prebivalci v deželi smrtne sence je zasijala svetloba« (Iz 9,1).
Ta stavek preroka Izaija je tako preprost, a po drugi strani nosijo te besede v sebi osrednje sporočilo skrivnosti božičnega praznika. Misel preroka nam razodeva veliko resnico, da je Bog kot otrok po svojem Sinu stopil v naš svet in nas je po njem obsijala Božja slava (prim Lk 2,9). Božično skrivnost tako doživljamo kot vstopanje luči v naše življenje, ki je tolikokrat zaznamovano s sencami ali kdaj doživljamo tudi temo. Kako drugačen je prostor, ko ga osvetli luč. Tudi naše življenje je svetlo in lepše, ko vanj posije Božja Luč!
Smo v jubilejnem svetem letu usmiljenja, ki želi na poseben način poglobiti v nas Božje usmiljenje,
ki se kaže predvsem v sklanjanju Boga k nam. Ljudje nikoli ne bi našli Boga, če ne bi on naredil prvega koraka in bi ne prišel med nas. Želimo vam, da bi Luč, ki sije po Božjem Detetu, trajno sijala! Božje Dete nam pomaga preseči nas same, da smo sposobni živeti v ljubezni do vseh ljudi. Naj božična Luč radosti in miru zasije v nas, da bomo kot kresničke, sposobni svetiti v temi in kazati pot dobrote in ljubezni. V novem letu 2016 vam želimo, da bi bili vaši dnevi zaznamovani z mirom, dobroto, ljubeznijo, medsebojnim razumevanjem … Tako bo z naših obrazov odseval dobrohotni Božji pogled
Vaši škofje

Župnikova beseda

Z dobrodelnega koncerta, foto JoPl
Sestre in bratje!
V zadnji besedi sem vam zapisal nekaj  besed o telesnih delih usmiljenja. Naj jih še enkrat navedem: 1. lačne nasičevati, 2. žejne napajati, 3. nage oblačiti, 4. popotnike sprejemati, 5. bolnike obiskovati, 6. jetnike reševati, 7. mrliče pokopavati.
Morda se kdo sprašujete, čemu? Čemu telesna dela usmiljenja namesto božičnega voščila? Božično voščilo še sledi, tu pa bi rad spregovoril o nežnem, čutečem in ljubečem usmiljenju h kateremu smo vedno povabljeni še zlasti v časih, ko zaradi priprav na lastna praznovanja in praznovanja po družinah pozabimo lahko na tiste, ki so (bili) na nek način nekoč v našem krogu znancev, sodelavce,
morda celo sorodnikov (stari strici in tete, (pra/stari) starši, ki so morda sami po svojih stanovanjih, morda po naši oceni v »idilični podeželski hišici«, po domovih za ostarele, bolnišnicah, v tujini… Statistika o smrti takih ljudi za božične praznike je neizprosna… Osamljenost sredi doma za ostarele
je namreč lahko zelo velika, v nekaj stotisočeri Ljubljani prav tako …, ni domačnosti, ni družine, ni nežnega občutja in zavesti sprejetosti … navkljub prizadevanjem mnogih. Omogočimo jim dom, domačnost, gotovost prostorja nežnosti…
Darovi s koncerta za Slovensko karitas, foto JoPl

Kakor sveta družina, ki je sredi Betlehema ostala pred vrati in našla zavetje nekje zunaj na poljanah, med pastirji in čredo… Morda bi bili lahko vsaj pastirji in pastirice … Sveta družina je prinesla pastirjem neizmerno veselje in angelsko petja nebes… Tudi mi smo ga lahko deležni… Vesel božič, sestre in bratje … Ponosen dan slovenske samostojnosti in enotnosti… Okrepimo za letošnje božične praznike zavest naše pripadnosti domovini, našim vrednotam, tradiciji, Cerkvi in veri… Zbudimo iz spanja vse tri svete večere: božičnega, novoletnega in trikraljevskega. Pokadimo svoje domove z blagoslovljenim kadilom, blagoslovljeno vodo in molitvijo. Očetje (ali matere), dvignimo svoje glave, in popeljimo svoje družine v polnost simbolnega, duhovnega, krščanskega in božičnega.
župnik Jože

Oznanila

Marija Pomagaj na obnovljenem oltarju, foto JoPl
  • Nedelja, 20.12. • 4. ADVENTNA NEDELJA. Mih 5,1-4; Heb 10,5-10; Lk 1,29-45.
  • Ponedeljek, 21. 12. • sv. Peter Kanizij, duhovnik. Vp 2,8-14; Lk 1,39-45.
  • Torek, 22. 12. • sv. Frančiška Cabrini, redovna ustanoviteljica. 1 Sam 1,24-28; Lk 1,46-56.
  • Sreda, 23. 12. • sv. Janez Kancij,duhovnik. Mal 3,1-4.23-24; Lk 1,57-66. 
  • Četrtek, 24. 12. • Adam in Eva, prastarši. 2 Sam 7,1-5.8b-12.14a-16; Lk 1,67-79.
  • PRVI SVETI VEČER.
  • Petek, 25. 12. • BOŽIČ – JEZUSOVO ROJSTVO.Iz 52,7-10; Heb 1,1-6; Jn 1,1-17. 
  • Sobota, 26. 12. • sv. Štefan, diakon, prvi mučenec. Dan samostojnosti in enotnosti. Apd 6,8-10;7,54-60; Mt 10,17-22.
  • Nedelja, 27.12. • Nedelja SVETE DRUŽINE, goduje sv. Janez Evangelist.1 Sam 1,20-22.24-28; 1 Jn 3,1-2.21-24; Lk 2,41-52.
  • Ponedeljek, 28.12. • Nedolžni otroci, mučenci. 1 Jn 1,5-10; 2,1-2; Mt 2,13-18. 
  • Torek, 29.12. • sv Tomaž Becket, škof in mučenec. 1 Jn 2,3-11; Lk 2,22-35.
  • Sreda, 30.12. • sv. Feliks I., papež. SREDA PRED PRVIM PETKOM. 1 Jn 12-17; Lk 2,36-40.
  • Četrtek, 31.12. • sv. Silvester, papež. ČETRTEK PRED PRVM PETKOM. 1 Jn 2,18-21; Jn 1,1-18. DRUGI SVETI VEČER. 
  • Petek, 1.1. • MARIJA BOŽJA MATI, novo leto – dan miru, PRVI PETEK. 4 Mz 6,22-27; Gal 4,4-7; Lk 2,16-21.
  • Sobota, 2.1. • sv. Bazilij Veliki in Gregor nacianški, škofa in cerkvena učitelja. PRVA SOBOTA. 1 Jn 2,22-28; Jn 1,19-28.
  • Nedelja, 3.1. • 2. nedelja po božiču. Presveto Jezusovo ime. Sir 24,1-4.8-12; Ef 1,3-6.15-18; Jn 1,1-18.
  • Ponedeljek. 4.1. • sv. Angela Folinksa, redovnica. 1 Jn 3,7-10; Jn 1,35-42.
  • Torek, 5.1. • sv. Emilijana (Milena), devica. 1 Jn 3,11-21; Jn 1,43-51.
  • TRETJI SVETI VEČER.
  • Sreda, 6.1. • GOSPODOVO RAZGLAŠENJE, SVETI TRIJE KRALJI: Gašper, Miha, Boltežar.Iz 60.1-6; Ef 3,2-3a.5-6; Mt 2,1-12.
  • Četrtek, 7.1. • sv. Rajmund Penjafortski,duhovnik.1 Jn 3,22-24; 4,1-6; Mt 4,12-17.23-25.
  • Petek, 8.1. • sv. Severin Noriški, opat. 1 Jn 4,7-10; Mr 6,34-44.
  • Sobota, 9.1. • sv. Hadrijan, opat in sv. Pij IX., papež. 1 Jn 4,11-18; Mr 6,45-52. 
  • Nedelja, 10.1. • JEZUSOV KRST. Iz 40,1-5.9-11; Tit 2,11-14; 3,4-7; Lk 3,15-16.21-22.

Iz življenja župnije

V sredo, 10. decembra so bila na oltarju sv. Dizme (Marije Pomagaj) dokončana restavratorska dela. V celoti sta očiščena oba angela ob Mariji, kip Janeza Dolničarja z ozadjem in zidom, očiščen in obnovljen (delno tudi z manjkajočimi deli) pa je kamniti del oltarja (oltarna miza in stopnišče).
V petek, 11.12. je bil v organizaciji Madžarskega veleposlaništva dobrodelni koncert za potrebe Slovenske karitas V nedeljo, 13. decembra je nadškof Stanislav Zore slovesno razglasil LETO USMILJENJA in oprl sveta vrata v naši stolnici: »Jaz sem vrata«, pravi Jezus. Hvala lepa vsem, ki ste sodelovali pri slovesnosti: najprej stolniškemu osebju (cerkovnikom, prostovoljkam in prostovoljcem v cerkvi in »kiosku«, krasilkam itd…), stolnemu zboru in organistu, trobilnemu tercetu, bogoslovcem, kanonikom, nadškofijskemu tajniku in seveda g.nadškofu.
Razglasitev leta usmiljenja, foto JoPl

Dogodki pred nami

Vsak delovni dan ob 8.30 je molitev pred odprtim tabernakljem za mesto, državo in domovino ter po namenu molitev oddanih v skrinjico molitev. Vsak petek ob 15.00 ura BOŽJEGA USMILJENJA (razen na božični dan) Vsako nedeljo in zapovedani praznik je ob 15.30 URA MOLITVE PRED NAJSVETEJŠIM do 16.00. BOŽIČNA DEVETDEVNICA je vsak dan vključena v dopoldansko mašo ob 9.00, delno pa tudi v večerno. Celodnevno SPOVEDOVANJE PRED BOŽIČEM bo od nedelje 20. 12. do svete ga večera do 16.00. Sicer se lahko v stolnici vedno obrnete na osebje (nosi obešanko z napisom OSEBJE in ime), da pokličejo za tisti dan odgovornega spovednika.
V sredo, 23.12. bo ob 17.30 nadškof Zore daroval sveto MAŠO ZA DOMOVINO pred državnim praznikom samostojnosti in enotnosti.

SVETI VEČER in BOŽIČ, 24.12.: ob 16.00 sveto mašo in večernice pred božičem vodi škof Franci Šuštar. Ob 21.00 bo »otroška/družinska polnočnica« s petjem mladih iz neokatehumenske skupnosti in blagoslovom jaslic, ki jo daruje župnik. POLNOČNO sveto mašo božičnega praznika daruje
nadškof Stanislav Zore. Pastirsko mašo ob 9.00 daruje škof Franci Šuštar, dnevno ob 16.00 pa nadškof Stanislav Zore. Na nedeljo Svete Družine, 27.12. bo pri maši ob 16.00 nadškof msgr. Stanislav Zore BLAGOSLOVIL OTROKE IN DRUŽINE. V sredo, 30.12. bodo po večerni maši molitve k sv. Jožefu, zavetniku slovenskih dežel. Na Silvestrovo (četrtek pred prvim petkom), 31.12., bo 18.30 ZAHVALNA SVETA MAŠA za leto 2015, po njej pa molitve za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov.
Na novoletni dan (prvi petek), 1.1. 2016 je ob 15.00 ura Božjega Usmiljenja, nato sveta maša, ki jo daruje škof Franci Šuštar.
V soboto (prva sobota), 2.1. je začetek pobožnosti petih prvih sobot izročitve Fatimski Mariji. FATIMSKO POBOŽNOST ob 8.30 IN MAŠO po njej bo vodil nadškof Marijan Turnšek. 
V petek, 8. 1. bo ob 15.00 ura Božjega usmiljenja. 
Beg v Egipt, Lj-stolnica, foto JoPl

Misel tedna 

Iz papeževe poslanice za dan miru, 1. januar 2016, o brezbrižnosti: Med različnimi oblikami brezbrižnosti je na prvem mestu »brezbrižnost človeške družbe do Boga, iz katere izvira tudi brezbrižnost do bližnjega in do stvarstva«. To je ena od težkih posledic »lažnega humanizma
in praktičnega materializma, pomešanima z relativistično in
Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2015/12/15/iz%C5%A1la_pape%C5%BEeva_poslanica_za_svetovni_dan_miru_2016/1194500
 humanistično miselnostjo«.
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111
http://www.stolnica.com/

ponedeljek, 14. december 2015

Teden Božje Besede 13. 12. - 20. 12. 2015

3. adventna nedelja

Janez Krstnik je z ognjevitimi pridigami ob reki Jordan o nujnosti pokore svoj čas zelo razburkal
Izročanje sv. pisma katehumenom, foto: JoPl
judovski narod. Kako, nam kažejo vprašanja, ki so mu jih postavljali. Pravzaprav so mu vsi postavljali isto vprašanje: »Kaj naj pa mi storimo?« Vpraševali so se, koliko se njihovo življenje sklada s tem, kar so slišali. Čutili so, da so Janezove pridige drugačne od pridig, ki so jih o istem vprašanju imeli pismouki in farizeji. Farizejski nauki so se jim zdeli le kot neznosna bremena.

Janezovi odgovori so se nanašali predvsem na življenjska socialna vprašanja. Tako kot pozneje Jezusova so bila usmerjena v izboljšanje vsakodnevnega življenja. Tudi Janez je svetoval, naj vsak da en plašč tistemu, ki ga nima, če ima sam dva. Podobna priporočila zasledimo že v Svetem pismu Stare zaveze.

Etičnih priporočil se žal tudi v našem času ne držimo kaj preveč. Poglejmo samo to, kaj vse danes pri nas pišejo ali govorijo zagovorniki rešitev, ki bodo v kratkem predmet referenduma!

Evangelist Luka ne napiše vsega o Janezu Krstniku, ampak poudarja predvsem pomen Janezovega krsta in da je njegov krst vodil v Jezusov krst. Kar je oznanjal Janez, je vodilo k Jezusu, in kar je oznanjal Jezus, je bilo že na nek način navzoče pri Janezu. Nazadnje današnji evangelij pokaže, kako nazorno se je Janez izražal. Mesija ima v roki velnico, s katero bo očistil pšenico od plev. To ima tudi apokaliptični pomen: Njegov drugi prihod bo povezan s sodbo. Pleve so naša zagledanost vase in miselnost, da je vse odvisno samo od nas. Jezusova pšenica je nov slog življenja, ki ga oznanja Janez Krstnik. Luka uporabi tu grško besedo »evangelizomai«.
Ta izraz evangelisti sicer uporabljajo le za opis Jezusovega oznanjevanja. Naj vesela vest o neizčrpni Božji ljubezni do nas te dni na novo zažari!
Dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

Sestre in bratje!
S 3. adventno nedeljo, 13. decembra, začenjamo izredno sveto leto usmiljenja. Ob 16. uri bo gospod nadškof odprl svetoletna vrata in za našo nadškofijo razglasil leto usmiljenja. Za vse verne je leto usmiljenja povabilo k odprtosti za Božje usmiljenje: Pustimo se presenetiti Božjemu usmiljenju! Pustimo se res presenetiti Bogu, ker njegovo usmiljenje ni po naši človeški meri, je Božje, izhaja iz
Ljubezni, ker On je ljubezen. Dovolimo, da se nas dotakne, tudi v zakramentu usmiljenja.

Odprimo svoje srce sočutnemu in ljubečemu usmiljenju, ki vidi človeka, ki nosi obraz, Božjo podobo. Krščansko usmiljenje presega človeško pravičnost. Bog nas nagovarja z neizmerno nežnostjo. Nas in vsakogar, zato je v Cerkvi in cerkvah mesto za vse, ki želijo biti deležni Božjega usmiljenja. Naj po nas vsi začutijo, da je Cerkev dom za vse otroke nebeškega Očeta, naj občutijo nežnost, potrpežljivost, sočutno usmiljenje in ne odbijajočega pogleda, obsojanja, mrkih pogledov, ki
merijo z merili tega sveta … Kristjanova mera naj bo odsev Božje. On je neskončno usmiljen, odpušča in pozablja naše grehe, sprejema Mateja, Zaheja, Magdaleno, Savla itd. On sprejema in ljubi vse: kar je najdeno in kar je izgubljeno (izgubljenega sina in tistega, ki je ostal doma!). On je človeka ljubeči Bog!

Sveti oče Frančišek nas v Obličju usmiljenja vabi, naj leto usmiljenja izkoristimo tudi za premišljevanje o telesnih in duhovnih delih usmiljenja. Tisti, ki smo kot otroci hodili k verouku, smo jih nekoč znali »na pamet«. Nič hudega, če jih ne znamo več našteti, pomembno je, da so v našem srcu, oživimo jih in udejanjajmo. Kakor otroci odprto sprejmimo spodbudo za razmislek in za … Saj veste, da nam Jezus nemalokrat otroke postavlja za zgled … Sedem telesnih del usmiljenja:
  • 1. lačne nasičevati, 
  • 2. žejne napajati, 
  • 3. nage oblačiti,
  • 4. popotnike sprejemati, 
  • 5. bolnike obiskovati, 
  • 6. jetnike reševati, 
  • 7. mrličepokopavati.
Premišljujmo za začetek o telesnih delih usmiljenja. Sledila bodo še duhovna dela usmiljenja.
Prijeten advent, sestre in bratje, in dovolimo, da se nas dotakne nežnost usmiljenja.
župnik Jože

Oznanila

Češčenje sv. Rešenjega Telesa, foto: JoPl
  • Ned 13. 12. • 3. ADVENTNA NEDELJA– ZAČETEK LETA USMILJENJA.Ob 16. uri slovesno odprtje svetih vrat in razglasitev leta usmiljenja.Sof 3,14–18a; Flp 4,4–7; Lk 3,10–18.
  • Pon 14. 12. • sv. Janez od Križa, duhovnik in cerkveni učitelj.4 Mz 24,2–7.15–17a; Mt  21,23–27.
  • Tor 15. 12. • bl Antonija Fabijan, Krizina Bojanc in druge drinske mučenke.Sof 3,1–2.9–13; Mt 21,28–32.
  • Sre 16. 12. • sv. Adelajda (Adela), kraljica. ZAČETEK BOŽIČNE DEVETDNEVNICE.Iz 45,6b–8.21b–25; Lk 7,18b–23.
  • Čet 17. 12. • Lazar iz Betanije. 1 Mz 49,2.8–10; Mt 1,1–17.Pet 18. 12. • sv. Vunibald, opat. Ob 15.00 ura Božjega usmiljenja.Jer 23,5–8; Mt 1,18–24.Sob 19. 12. • sv. Urban V. Sir Sod 13,2–7.2–25a; Lk 1,5–25.
  • Ned 20. 12. • 4. ADVENTNA NEDELJA.Mih 5,1–4; Heb 10,5–10; Lk 1,29–45.

H Gospodu je odšla

V Gospodov objem je odšla gospa Rozi Sedlar,  naša župljanka in prostovoljka. Od nje smo se

Akdademija v čast Brezmadežni, foto: JoPl
poslovili v sredo, 9. decembra, na Žalah. Naj ji bo Gospod usmiljen in naj počiva v miru. Spomnimo se je v molitvi.

Iz življenja župnije

V soboto, 5. 12., smo imeli celodnevno češčenje Svetega Rešnjega telesa. Skupaj z bogoslovci smo za sklep zapeli litanije Srca Jezusovega in zapeli zahvalno pesem. Hvala vsem, ki ste prišli počastit Jezusa!
Na Miklavževo nedeljo je Miklavž po nekaterih svetih mašah vsem delil jabolka ali mandarine. Popoldne pa je nadškof podelil Sveta pisma 48 katehumenom. Na Brezmadežno, 8. 12., so bogoslovci pripravili akademijo v čast Brezmadežni. Restavriran (očiščen, dopolnjen z manjkajočimi
deli in zaščiten) je kamniti del oltarja svetega Dizme (Marije Pomagaj): stopnice, podest, mensa, angela; očiščen pa je tudi kip Janeza Dolničarja.

Misel tedna:

Ko smo leta 2000 vstopili v tretje tisočletje, je papež Janez Pavel II. odprl sveta vrata bazilike sv. Petra in poudaril, da so vrata Kristus. Dejal je: »Naj bodo za nas Vrata, ki nas uvajajo v skrivnost Očeta. Naj nihče ne ostane izključen iz njegovega objema usmiljenja in miru.«
Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2015/12/07/

Dogodki pred nami

  • Nedelja, 13. decembra – začetek LETA  USMILJENJA ob 16.00: odprtje svetih vrat, nato
    Miklavžkarji, foto: JoPl
    slovesna nadškofova maša. Vsi se zberemo pred Ljubljanskimi vrati. Nadškof bo slovesno odprl sveta vrata, jih blagoslovil in razglasil sveto leto usmiljenja za ljubljansko nadškofijo, nato pa bomo skupaj prvičdrug za drugim stopili skozi svetoletna vrata v stolnico. »Usmiljeni kakor Oče.« 
  • V sredo, 16. 12., bomo začeli z božično devetdnevnico. Devetdnevnico bomo obhajali pri 9. maši dopoldne, delno pa tudi pri večernih mašah. Izkoristimo milostni čas neposredne priprave na Jezusovo rojstvo. 
  • Spovedovanje v svetem letu usmiljenja bo potekalo po znanem razporedu. Verjamemo,da se bodo kot spovedniki pridružili še nekateri duhovniki. Sicer pa se boste lahko verniki obrnili na stolno osebje (nosijo obešanko z napisom – OSEBJE, ki je potrjena s štampiljko stolne župnije in župnikovim podpisom), ki bo poskrbelo, da pride za tisti dan odgovorni spovednik. 
  • Od nedelje, 20. 12., do svetega večera do 16. ure bomo spovedovanje še okrepili. V letu usmiljenja prejmimo zakrament usmiljenja!
    Sveta vrata - vrata usmiljenja, foto: JoPl

Misel tedna:

Ko smo leta 2000 vstopili v tretje tisočletje,  je papež Janez Pavel II. odprl sveta vrata bazilike sv. Petra in poudaril, da so vrata Kristus. Dejal je: »Naj bodo za nas Vrata, ki nas uvajajo v skrivnost Očeta. Naj nihče ne ostane izključen iz njegovega objema usmiljenja in miru.«
Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2015/12/07/
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111
http://www.stolnica.com/

nedelja, 6. december 2015

Teden Božje Besede 6. 12. - 13. 12. 2015

2. adventna nedelja  Lk 3,1-6

Velika znamenja bodo spremljala prihod Rešitelja, smo slišali preteklo nedeljo. Taki dogodki pa običajno v ljudeh porajajo strah. Jezus nas zato kliče k čuječnosti: »Čujte torej vsak čas in prosite, da bi vsemu temu, kar se bo godilo, mogli ubežati«  »Navodila« so jasna. Evangelij je še jasnejši. Je manj grozeč. Janeza postavlja v konkreten zgodovinski okvir. Časovno ga določa Poncij Pilat, ki je bil takrat upravitelj Judeje. Njegovo ime navaja tudi poročilo o poznejšem procesu proti Jezusu. Tedanji kralji so znani in njihova moč tudi. Poimensko sta navedena tedanja velika duhovnika Ana in Kajfa. Evangelij torej govori o ljudeh, ki jih potrjujejo razni viri. Janez je resnično obstajal in je tudi sam verodostojna oseba.
On ni znanjal Božje besede z ognjem in mečem, ampak preprosto in razumljivo. Že dogodki ob njegovem rojstvu so napovedovali, da je največji med preroki. Pri oznanjevanju se je najbolj naslanjal na knjigo preroka Izaija, v kateri je živo opisano pričakovanje Mesija.
Janez Krstnik je bil poklican vabiti ljudi k novemu življenju. Bil je samostojna in ponosna osebnost. Bil je »samotni jezdec«, saj je od rojstva dalje dosledno sledil Božjemu klicu. Ni se pritoževal nad religioznim in kulturnim propadanjem svojega naroda. Začel je pri sebi in se iskreno trudil za dobro. Prevzet od Izaijevih prerokb je »pripravljal pot Gospodu.«
Kot Božji služabnik je vabil k spreobrnjenju. Vsi, ki so razumeli njegovo oznanilo, so se mu dali krstiti v Jordanu in tako potrdili željo po spreobrnjenju. Prihod Mesije in Odrešenika ni mogoč, dokler ljudje živijo v grehu. Kdor vztraja v grehu, ne bo videl in ne bo prepoznal Mesije.
Pridigarjev v Cerkvi nikoli ni manjkalo. Je bilo prepričljivo tudi njihovo življenje? Mnogi so (bili) zelo izobraženi, vendar premalo Jezusove priče. Advent nas vabi, da to postanemo čim prej.
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

V svetem letu sveta vrata, foto: JoPl
Bratje in sestre!

V nedeljo, 13. decembra, ob 16. uri bo nadškof msgr. Stanislav Zore za ljubljansko nadškofijo slovesno razglasil sveto leto usmiljenja in odprl sveta vrata. Prav je, da vemo, da je sveti oče Frančišek v buli Obličje usmiljenja, s katero je napovedal leto usmiljenja, določil, da škofje ordinariji v stolnicah razglasijo
sveto leto za svoje škofije in odprejo svetoletna vrata. Zato nekaj besed o simbolih: stolnici, svetih vratih, romanju (več o
tem tudi na http://stolnica.com/, pa tudi na
župnikovem twitterju ali FB–profilu):

Zakaj stolnica? Iz Obličja usmiljenja razberemo, da zato, ker je stolnica »materna cerkev za vse vernike« (3). Stolnica je škofova
cerkev, je torej materna cerkev vseh cerkva v škofiji in  simbolizira edinost Cerkve, povezane s svojim škofom. Zakaj sploh romanje in sveta vrata? Tudi na to vprašanje čudovito odgovarja sveti oče Frančišek: »Poseben vidik svetega leta
je romanje, ker je to podoba poti, ki jo vsak človek prehodi v svojem življenju. Življenje je romanje in človek je popotnik, romar, ki prehodi pot do želenega cilja. Tudi za to, da dospe do svetih vrat v Rimu in vsakem
drugem kraju, bo moral vsak, glede na svoje moči, opraviti romanje. To bo znamenje, da je tudi usmiljenje cilj, ki ga je treba doseči in zahteva zavzetost in žrtev. Romanje naj bo torej spodbuda za spreobrnjenje. Ko bomo stopili skozi sveta vrata, se bomo pustili objeti Božjemu usmiljenju in se bomo obvezali, da bomo tudi mi usmiljeni z drugimi, kakor je Oče z nami« (14). Sveta vrata bodo ob tej priložnosti »vrata usmiljenja. Kdorkoli bo stopil skoznje, bo lahko občutil ljubezen Boga, ki tolaži, odpušča in daje upanje« (3). Za koga? Cerkev je cerkev za vse, v občestvu Cerkve je prostor za vse. »Nosilna preklada, ki drži pokonci življenje Cerkve, je usmiljenje … Verodostojnost Cerkve hodi po poti usmiljenja« (10). Kdo je vzor usmiljenja? Nebeški Oče … »Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče!« (Lk 6,36). Drage sestre in bratje, lepo povabljeni na slovesnost ob začetku svetega leta in tudi na vse svetoletne dogodke.
župnik Jože

Iz življenja župnije

sv Nikolaj, foto: JoPl
Pri dveh nedeljskih mašah nas je g. Severin Muffi nagovoril o fatimski pobožnosti (leta 1917 se je v Fatimi trem pastirjem prikazala Marija) in petih prvih sobotah s posvetitvijo Marijinemu brezmadežnemu srcu, ki jih bomo tako kot po mnogih slovenskih župnijah obhajali tudi v stolnici.
Vrhunec priprav na stoletnico prikazovanj bo romanje kipa fatimske Marije po Sloveniji s posvetitvijo Marijinemu brezmadežnemu srcu, ki bo v stolnici 10. julija.

V teh dneh restavratorji zaključujejo obnovo oltarja sv. Dizme. Računamo, da bomo obnovljeni oltar v prvoten sijaju in s podobo brezjanske Marije na svojem mestu videli že 11. decembra. Hvala restavratorjem in Bogu za kvalitetno in v rokih izpeljano obnovo!

Oznanila

  • Ned 6. 12. • 2 ADVENTNA NEDELJASV. NIKOLAJ (MIKLAVŽ) – zavetnik stolnice. Bar 5,1–9; Flp 1,4–6.8–11; Lk 3,1–6.
    Fatimska in Janez Pavel II, foto: splet
  • Pon 7. 12. • sv. Ambrozij (Ambrož), škof in cerkveni učitelj. Iz 35,1–10; Lk 5,17–26.
  • Tor 8. 12. • BREZMADEŽNO SPOČETJE DEVICE MARIJE. 1 Mz 3,9–15.20; Ef, 1,3–6.11–12; Lk 1,26–38.
  • Sre 9. 12. • sv. Peter Furier, redovni ustanovitelj. Iz 40,25–31; Mt 11,28–30. 
  • Čet 10. 12. • Loretska Mati Božja. Iz 41,13–20; Mt 11,11–15. 
  • Pet 11. 12. • sv. Damaz I., papež. Iz 48,17–19; Mt 11,16–19.
  • Sob 12. 12. • Devica Marija iz Guadalupe. BB: Sir 48,1–4.9–11; Mt 17,10–13.
  • Ned 13. 12. • 3. ADVENTNA NEDELJAZAČETEK LETA USMILJENJA. Sof 3,14–18a; Flp 4,4–7; Lk 3,10–18.

Dogodki pred nami

Na MIKLAVŽEVO NEDELJO, 6. decembra, je god našega farnega zavetnika, ob 16.00 nadškofova maša s podelitvijo svetega pisma katehumenom.

BREZMADEŽNO SPOČETJE DEVICE MARIJE: Že na predvečer praznika bodo ob 18.00 slovesne pete večernice, pri katerih sodelujejo bogoslovci. Na sam praznik ob 9.00 slovesno sveto mašo daruje pomožni škof. Ob 17.00 bogoslovci pripravljajo tradicionalno akademijo v čast Brezmadežni!

V petek, 11. decembra, bo po večerni maši v organizaciji madžarskega veleposlaništva dobrodelni orgelski koncert Dóre PÉTERY, profesorice z Državne akademije za glasbo Franz Liszt iz Budimpešte. Zbrani prostovoljni darovi bodo za potrebe Slovenske karitas. Častni pokrovitelj koncerta je ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore.

Nedelja, 13. decembra – slovesni začetek LETA USMILJENJA ob 16.00: odprtje svetih vrat, nato
slovesna nadškofova maša. Vsi se zberemo pred Ljubljanskimi vrati. Nadškof bo z notranje strani slovesno odprl sveta vrata, jih blagoslovil in razglasil sveto leto usmiljenja za ljubljansko nadškofijo, nato pa bomo skupaj prvič drug za drugim stopili skozi svetoletna vrata v stolnico.

Misel tedna:

Jezus »prihaja in daje rodovitnost našim osebnim in skupnim zgodbam, našemu razočaranemu upanju in našim nerodovitnim željam. Pošilja nas oznanjat predvsem tistim, ki jih zatirajo mogočneži tega sveta, ter tudi tistim, ki jočejo pod težo svojih grehov. Bog je Pravičnost,« je poudaril papež pri maši med svojim obiskom v Afriki, ko je predčasno odprl »vrata usmiljenja« in pozval k odpuščanju, pravičnosti in ljubezni.
Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2015/11/29/
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.

joze.plut@rkc.si / 031-673-111
http://www.stolnica.com

sobota, 28. november 2015

Teden Božje Besede 29. 11. - 6. 12. 2015

1. Adventna nedelja: (Lk 21,25–28.34–36)

Adventni venec, foto: Jože Bartolj
Te vrstice pišem v bolnišnici. Stolniškemu župniku sem namreč že prej obljubil, da bom napisal nekaj
misli o Božji besedi za ta teden. Računal sem, da bom imel besedila že pravočasno napisana, pa so
me nenadno hospitalizirali. Ta teden me zato obljuba spremlja pri vseh pregledih in preiskavah.
Skušnjavec sicer prišepetava, naj se kar malo potuhnem, saj se bo župnik že kako znašel. Ko pa je danes stopil v bolniško sobo vedno nasmejani p. Andrej in mi prinesel obhajilo, sem si rekel: »Vsaj poskusil bom pogledati, kako je videti današnji evangelij iz perspektive bolniške postelje. Saj gre končno zame, za moje odrešenje ...«

Današnji evangelij se ne zdi najbolj primerna intonacija v adventni in božični čas. Kot bi nas nekdo hotel pregnati iz naših toplih stanovanj in hiš. Kako naj povežemo adventni čas, ki se začenja, in evangelij?

V rudniku je prišlo do udora zemlje v jašek. V hipu je ostalo veliko rudarjev odrezanih od sveta. Po prvem šoku so začeli z vsemi močmi odstranjevati nasuto zemljo, a moči so jim kmalu začele pohajati. Zraka je bilo vedno manj. Delo je postajalo brezupno. Ko so se za hip ustavili, so pred seboj zaslišali rahle zvoke krampov in lopat. Reševalne ekipe jim prihajajo naproti! Sedaj so se vrgli na delo z novimi močmi.

Obstajalo je utemeljeno upanje, da se bodo rešili. Podobno je z nami. Tudi nas utesnjujejo mnoge stvari. Včasih je zdravje tako krhko! Vojne, politika, lakota, reke beguncev … krhajo mednarodne odnose.
Mnogi od teh problemov se nam zdijo nerešljivi. Sami tako malo lahko vplivamo na vse to. To še povečuje strah pred prihodnostjo. Pa še strah pred izgubo službe, propadom podjetja, v katerem smo zaposleni …

V mnogih pogledih smo podobni ujetim rudarjem. Mnogi se tolažijo, da tako ali tako ne moremo nič
spremeniti. Pa ni res! Zasuti rudarji so dobili novo moč, ko so zaslišali, da prihaja rešitev. V adventni
Božji besedi bomo slišali krepke glasove o naši pravi domovini, kjer življenje ni več zgolj ujetost. »Gospod, pripravite se na injekcijo,« slišim medicinsko sestro. Ni bilo ravno prijetno, toda ker gre za moje zdravje, sem pač potrpel. V tem adventu gre za nas! Bog poskrbi za injekcije, potrebne za načeto duhovno zdravje …  
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

Restavratorke, foto JoPl
Bratje in sestre!
Ljudje veliko pričakujemo, po marsičem hrepenimo in marsikaj si želimo. Veliko stvari hitro dobimo. Potegnemo evro iz žepa in si kupimo bombone, kavico! Hitro užijemo, že je konec in sledi pozaba. Po eni strani smo neučakani, po drugi strani pa sledi hitra ponovitev. Taka pričakovanja so bolj strežba lastnemu ugodju in hitro zadovoljevanje. Vsi to počenemo. Recimo temu »princip pričakovanja lizike«.

Če bi vsebina našega vsakdana ostajala le v okviru teh želja in pričakovanj in bi ne videli, da smo v pričakovanjih in hrepenenjih »princip pričakovanja lizike« velikokrat presegli nehote, samo zato, ker smo ljudje, bi slabo poznali sami sebe. Saj smo že vsi doživeli hrepenenje po »ne takoj dosegljivem«: izpitu za avto, končani šoli, srečanju z ljubljenim, pričakovanjem otroka … Taki pač smo ljudje, vsi v sebi nosimo nemir, hrepenenje po tem in še po čem več … po čisti ljubezni, po besedi resnice, po svobodi, po neujetosti, po preseganju »principa pričakovanja lizike«, življenja le za jed in pijačo, za lišp in »fajn se mamo« – saj ne, da tudi to ni potrebno … V resnici vsi ljudje hrepenimo po odrešenosti in Odrešeniku, tudi če to kako drugače imenujemo.

Pričakujemo odrešenje in Odrešenika. Tu je advent, da poživi in privzdigne naša hrepenenja in pričakovanja k Njemu, ki je Odrešenik, k njemu, ki prihaja med nas … Ob misli na osončje je prav, da se zavedamo sonca, da ob stvarstvu vidimo Stvarnika, ob Miklavževih darilih Miklavža, ob vseh lučkah pa ozavestimo, da advent ni namenjen večji porabi elektrike, temveč so vse lučke le odsev zvezde repatice, ki prihaja kot znanilka Odrešenikovega rojstva. Toliko za nedeljo prve (adventne) svečke. In mimogrede: na 1. adventno nedeljo in ves teden do 2. advente nedelje prižigamo samo eno
(isto) svečko, šele potem ob prvi prižgemo drugo in tako naprej … Prižgimo jo vedno, kadar smo skupaj: pri zajtrku, kosilu, večerji, vsak dan  pri kratki skupni molitvi … Lep advent, prijeten praznik svetega Miklavža! In pridimo v soboto, 5. decembra, ko častimo Jezusa v monštranci, vsaj za kakšno
minuto v cerkev.
župnik Jože

Oznanila

  • Ned 29. 11. • 1. ADVENTNA NEDELJA. Nedelja Karitas.Jer 33,14–16; 1 Tes 3,12–4.2; Lk21,25–28.24–36.
  • Pon 30. 11. • sv. apostol Andrej. Rim 10,9–18; Mt 4,18–22.
    Restavratorke, foto JoPl
  • Tor 1. 12. • sv. Edvard Campion, mučenec.Večerna maša z večernicami skupaj s kanoniki.Iz 11,1–10; Lk 10,21–24. 
  • Sre 2. 12. • sv. Bibijana, mučenka. Iz 25,6–10a; Mt 15,29–37.
  • Čet 3. 12. • sv. Frančišek Ksaver, duhovnik. ČETRTEK PRED PRVIM PETKOM. Iz 26,1–6; Mt 27,21.24–27. Pet 4. 12. • sv. Janez Damaščan, duhovnik in cerkveni učitelj, in sv. Barbara, devica in mučenka. 
  • PRVI PETEK. Iz 29,17–24; Mt 9,27–31.
  • Sob 5. 12 • sv. Saba, opat, puščavnik. PRVA SOBOTA. »CELODNEVNO ČEŠČENJE« – z začetkom po 9. maši, zaključek zlitanijami, zahvalno pesmijo in sveto mašoob 15.30.Iz 30,19–21.23–26; Mt 9,35–38;10,1.6–8.Ned 6. 12. • 
  • 2 ADVENTNA NEDELJA– SV. NIKOLAJ (MIKLAVŽ) – zavetnik naše stolnice.Bar 5,1–9; Flp 1,4–6.8–11; Lk 3,1–6.

Iz življenja župnije

Prošt Jožef Lap in vinski vitezi, foto JoPl
Srečanje vinskih vitezov Slovenije je bilo pod duhovnim vodstvom prošta Jožefa Lapa v soboto, 21. novembra, ob 11. uri. V ponedeljek, 23. novembra, so pri večerni maši ob svojem jesenskem zasedanju somaševali vsi slovenski škofje s škofi sosednjih škofovskih konferenc.
Konservatorska in restavratorska dela na oltarja sv. Dizme se počasi zaključujejo. Do začetka svetega leta usmiljenja bo oltar zasijal v prvotni lepoti … Dela v celoti financira Ministrstvo za kulturo, izvaja pa jih Restavratorski center.

Misel tedna:

Papež Frančišek o (svetih) »vratih« usmiljenja: »Prišli smo do praga jubileja, ki je blizu. Pred nami so sveta vrata in tudi velika vrata usmiljenja Boga, ki sprejema naše kesanje in daje milost svojega odpuščanja. Vrata so velikodušno odprta, mi pa moramo pogumno prestopiti prag … Cerkev je bila spodbujena, da odpre svoja vrata in gre z Gospodom v srečanje sinov in hčera, ki so na poti, včasih negotovi, včasih izgubljeni v teh težkih časih. Še posebej krščanske družine so bile spodbujene, da odprejo vrata Gospodu, ki čaka, da bi vstopil in prinesel svoj blagoslov in svoje prijateljstvo.«
vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2015/11/18/

Dogodki pred nami

  • ČETRTEK PRED PRVIM PETKOM: po večerni maši pred Najsvetejšim je molitev za duhovne poklice in svetost duhovnikov.
  • PRVI PETEK: ob 8.30 ura molitvein izročitev Srcu Jezusovemu;ob 15.00 molitvena ura Božjega usmiljenja in sveta maša. 
  • PRVA SOBOTA: po 9. maši izpostavimo Jezusa v »celodnevno češčenje«(sveta maša ob 9.30 odpade). Zaključek celodnevnega češčenja ob 15.30 z litanijami,zahvalno pesmijo in sveto mašo. Razpored češčenja: po maši do 11.00 člani župnijskega pastoralnega sveta; od 11.00 do 12.30redovnice in redovniki; 12.30–14.00 kanoniki; od 14.00–15.30 neokatehumeni (vse ure so le okvirne, dobrodošli vsi kadarkoli); ob 15.30 sklep češčenja.
  • Na MIKLAVŽEVO NEDELJO, 6. decembra, je god našega farnega zavetnika, ob 16. uri je nadškofova maša s podelitvijo svetega pisma katehumenom. NEDELJA, 13. decembra: slovesen začetek LETA USMILJENJA ob 16.00: odprtje svetih vrat, nato slovesna nadškofova maša.
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111
http://www.stolnica.com

ponedeljek, 23. november 2015

Teden Božje Besede 22. 11. - 29. 11. 2015

Kristus Kralj (Jn 18,33b–37)

Obiskovalca münchenske galerije sodobne umetnosti Lenbach zelo provokativno nagovori
umetniško delo Josepha Beuysa: k steni je prislonil dve mrliški krsti, v vsako položil škatlo epruvet in škatlo predelane človeške maščobe ter priložil termometer ... Poleg stojita šolski tabli, na njima pa
napis: »Pokaži svoje rane!« Običajno neradi govorimo o svoji ranjenosti, zlasti ne v javnosti.
Raje kot da bi rane priznali, jih skrivamo. Šele ko človek pokaže svoje rane, lahko najde pravo pot življenja v skladu z resnico o človeku. V današnjem evangeliju Pilat sprašuje o tej resnici. Resnica, Jezus Kristus, je stala pred njim, on pa jo je nekaj minut za tem izročil Judom v roke. Iskanje resnice je smiselno, ko je človek pripravljen sprejeti vso resnico o svojem življenju in živeti iz tega. Pokazati mora zanimanje, da bi spoznal Jezusa in se z njim osebno srečal. Jezus odgovarja Pilatu zelo
osebno: »Jaz sem zato rojen in sem zato prišel na svet, da izpričam resnico.« Celotno Jezusovo zemeljsko življenje lahko opišemo kot »ljubeče razdajanje«. Jezus to kaže, ko se srečuje z ubogimi, otroki, vdovami, grešniki in z ljudmi na robu družbe. V srečanjih z njimi se tudi nam počasi razodeva njegova kraljevska pot. Bog podredi svojo usodo človeški usodi!
Vsak človek je najprej postavljen pred vprašanje, ali je tudi on pripravljen vse storiti, da pridobi delež na Božjem življenju? Božje kraljestvo se zato uresničuje le tam, kjer mu je človek pripravljen popolnoma zaupati.
Pilat pokaže Jezusa, polnega ran po bičanju, judovski množici in jim ga prepustil na milost in nemilost. Ko Jezus kaže svoje rane, se potrjuje vsa resničnost njegove ljubezni. Bog kot merilo ljubezni jemlje človeka.
Najpomembnejše je: Bog hoče deliti mojo usodo! To se bo zgodilo, če bom pripravljen sprejeti Božjo resničnost in se po njej ravnati.
To pa ni lahko. Pogled na ranjenega Gospoda nas opogumlja, da ostajamo zvesti resnici o sebi, čeprav ta razkriva tudi naše slabosti. Evangelij je zelo zgovoren: »Vsak, kdor je iz resnice, posluša
moj glas.«
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

Sestre in bratje v Kristusu! Kronane glave so različne. Dandanes so resda prava redkost. Večina kronanih glav je bila, tako nas uči zgodovina, včasih bolj v strahu za svojo krono, včasih za svojo glavo, velikokrat pa za oboje. Spomnimo se rimskih cesarjev ali kar Jezusovega sodobnika Heroda.
Nekateri so iz strahu pred tem, da bi jim kdo »spodnesel« stolček, morili svoje (resnične in namišljene) nasprotnike, celo svoje sorodnike in lastne otroke … Nekateri so se izkazali kot veliki vojskovodje, drugi kot odlični strategi, tretji kot odlični politiki, četrti kot modreci.
Zgodovina je mnogim kraljem dodala razne pridevnike: Levjesrčni, Lepi, Véliki, Rdečebradi, Grozni, celo Pobožni. Opisala jih je z njihovimi fizičnimi, značajskimi ali osebnimi lastnostmi. Nekateri kralji in cesarji pa so razglašeni tudi za svete. Tako kralji tega sveta! Naš Maziljenec je kralj »drugačne vrste«.
Njegovo kraljestvo namreč »ni od tega sveta « (Jn 18,36). Njegovo kraljestvo ne samo »diši« po drugačnem svetu, ampak je drugačno, ker presega modrovanje modrih tega sveta, ker On je Modrost. Njegova modrost torej ni od tega sveta, tudi ni modrost »voditeljev tega sveta. Ti minevajo« (1 Kor 2,6). Da, ti minevajo, njihova »modrost« pa zbledi! »Modrost tega sveta je pri Bogu norost. Zapisano je namreč: »Modre ujame v njihovi prekanjenosti« (1 Kor 3,19). Zato razumemo, da samo Njega, ki je imel na svojo glavo pritisnjeno in potlačeno trnjevo krono, Cerkev na podlagi razodete besede
predstavlja kot Kralja vesoljstva. Tisti, ki je bil na začetku, ki je po njem vse nastalo in ni brez
Njega nič nastalo (prim. Jn 1,3), On je Alfa in Omega, začetek in konec. On daje piti žejnemu
(prim. Raz 21,6). Je kralj vesoljstva in vsega. Je resnica, je ljubezen. On stoji pred vrati našega življenja in trka ter potrpežljivo čaka, da mu odpremo. »Glej, stojim pred vrati in trkam. Če kdo sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu in večerjal z njim, on pa z menoj« (Raz 3,20). Vrata se odpirajo (odklepajo) od znotraj, z naše strani!
župnik Jože

Oznanila

  • Ned 22. 11. • Nedelja KRISTUSA KRALJA VESOLJSTVA. Začetek tedna Karitas.Dan
    Žrtvam prometnih nesreč, foto JoPl
    7,13–14; Raz 5,1–8; Jn 18,33b–37.
  • Pon 23. 11. • sv. Klemen I., papež. (dan Rudolfa Maistra) Dn 1,1–6.8–20; Lk 21,1–4.
  • Tor 24. 11. • sv. Andrej Dung–Lac,duhovnik in drugi vietnamski mučenci.Večerna maša z večernicami skupaj skanoniki.Dan 2,31–45; Lk 21,5–11.
  • Sre 25. 11. • sv. Katarina Aleksandrijska,devica in mučenka.Dn 5,1–6.13–14.16–17.68–73; Lk 21.12–19.
  • Čet 26. 11. • sv. Leonard Portomavriški,misijonar.Dan 6,12–28, Lk 21,20–28.
  • Pet 27. 11. • sv. Modest in Virgil, škofa,apostola Karantanije.Dan 7,2–14; Lk 21,29–33.
  • Sob 28. 11. • sv. Katarina Laouré, redovnica,vidkinja.Dan 7,15–27; Lk 21,34–36.
  • Ned 29. 11. • 1. ADVENTNA NEDELJA– nedelja Karitas.Jer 33,14–16; 1 Tes 3,12–4.2; Lk21,25–28.24–36.

Iz življenja župnije

Madžarska veleposlanica, foto ŠkeBl

Škof Šuštar za žrtve prom.
nesreč, foto JoPl
V petek, 13. novembra, je stolnico obiskala madžarska veleposlanica Edit Szilágyiné Bátorfi.
V soboto, 14. novembra, ob 16. uri je sv. mašo za žrtve (organizator Zavod Varna pot) prometnih nesreč daroval msgr. Franci Šuštar.
Ob 50. obletnici smrti skladatelja Premrla je bilo v sredo, 18. novembra, praznovanje: ob 17.00 je bil orgelski koncert njegovih skladb, ob 18.30 je pri maši stolni zbor pel njegovo Misso Sancti Josephi, ob 19.30 pa je zbor Consortium musicum z orkestrom izvedel njegov oratorij.

Misel tedna:

Kristus, Kralj vesoljstva, foto JoPl
Papež Frančišek v buli o napovedi leta usmiljenja: »Vselej nam je potrebno zreti skrivnost
usmiljenja. To je vir veselja, vedrine in miru. To je pogoj za naše odrešenje. Usmiljenje: ta beseda razodeva skrivnost Svete Trojice. Usmiljenje: to je poslednje in najvišje dejanje, s katerim nam prihaja naproti Bog.
Usmiljenje: to je temeljni zakon, ki biva v srcu vsakega človeka, ko z iskrenimi očmi pogleda brata, ki ga sreča na življenjski poti. Usmiljenje: to je pot, ki povezuje Boga in človeka, ker odpira srce upanju, da bomo vedno ljubljeni ne glede na meje, ki jih postavlja naš greh.«
Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2015/07/02/

Dogodki pred nami

Nedelja KRISTUSA KRALJA: ob 9.00 slovesna sveta maša nadškofa msgr. Stanislava Zoreta. Pri večerni maši poje zbor Anton Foerster. V ponedeljek, 23. novembra, pri večerni maši somašujejo slovenski škofje. Somaševanje vodi predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Andrej Glavan.
V ponedeljek, 23. novembra, po večerni maši je seja ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA
SVETA. Predlagajte še člane gospodarskega sveta pri ŽPS in ključarje. Na 1. adventno nedeljo bomo blagoslavljali ADVENTNE VENCE.

Sv. Modest s Slovenskih vrat, foto JoPl
Prosim, prinesite jih s seboj. Župljani naše sosednje župnije Ljubljana - Sv. Jakob praznujejo jubilej 400-letnice cerkve sv. Jakoba. Čestitamo za veliki jubilej!
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111
http://www.stolnica.com/

ponedeljek, 16. november 2015

Teden Božje Besede 15. 11. - 22. 11. 2015

Ob nedeljski Besedi (Mr 10,46-52)

Evangelij nas ob misli o koncu sveta vabi k spreobrnjenju: da se ponovno obrnemo h Gospodu. Tudi svetopisemska besedila napovedujejo čase velike stiske, kar v ljudeh vzbuja predvsem strah. Danijelova knjiga govori o »času velike stiske, kakršne še ni bilo, odkar stoji svet«. Evangelij pravi, da bo sonce otemnelo in luna ne bo dajala več svoje svetlobe, da bodo zvezde padale z neba in se bodo majali temelji zemlje.

Kakšen odnos naj kristjani zavzamemo do tega? Naj se prepustimo apokaliptičnemu strahu pred prihodnostjo ali naj se zgolj pomilovalno smehljamo »tem neumnostim« in »lahkovernosti
« preprostih ljudi. Tudi tu je zlata sredina najboljša. Že v času nastajanja Markovega evangelija je zaradi tega prihajalo do napetosti. Tudi pri Pavlu pridejo na površje vprašanja o skorajšnjem koncu sveta. Verniki so bili trdno prepričani,da bo Kristus ponovno prišel še v času njihovega življenja. »Ta rod  ne bo prešel, preden se vse to ne zgodi« (Mk 24,30). Božje kraljestvo je bilo za prvo generacijo
kristjanov realnost, ki obstaja. Kmalu po porušenju Jeruzalema (leta 70) pa so se morali kristjani do drugega Kristusovega prihoda drugače opredeliti. V nekaterih stvareh so se morali prilagoditi stvarnosti tega sveta ter temu primerno oblikovati svoje življenje. Zavladala je napetost, posledica razpetosti med »že« in »še ne«. Zavedali so se: Kristus nas je že odrešil, vendar Božje kraljestvo še ni
uresničeno v polnosti. Mi pomagamo pri dovršitvi s tem, da delamo dobro. Dokončno pa bo svet izpopolnil Bog sam. Sedaj živimo nekakšno »vmesno« življenje. Vera se je v poznejših dobah tako zelo prilagajala svetu, da je misel na nebesa vedno bolj tonila v ozadje. Kdo danes zares živi v pričakovanju Jezusovega prihoda?

Se to vidi iz našega življenja? »Stojim pri vratih in trkam. Kdor sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu in obedoval z njim in on z menoj« (Raz 3,20). Tako Janez v knjigi Razodetja povzame bistvo časa pred koncem. To bo srečanje z Jezusom, Božjim Sinom, ki vabi k spreobrnjenju. Prinaša
osvoboditev, upanje in gotovost. Iz tega izvirata mir in ponižnost. Nimamo se česa bati. Učimo se brati znamenja časov!
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

Sestre in bratje!
Ko govorimo o sodelovanju pri bogoslužju in tudi o cerkvenem petju, običajno razmišljamo
v tretji osebi ednine ali množine: on je bralec, ona poje … pevski zbor poje … Kakor da je sodelovanje pri liturgiji le njihovo, ne pa tudi moje.

Ljudje pri bogoslužju seveda lahko sodelujemo različno: z molitvijo, ubranim odgovarjanjem,
z usklajeno molitveno držo, lahko pa tudi z vodenjem molitve, branjem, petjem, ministriranjem, mežnarjenjem. Povabljeni smo k sodelovanju. Kakor (ljudsko cerkveno)petje ne sme biti v domeni žensk, tudi ministriranje ne more biti le domena otrok. Vsi smo povabljeni k sodelovanju.
Ob godu sv. Cecilije, zavetnice cerkvenega petja, pa boglonaj vsem pevkam in pevcem v zborih, njihovim pevovodjem in organistom. Še posebej iskrena hvala pevkam, ki že dolga leta pri deveti in večerni maši ter tudi pri raznih pobožnostih sodelujete z ljudskim petjem. One in sam bi bil zelo vesel, če bi se število pevk in pevcev povečalo.

Upam, da bodo naše finance dopuščale, da bomo v bližnji prihodnosti uredili projeciranje besedila pesmi tako, da bo v naši čudoviti stolnici estetsko sprejemljivo, hkrati pa bo besedilo pesmi in s tem možnost sodelovanja pri petju na voljo vsem, ki bomo v cerkvi navzoči.

Iskrene čestitke torej vsem pevkam, pevcem, pevovodjem in organistom. Naj bosta stolniško petje in igranje še naprej Bogu v čast, prijetno veselje src in naj boža naša ušesa. Naj sveta Cecilija prosi za nas vse.
Župnik Jože

Oznanila

  • Ned 15. 11. • 33. nedelja med letom –začetek tedna zaporov.Dan 12,1–3; HEB 10,11–4.18; Mr13,24–32.Pon 16. 11. • sv. Marjeta Škotska,kraljica. Večerna maša z večernicami.1 Mkb 1,10–15.41–43.54–57.62–64;Lk 18,35–43.
  • Tor 17. 11. • sv. Elizabeta Ogrska (Turingijska),redovnica. Večerna maša z večernicamiskupaj s kanoniki.2 Mkb 6,18–31; Lk 19,1–10.
  • Sre 18. 11. • Posvetitev bazilik sv. Petrain Pavla.2 Mkb 7,1.20–31; Lk 19, 11–28.
  • Čet 19. 11. • sv. Matilda, redovnica,mistikinja, in Abdija, prerok.1 Mkb 2,15–29; Lk 19,41–44.
  • Pet 20. 11. • sv. Galazij, papež in sv.Edmund, kralj.1 Mkb 4,36–37.52–59; Lk 19,45–48.
  • Sob 21. 11. • Darovanje Device Marije.1Mkb 6,1–13; Lk 20,27–40.
  • Ned 22. 11. • JEZUS KRISTUS,KRALJ VESOLJSTVA – sklep tednazaporov. Goduje sv. Cecilija, mučenka,zavetnica cerkvenega petja. Zadnja nedelja cerkvenega leta.Dan 7,13–14; Raz 5,1–8; Jn 18,33b–37.

Iz življenja župnije

Zahvalna nedelja: oltar in detajl z okrašenega stolniškega oltarja na zahvalno nedeljo. Obnovitvena dela na Marijinem oltarju (oltarju sv. Dizme) se počasi končujejo. Predvideni zaključek bo na praznik našega farnega zavetnika sv. Miklavža.

H Gospodu je odšla Gospa Melita Štrus, upokojena profesorica slovenistike, predvsem pa dolgoletna molivka, sodelavka in prostovoljka v stolnici. Od nje smo se poslovili na ljubljanskih Žalah v torek, 10. novembra, ob 15. uri.
S hvaležnostjo se spominjamo njenega pričevanja za živo vero, pokončne drže v vseh dneh njenega življenja in dobrohotne pomoči in sodelovanja v ljubljanski stolnici. »Gospod, bodi zahvaljen...«

Dogodki pred nami

MAŠA ZA POBITE IN ŽRTVE VOJN v nedeljo, 15. novembra, v kapeli sv. Jurija na ljubljanskem
gradu ob 14.00. Od 15. do 26. novembra bodo v dvorani Teološke fakultete NIKODEMOVI VEČERI. Moto: Kakšno je tvoje srce?

Zbor in orkester CONSORTIUM MUSICUM bo imel v stolnici (abonmajski) koncert v sredo, 18. novembra, ob 19.30. Dirigiral bo maestro Gregor Klančič.
Zbor ANTON FOERSTER poje pri večerni maši 22. novembra, ko je praznik Kristusa Kralja
in god sv. Cecilije, zavetnice pevcev. V ponedeljek, 23. novembra, po večerni maši je seja ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA.

V minulem tednu Božje besede ste bili povabljeni k temeljitemu razmisleku o morebitnih
kandidatih za ključarje in člane gospodarske komisije pri župnijskem pastoralnem svetu. Prepričani smo, da v župniji premoremo dobre in izkušene može in žene za vzdrževanje, gospodarske in finančne zadeve, ki bi mogli in so pripravljeni pri tem delu sodelovati.

Misel tedna:

Papež Frančišek v Firencah (10. nov.) pravi, da vprašanju »Kdo je za nas Jezus?« nujno sledi jasen odgovor: »Ohranjati zdrav stik z realnostjo, s tistim, kar ljudje živijo, z njihovimi solzami in veseljem, je edini način, da se jim pomaga, se jih vzgaja in jim govori, « je dejal papež Frančišek. To je edini način, da se dotakne njihovega vsakdanjega življenja; da se njihovo srce odpre za poslušanje Boga. »Jezusovi učenci ne smejo nikoli pozabiti, od kod so bili izbrani, to je izmed ljudi.

Nikoli ne smejo pasti v skušnjavo, da bi prevzeli hladno držo, kakor da se to, kar ljudje mislijo in živijo, njih ne tiče in zanje ni pomembno.« To velja tudi za nas. »Kakor Jezus, tako tudi Cerkev živi med ljudmi in za ljudi.

Zato je Cerkev v vsej svoji zgodovini v sebi nosila isto vprašanje: »Kdo je Jezus za moške in ženske danes?« Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2015/11/10/. TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111
http://www.stolnica.com/

ponedeljek, 9. november 2015

Teden Božje Besede 8. 11. – 15. 11. 2015

Ob nedeljski Besedi (Mr 12,38-44)

Jesenska veduta - Bogu hvala, foto JoPl
Vsak bi verjetno rad imel ob sebi le odlične kristjane. Neprijetno nam je, ko v sami Cerkvi naletimo na veliko neskladnost med tem, za kar se kristjani imamo, in tem, kar v resnici smo. Razočaranje je še večje, ko se to pokaže pri kristjanih na vodstvenih mestih.
Vsako oznanjevanje je torej razpeto med tem, kar oznanjevalec pove, in tem, kar mu uspe uresničiti. Jezus je pritegnil toliko ljudi prav zato, ker so videli, da se to, o čemer govori, popolnoma ujema s tem, kar počne. Doživeli so ga kot resnično celovito osebnost. Tudi danes so privlačni samo verodostojni ljudje. To se kaže tudi pri papežu Frančišku. On dela tako, kakor nas vabi, naj delamo vsi. Povsem druge kriterije uporabljajo ljudje, ko razvrščajo politike na »politbarometer«. Oznanjevanje mora biti del celovitega prizadevanja za verodostojno življenje. Vsako oznanilo lahko človek uresniči le postopno in ponižno. Iz oznanjevalca mora odsevati želja po preseganju neskladja.
Jezus je bil v oznanjevanju pravo nasprotje tedanjim učiteljem postave. Ti so bili dobro izobraženi. Lahko bi bili dobri razlagalci vere. Toda pri razlaganju Svetega pisma so bili pogosto povsem na nasprotnem bregu kot Jezus. On je bil njihov največji kritik, saj so Božjo besedo razumevali dobesedno in jo zato napačno razlagali. Uboga vdova nam veliko pove. Na videz ni storila nič posebnega. V resnici pa njeno ravnanje izraža globoko osebno vero. Ko je vrgla v tempeljsko
zakladnico dva mala kovanca, ki sta ji zagotavljala preživetje, s tem ni naredila le »dobrega dela«, ampak je svoje življenje izročila v Božje roke.
Popolnoma, brezpogojno in nepreklicno se je zaupala Bogu. Resnično je živela iz vere. Jezus preko nje sporoča: Bog ne želi samo »nekaj od tebe«, ampak »tebe samega«! Vabi nas, da bi tudi mi popolnoma zaupali v Boga. Vse drugo pustimo ob strani ali temu vsaj ne posvečajmo večje pozornosti.
Za to potrebujmo veliko poguma. Tako lahko vsak vernik izraža svojo vero in zaupanje v Boga in daje zgled drugim v Cerkvi in svetu. Njegova vera ne ostaja zgolj pri besedah, ampak se pretvori v dejanja. Jezus ob ubogi vdovi zagotavlja, da tudi danes opazi vsako še tako skrivno delo.
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

Sestre in bratje! Če kdaj, je na zahvalno nedeljo posebna priložnost, da v odnosu do Boga in drug do drugega iz bitij prošenj, moledovanj in morda celo zahtev postanemo bitja hvaležnosti. Saj ne, da
ni potrebno prositi, prav nasprotno, nedvomno je zaupljiva prošnja izraz zaupanja Bogu in ljudem, kakor tudi opravičilo, kadar je bila prošnja zmotna ali je bila morda celo zahteva ali znamenje kakršnekoli neiskrenosti.
Sveti oče Frančišek je v eni svojih homilij povedal tri čudežne besede za srečo. To so: »HVALA,
Stolniški detajli, foto JoPl
PROSIM, OPROSTI!« Da! Iskrena hvala Bogu za vse prejete darove za telo, dušo in duha. Boglonaj škofom, kanonikom in drugim duhovnikom za maševanje in spovedovanje. Boglonaj vsem stalnim
in občasnim mežnarjem, pa tudi »varuhom stolnice«. Hvala organistom, pevovodjem in zborovskim in ljudskim pevkam in pevcem.
Hvala damam, ki dežurate v kiosku in v cerkvi. Boglonaj krasilkam. Hvala lepa vsem drugim liturgičnim sodelavcem: bralkam in bralcem, ministrantom, bogoslovcem. Hvala župnijskemu pastoralnemu svetu. Boglonaj vsem molivcem in molivkam, ki skrbite za vodeno molitev v stolnici in pri njej dejavno sodelujete. Bog povrni vem tihim molivcem in častilcem Vsemogočnega.
Hvaležnost za vse vaše molitve, podporo in darove naj dopolnim s prošnjo za vaše sodelovanje
v prihodnje in s spodbudo, da se dosedanjim sodelavcem stolnega oltarnega občestva
pridružite novi.
Če torej iskreno parafraziram sv. očeta Frančiška:
»Hvala za čisto vse: veliko in majhno,
tiho in izrečeno, materialno in duhovno;
prosim za sodelovanje, podporo in molitev
še naprej; oprosti(te) za napačno izrečene ali zarečene besede, morda preveliko (ali neučakano)
pričakovanje … V vsem dobrem nas podpira Bog … Tudi to
verujemo! Zato: TEBE, BOGA, HVALIMO IN POVELIČUJEMO!
župnik Jože

Oznanila

  • Ned 8. 11. • 32. nedelja med letom –ZAHVALNA. Ob 15.30 molitvena urapred Najsvetejšim.1 Kr 17,10–16; Heb 9,24–28; Mr12,38–44.
  • Pon 9. 11. • Posvetitev lateranske bazilike,praznik. Večerna maša z večernicami.Ezk 47,1–2.8–9.12; Jn 2,13–22.
  • Tor 10. 11. • sv. Leon Veliki, papež in cerkveniučitelj. Večerna maša za pokojne škofein kanonike je združena z večernicami.BB: Mdr 2,23–24; 3,1–9; Lk 17,7–10.
  • Sre 11. 11. • sv. Martin iz Toursa, škof.BB: Mdr 6,1–11; Lk 17,11–19.
  • Čet 12. 11. • sv. Jozafat, škof in mučenec.BB: Mdr 7,22–30; 8,1; Lk 17,20–25.
  • Pet 13. 11. • sv. Stanislav Kostka,duhovnik.BB: Mdr 13,1–9; Lk 17,26–37.
  • Sob 14. 11. • sv. Nikolaj, Tavelič, mučenec.BB: Mdr 18,14–16; 19,6–9; Lk 18,1–8.
  • Ned 15. 11. • 33. nedelja med letom –začetek tedna zaporov.Dan 12,1–3; HEB 10,11–4.18; Mr13,24–32.

Misel tedna:

Papež Frančišek o »vseh svetnikih« (nerazglašeni svetniki): To so »svetniki, če lahko tako rečemo,
'stranskih vrat', ki so si z Božjo milostjo prizadevali udejanjati evangelij v vsakodnevnem življenju.
Niso bili razglašeni. Te svetnike smo srečali tudi mi. Morda je bil kdo v naši družini ali med prijatelji in znanci. Hvaležni jim moramo biti, predvsem pa moramo biti hvaležni Bogu, da nam jih je dal, jih postavil v našo bližino kot žive in 'nalezljive' zglede načina življenja in umiranja v zvestobi Gospodu Jezusu in njegovemu evangeliju. Koliko dobrih ljudi smo poznali ali jih poznamo! To so svetniki 'stranskih vrat'.«
(vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2015/11/01/...)

Dogodki pred nami

Skrb za krašenje, foto JoPl
ZAHVALNA NEDELJA: Pri vseh mašah bomo Bogu v zahvalo zapeli zahvalno pesem Tebe, Boga, hvalimo.
MAŠA ZA POKOJNE ŠKOFE IN KANONIKE: Torek, 10. novembra, ob 18.30.
MAŠA ZA ŽRTVE 2. SVETOVNE VOJNE NA LJUBLJANSKEM GRADU: Nedelja, 14. novembra, ob 14.00.
VZDRŽEVALNA DELA NA STOLNI CI IN V ŽUPNIŠČU: V naslednji dneh in tednih bodo izvajalci izvedli nujna vzdrževalna dela, to je odvodnjavanje stolnice in župnišča (žlebovi), kar je nujno potrebno dokončati pred zimo, da bi dolgoročno ne nastala še večja materialna in finančna škoda. V župnišču dokončujemo skromna, a nujna obnovitvena dela v Grozdetovi dvorani v pritličju (dodelava opaža in pleskanje). Glede na to, da je stolnica res poseben sakralni, simbolni in arhitekturni biser in da nimamo ne ključarjev ne gospodarskega sveta, vas vabim k razmisleku o morebitnih kandidatih za ključarje in člane gospodarske komisije pri župnijskem pastoralnem svetu.
Zagotovo v župniji premoremo dobre in izkušene može in žene, ki bodo skrbeli za vzdrževalna dela ter sodelovali na gospodarskem in finančnem področju.

Nujna vzdrževalna dela, foto JoPl

Čiščenje in urejanje, foto JoPl
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111
http://www.stolnica.com/

sobota, 31. oktober 2015

Teden Božje Besede 1. 11. - 8. 11. 2015

Ob praznični Besedi: (Mt 5,1–12a)

Blagri so zelo primeren evangelij za praznik vseh svetih. Oblikoval jih je Jezus sam, zato je gotovo
uporabil tiste izraze, ki so za njihovo razumevanje najbolj primerni. Sveti so zelo drugačni, kot jih srečamo v raznih poznejših življenjepisih, saj so močno zaznamovani s takratno kulturo in zgodovino.

Svetniške osebe velikokrat nimajo na sebi nič ali le malo človeškega. Zdijo se nam kot nekakšni profesionalni športniki, ki z nami, »amaterskimi športniki«, nimajo tako rekoč nič skupnega. Toda v resnici ni tako, saj so svetniki najbolj »človeški« od vseh ljudi. Svetnik – to je vsekakor vsebinsko
izredno globoka beseda, pregloboka za nas.

V bistvu jo je mogoče pravilno razumeti le tedaj, če priznamo Bogu popolno svetost. Mi namreč nikoli nismo »sveti« v polnem pomenu besede. Prepogosto smo zaradi greha razdvojeni in včasih duhovno mrtvi. Po čem pa kljub temu lahko spoznamo, da je nekdo svetnik? Pri prvi razglasitvi svetnikov, ki jo je izvedel Jezus sam (Rim še ni dajal zadnje besede), je bilo glavno merilo to, kdo je v zadostni meri pomagal ubogim, revnim ljudem.

Kaj je tisto, zaradi česar sem bogat? Kaj me bogati? Kaj me osrečuje? Zakaj sem ubog? Naj zveni še tako paradoksalno: Morda so moje prazne roke, moje po ljubezni hrepeneče srce moje edino in pravo
bogastvo! Lastna revščina me odpira Bogu, ki biva v bližnjem. Moje bogastvo in to, kar imam za bogastvo, pa me morda zapira, da ne vidim bogastva, ki je v mojem bližnjem.

»Ne rabim nikogar, tudi Boga ne.« To so najbolj značilne besede današnjega človeka. Vrednostno so povsem nasprotne Jezusovim blagrom. Jezusove besede gradijo, človeške pogosto rušijo! Najprej se moramo potruditi, da bi se vživeli v položaj revnih, potem se bomo morda zmogli, po papeževih
besedah, spreobrniti k revnim. Le tako bomo morda zopet uzrli izgubljeno Božje obličje.
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

»In večna Luč naj jim sveti«. Foto JoPl
Cenjeni stolniški farani in obiskovalci! Če kdaj, bi vas lahko ob prazniku vseh svetih lahko nagovoril tudi takole: »Spoštovani svetniški kandidati!« Da, sestre in bratje, vsi smo poklicani k svetosti. Saj ne, da svetost lahko dosežemo z lastno močjo, ker je predvsem milostni dar Boga, ki je človeka ljubeči Bog, ampak pomembno je, da se na milostne darove odzivamo in naredimo ne samo to, kar »veleva nam stan«, ampak tudi to, kar »mož je storiti dolžan« in seveda tudi ženska.

Verujemo namreč, in to pri vsem prazničnih in nedeljskih mašah ter pred molitvijo rožnega venca izpovedujemo, v »vstajenje mesa«, »v večno življenje«, »in pričakujemo vstajenje mrtvih in življenje v prihodnjem veku«. Kakšna sreča je imeti dar vere! Vedeti, da življenje ni le nekajdesetletno
tavanje in blodenje po planetu Zemlja, na katerega nas je vrgla usoda, ampak da smo po volji Boga iz ljubezni matere in očeta rojeni v svet večnosti, je res velik dar. Ničesar, kar je dobro in iz ljubezni mišljeno, spregovorjeno ali narejeno, čas ne zabriše, ker nosi v sebi kal v/Večnega in odsev p/Presežnega.

Ob spominu na naše pokojne prednike in vse rajne vas lepo vabim, da se jih prvenstveno spominjajmo v dobrem, se zgledujmo po njihovih vrlinah in krepostih in se učimo iz njihovih napak, v želji, da jih ne bi »na lastni koži« ponavljali. Pravimo, da jih nosimo v svojih srcih. Izročimo torej
svoja srca Bogu v teh dneh in zanje radi molimo. Prav je, da primerno okrasimo grobove in prav je,
da prižgemo kakšno svečo. Še bolj prav pa bi bilo, da bi namesto velikega števila sveč našim rajnim
podarili obilje molitev in zanje darovali tudi svete maše. Pravimo, da molimo za duše v vicah. Morda
stanje duš v vicah lepše opredelita tuja izraza: čistilište, purgatory. Molimo zanje. V Kristusu, križanem in vstalem, je naše upanje in je naša moč!
župnik Jože

Oznanila

  • Ned 1. 11. • VSI SVETI, slovesni in zapovedani praznik. Ob 9.00 mašuje škof AntonJamnik.
    Najsvetejše, foto JoPl
    Uro pred večerno mašo, torej ob 17.30, bomo molili vse štiri dele rožnega vencaza rajne, zato pobožnost ob 15.30 odpade.Nadškofova maša na ljubljanskih Žalah je vcerkvi Vseh svetih ob 15.00, nato pa molitvena grobovih.Raz 7,2–4.9–14; 1 Jan 3,1–3; Mt 5,1–12a.
  • Pon 2. 11. • SPOMIN VSEH VERNIH RAJNIH. Večernice so združene z večerno mašo, ki je za duše v vicah. Job 19,1.23–72a; Rim 5,5–11; Jn 6,37–40.
  • Tor 3. 11. • sv. Viktorin Ptujski, škof in mučenec.Večerna maša je združena z večernicami.Ob 20. uri je katehumenat.Rim 12,5–16a; Lk 14,15–24.
  • Sre 4. 11. • sv. Karel Boromejski, škof.Rim 13,8–10; Lk 14,25–33.Čet 5. 11. • sv. Zaharija in Elizabeta, starši Janeza Krstnika. 
  • PRVI ČETRTEK. Povečerni maši bo molitev za nove duhovne poklice. Zvečer srečanje za študente.Rim 14,7–12; Lk 15,1–10.Pet 6. 11. • sv. Lenart, opat. 
  • PRVI PETEK.Molitvena ura pred Najsvetejšim ob 8.30 sposvetitvijo Jezusovemu srcu, ob 15.00 bo molitvena ura Božjega usmiljenja.Rim 15,14–21; Lk 16,1–8
  • Sob 7. 11. • sv. Engelbert, škof. PRVA SOBOTA. Ob 8.30 bo molitvena ura predNajsvetejšim s posvetitvijo Marijinemu brezmadežnemu srcu.Rim 16,3–9.16.22–27; Lk 16,9–15.
  • Ned 8. 11. • 32. nedelja med letom – ZAHVALNA. Pri vseh mašah se Bogu zahvalimo za prejete dobrote in, če je le mogoče,zapojemo tudi ZAHVALNO PESEM.

Iz življenja župnije

V nedeljo, 25. oktobra, ob 16. uri nas je pri sveti maši in z nekaj pesmimi po njej za lepoto nebeškega navduševal zbor Ladka Korošca iz Zagorja.
Zbor Ladko Korošec, foto JoPl

Misel tedna:

Kristus je naše upanje..., foto JoPl
Papež Frančišek o realnosti vere: Obstaja »’duhovnost privida’, ko lahko hodimo skozi puščave človeštva, ne da bi videli to, kar je res, ampak to, kar hočemo videti. Sposobni smo ustvariti vizijo sveta, a ne sprejmemo tega, kar nam Gospod postavlja pred oči. Vera, ki se ne zna zakoreniniti v življenje ljudi, postane suha in namesto oaze ustvarja druge puščave.« (vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2015/10/25/w)

 

Dogodki pred nami

  • ROŽNI VENCI ZA RAJNE: V nedeljo, na praznik vseh svetih, 1. novembra, bomo ob 17.30
    Usmiljen kot oče
    molili vse štiri dele rožnega venca. 
  • POPOLNI ODPUSTEK ZA DUŠE V VICAH: Cerkev naklanja v prvih osmih dneh novembra popolni odpustek za duše v vicah, če 
  • prejmemo zakrament svete spovedi,
  • pobožno prejmemo sveto obhajilo, 
  • obiščemo pokopališče, molimo za pokojne ter molimopo namenu svetega očeta vsaj vero in očenašter nismo navezani na noben greh. 
  • Pravtako je mogoče v dobro duš v vicah prejetiodpustek v vseh cerkvah in javnihkapelah 1. in 2. novembra ter na prejšnjo ali naslednjo nedeljo, česmo bili pri sveti spovedi in obhajiluter molimo po namenusvetega očeta
MOLITEV ZA RAJNE: v kiosku ali zakristiji VZEMITE »zgibanko« Molitev za rajne, ki ima dva dela. Na prvem je podoba Križanega iz stolnice, drugi del pa lahko odtrgate, napišete nanj imena
rajnih, za katere želite, da molimo, in ga z darom v ovojnici oddate v kiosku, zakristiji ali pisarni. Iz zbranih darov bomo vsak ponedeljek ob 18.30 darovali sveto mašo za duše v vicah.

PRVI ČETRTEK: Četrtek pred prvim petkom je posvečen molitvi za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov. Po večerni maši bomo imeli molitev pred Najsvetejšim.
PRVI PETEK: Častimo Jezusa in njegovo presveto Srce. Ob 8.30 bo molitvena ura z izročitvijo Srcu Jezusovemu. Ob 15.00 pa je molitvena ura Božjega usmiljenja, ki ji sledi sveta maša.
PRVA SOBOTA: Posebej častimo Marijo, se ji priporočamo in se ji izročamo. Ob 8.30 je molitvena ura pred Najsvetejšim z izročitvijo Marijinemu brezmadežnemu srcu. Ob 16.00 je maša za domovino.

TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.

Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111
http://www.stolnica.com/