28. NEDELJA MED LETOM
»V Gospodovi hiši bom prebival.« Naj bodo načrti za hišo še tako natančno izdelani, nam lahko služijo le za vzglavje naših sanj. So dragoceni, a sami zase so mrtvi. Zaživijo šele, ko se lotimo dela. Tako je z vsemi našimi dobrimi nameni in sklepi. Naj bodo še tako lepi, neizpolnjeni utegnejo kmalu postati breme, skrb in mora.
Nekateri to vprašanje »rešujejo« tako, da si izdelajo življenjska stališča po svojem ravnanju. Jezus je o tem dejal: »Modrosti se učijo po svojih delih!« In taki navadno v tem ostanejo - obstanejo v duhovni rasti. A prav ti radi zelo glasno trosijo svoje nauke, da bi pridobili zanje še druge in s tem zapolnili praznino, ki jo podzavestno čutijo. Prerok Izaija zato posebno slikovito vabi k rasti navzgor na »goro» v slutnji in teženju v neko drugačno, vzvišeno življenje, kjer ni občutka sramote zaradi krivičnosti in greha in ni bolečin trpljenja, ko tudi smrt nima več besede; zato človeka vse napolnjuje z občutjem sreče, ki je nič ne more prizadeti.
Slutnja nebes, ki razsvetljuje ta svet. Presenetljivo spominja na Jezusov govor na gori: »Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo« pa tudi: »Blagor lačnim in žejnim pravice, saj bodo z njo nasičeni.« Jezus je opozoril, da ta pot ni lahka. Pavel je to krepko izkusil, a se za nobeno ceno ne bi odpovedal ne naporom poti ne veselju njenega cilja. »Da bi le kako prišel do vstajenja,« mu je privrelo iz srca. In v človeški naravi je ta poklicanost.
Prav vsak si želi biti, živeti, biti srečen. Se pa seveda lahko zelo motimo, kaj nas lahko napravi srečne. Prvi dar vere je, da v nas prodre resnica, da je življenje vekotrajno, da pa ima levi in desni izhod: v razočaranje ali v osrečenost.
V Božjo večnost vodi le pot, ki jo je utrl Jezus, pot plemenitenja duha v povezanosti z Bogom in poglabljanja srca v iskanju bratskega odnosa z ljudmi. Pravi smisel Jezusove prilike o svatbi bomo našli v njegovi besedi: »Jaz sem trta, vi mladike.« Kdor se tu hrani iz njega, se bo tam v njem.
Anton Slabe
BESEDE NAŠIH PASTIRJEV
Iz nadškofove pridige ob začetku akademskega leta:
Vas (profesorje) najprej prosim, da ne sadite česar koli. Posredujte svojim študentom najboljše od vsega, kar ste pridobili. Verjamem, da se tudi v vašo »kaščo« iz različnih virov lahko prikrade različno zrnje. Bodite izbirčni. Ne posredujete naprej vsega, kar se je nabralo v vaših predalih. Svojim študentom podarjajte najboljše iz svojega znanja.
Bodite sejalci znanosti in zdrave pameti. Svoje študente naučite, da bodo odkrivali in spoznavali zakone sveta in da bodo vedno z zdravim kritičnim duhom preverjali vse, kar jim boste ponudili vi ali kdo drug. Ne ponujajte jim »artiklov« po zadnji modi, pa naj se zdijo še tako prebujeni. Pomagajte jim do pravih spoznanj.
Vam, študentke in študentje, z vso odgovornostjo zagotavljam, da boste ob povprečni nadarjenosti in primerni delavnosti vsi prišli do diplom in nazivov, ki si jih želite. Vendar vas tudi iskreno prosim, da bi vsaj toliko časa posvetili oblikovanju samega sebe, rasti v poštenega in pokončnega človeka, rasti v suvereno osebnost, kolikor ga boste posvetili tisti znanosti in »znanosti«, s katerima vam bodo polnili vaše glave.
Naj bo vaše življenje v tem študijskem letu uravnoteženo med poslušanjem Božje volje, da vas bo vse, kar boste spoznali, česar se boste naučili in za kar se boste usposobili, vodilo proti vedno večji svobodi. Ta svoboda pa ni v tem, da delam, kar in kakor hočem. To me zapira vase. To me ujame v mreže sebičnosti.
Božja volja nas vodi k ljudem in če sodelujemo z Božjo voljo, svet postaja boljši. Tudi vi, dragi profesorji in dragi študentje, ste poslani k ljudem. Bogastvo vašega življenja ni kariera, čeprav je res, da vas bodo, ali pa vas že, zaradi kariere občudujejo. Bogastvo vašega življenja je, da postanete za ljudi prinašalci boljšega sveta. Bogastvo vašega življenja je, da svet zaradi vašega znanja, vaših sposobnosti in zaradi vsega, kar ste, postane boljši.
Verjamem, da ste že vsi imeli priliko občudovati dela velikega Lorenza Berninija. Poleg velikih del, ki jih je ustvaril, nam je zapustil oporoko, ki jo je s svojo roko napisal sinu. V njej zahteva, naj mu po smrti ne postavljajo nobenega nagrobnega spomenika. Svojega sina preprosto prosi, naj ga pokoplje pod neke stopnice. Kot razlog za to pa je napisal: »Šele ko je človek postal stopnica za druge, se je do konca izpolnil!« Življenje se je izplačalo, ko je postalo stopnica, opora za druge. Pokopan je pred stopnicami prezbiterija v baziliki svete Marije Velike v Rimu.
Vsi skupaj postanimo v tem letu stopnica na poti k dobremu, na poti k drugemu in tudi na poti k Bogu. Naučimo se sedeti pri Jezusovih nogah, da bomo svoj čas, svoje moči in svoje znanje uporabljali za vedno večjo svobodo - nas samih in tistih, h katerim bomo poslani.
STOLNICA - NAŠ DOM
Orgle na glavnem koru
Za zidavo empore se je stolni kapitelj odločil leta 1718 in namero počasi tudi uresničil. Sezidali so jo po merah stranskih korov in oprli na okrogle marmorne stebre (pred srednja so namestili kropilnika s školjčno krnico).
Njeno prednjo stran sta leta 1731 okrasila Pietro Antonio Conti in Franc Jelovšek, prvi z lahkotno rokokojsko štukaturo, drugi s freskami, ki predstavljajo Davida s harfo, Cecilijo s pozitivom in pojoče ter muzicirajoče angele.
Leseno ograjo s predrto rokokojsko školjkovino je izrezljal Henrik Mihael Lohr in je bila v 19. stoletju zaradi slabega stanja popolnoma obnovljena.
Leta 1734 je orglarski mojster Janeček na kor postavil orgle, ki pritegujejo pozornost s svojim bogatim baročnim ohišjem. Tega sestavljajo tri med seboj ločene omare, olepšane s plastičnim dekorjem. Stranski omari prekriva baldahin, izpod katerega pada nad orgelske piščali zastor, ki ga ob straneh odgrinjata dva puta, medtem ko sta druga dva zasedla vrhnje volute in kažeta na osrednji dogodek oznanjenja.
Le-to se odvija vrh obeh baldahinov in ju vsebinsko povezuje: na desni vidimo nadangela Gabrijela v pokleku, na levi pa Marijo pred bralnim pultom, ko sprejema njegovo sporočilo.
Dogodek komentirata napisa »Zdrava Marija« (Ave Maria) in »Milosti polna« (Gratia plena) v kartušah pod piščalmi. Ker je bila srednja omara sprva nižja, je bilo srečanje Marije in angela nemoteno, potem ko so jo leta 1762 povišali, pa se je vizualno pretrgalo. Srednjo omaro je v letih 1736-1737 z okraski in šestimi angeli z glasbili opremil kipar Lohr, njegovi pa niso vsi muzikanti in tudi ne plastike na stranskih omarah, ki izdajajo roko drugega umetnika.
DOGODKI PRED NAMI
• V petek, 20. 10., bo v stolnici ob 20.00 koncert sakralne glasbe različnih zborov iz Madžarske, Romunije, Slovaške, Avstrije in Češke. Lepo vabljeni!
• V petek, 20. 10., bo na Žalah v cerkvi Vseh svetih ob 19.00 sveta maša ob 20. obletnici smrti b. sl. Antona Strleta.
GODOVI IN PRAZNIKI
OKTOBER ROŽNOVENSKI MESEC
Skupna molitev rožnega venca bo vsak delavnik: ob 8.30 pred izpostavljenim Najsvetejšim ter ob 18.00.
SKUPNA MOLITEV V STOLNICI
Vsak dan 8.30 in 18.00: rožni venec
Nedelja 15.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
Prvi četrtek po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu
Prvi petek 8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim 15.00: ura Božjega usmiljenja
Prva sobota 8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
SKUPNA MOLITEV V STOLNICI
VSAK DAN8.30 in ob 18.00: Rožni venec pred Najsvetejšim
18.00: Rožni venec
NEDELJA
15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: Ura Božjega usmiljenja
8.30: molitev pred izpostavljenim NajsvetejšimMISEL TEDNA
»Če mi je dopuščeno, da sem majhen členek v Gospodovi previdnosti, sem tega zelo vesel. Bog vedno potrebuje ljudi, nekatere za delo, druge za trpljenje.«(BlaženiJakob Kern, redovnik)
Ni komentarjev:
Objavite komentar