TEDEN BOŽJE BESEDE 30. 10. 2022–13. 11. 2022

31. NEDELJA MED LETOM

So dnevi, ko nas zajame potrtost, pa sami ne vemo, zakaj, so ure, ko se zdi, da ves svet drvi v propad, pa ni nikogar, ne v Cerkvi ne v svetu, ki bi pogrezanje mogel zaustaviti, so srečanja, ko na obrazih vseh, ki se nam približajo, čutimo zavračanje, so jutra, ko v nobenem delu ne vidimo smisla, so večeri, ko praznino duše polnimo s hrano, internetom in televizijo. Mrakobna občutja imajo mero – od ena do deset.

Če jih skozi daljši čas spustimo z vajeti, prestopijo kritično mejo, tam okoli stopnje šest začne utripati rdeča luč, že na naslednji pa alarm. Takrat si moramo ponižno priznati, da potrebujemo strokovno pomoč, bodisi psihoterapevta bodisi psihiatra. Če tega ne storimo, nam bo začelo odpovedovati telo, najbližje, starše, otroke, sozakonca in prijatelje bomo spravili v obup, začeli se nas bodo izogibati, prepiri bodo neizbežni, stanovanje se bo spremenilo v pekel, ta bo iz kroga v krogbolj grozljiv, v vsakem naslednjem bo katastrofa bližje.

Čustvena nihanja in miselna negotovost se pred kritično stopnjo nekaj časa samodejno umirjajo, volja do dela in veselje nad bližnjimi se iz naravnih virov naše psihe in telesa obnavljajo. V tem samodejno obvladljivem nihanju je treba ukrepati. Vera je dar, ki nam pomaga živeti. Nanjo naj se naslonimo.

Današnji odlomek iz Knjige modrosti nam pove, kako naj to storimo. Ponovimo vrstico Mdr 11,22: Kot jutranja rosa si se spustil na zemljo. Bog se je v Kristusu spustil na zemljo, v našo razrvanost. Po Svetem Duhu je navzoč v vsakem odtenku naših čustev in misli. Pregreške nam sproti odpušča, pravi v naslednji vrstici, da se ne bi zadrževali pri svojih zablodah, ampak bi se oprijeli njegovega vabila: Nisi mi zoprn, hočem te obdržati nad vodo.

Milan Knep

VSI SVETI IN SPOMIN VSEH VERNIH RAJNIH

Gospod in Bog, ne moremo želeti za druge več, kakor želimo sebi. Zato te prosim, ne loči me po smrti od tistih, ki sem jih tako prisrčno ljubil na zemlji. Daj, Gospod, prosim te, da bodo tam, kjer sem jaz, tudi drugi z menoj, da se bom mogel tam gori veseliti njihove bližine, ko sem jih tako zgodaj izgubil na zemlji. 

Prosim te, Gospod Bog, čimprej sprejmi te ljubljene sinove v naročje življenja. Namesto tako kratkega zemeljskega življenja jim daj, da bodo deležni večne sreče. 

Sv. Ambrož

 

IZ NADŠKOFOVE ZAHVALE ZA ZAHVALNO NEDELJO

Prosim te, Gospod Bog, čimprej sprejmi te ljubljene sinove v naročje življenja. Namesto tako kratkega zemeljskega življenja jim daj, da bodo deležni večne sreče. Sv. Ambrož

Zahvalna nedelja nas spodbuja in vabi k hvaležnosti. Hvaležnost življenje naredi polno, bogato in smiselno. Uči nas, da je življenje dar, da smo dar mi sami, da so drugi podarjeni nam in mi podarjeni drugim.

Hvaležnost nas uči, da stvari v našem življenju niso samoumevne; da bi jih lahko tudi ne bilo. Pa tudi, da ljudje v našem življenju niso samoumevni; da bi jih lahko tudi ne bilo. Zahvaljujem se vsem župnijskim sodelavcem. Vaše sposobnosti in izkušnje so neprecenljive.

Duhovniki vas zelo potrebujejo, da jim pomagate in z njimi sodelujete pri skrbi za materialne in duhovne potrebe svojih župnij. Brez župnijskih sodelavcev, ključarjev, gospodarskega sveta, župnijskega pastoralnega sveta, pa tudi tistih, ki skrbite za čistočo naših cerkva, bi bilo župnijsko življenje zelo okrnjeno. Iskreno se zahvaljujem tudi vsem tistim, ki si prizadevate, da bi bilo v naši državi več poštenja in pravičnosti, več pripravljenosti za resnico, več demokracije, več medsebojnega spoštovanja in skrbi za skupno dobro.

Čeprav ne morem našteti vseh, se želim zahvaliti vsem očetom in mamam, ki ste v tem letu sprejeli novo življenje. Ob vsej zmedenosti časa, nekaterih skupin in njihovih ideologij ste sprejeli dar novega življenja. Zaradi vas, drage mame in očetje, lahko zaupamo v prihodnost. Ob zahvali vsem in vsakomur prosim Marijo, naj vas skrbno varuje, nebeškega Očeta pa, naj blagoslavlja vas in vse vaše ljudi.

Msgr. Stanislav Zore OFM nadškof

SPOVEDOVANJE MED PRAZNIKI

Tudi v stolnici boste lahko pred prazniki opravili sveto spoved. 

V četrtek, petek in soboto bo na voljo vsaj en spovednik od 7.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00, 

v nedeljo pa bo spovedovanje po običajnem urniku.

POPOLNI ODPUSTEK

Cerkev v teh dneh naklanja popolni odpustek, ki ga lahko darujete za rajne. Pogoji so: opravljena spoved, prejem obhajila, obisk pokopališča in molitev po namenu svetega očeta za rajne.

STOLNICA – NAŠ DOM Oprema v prezbiteriju – Kanoniški sedeži

 Mučeništvu sv. Jakoba Mlajšega sledi upodobitev mučeništva apostola Tomaža. Po ustnem izročilu, ki se je ohranilo med indijskimi »kristjani svetega Tomaža«, je apostol umrl mučeniške smrti na skali pri Mailapurju (Mailapur-Calurmina), južnem predmestju današnjega mesta Madras. Glede smrti svetega Tomaža očetje samo kratko poročajo, da je umrl kot mučenec v Indiji.

Po »Delih svetega Tomaža« (apokrifni spis) so ga štirje vojaki po ukazu kralja Mazdaja s sulicami prebodli. Po drugih virih pa so ga pri Mailapurju (Maliarpha) med molitvijo pogani s palicami in kamni potolkli. Zato ga upodabljajo s kamni in sulico. O življenju svetega Frančiška Ksaverja se pripoveduje, da je obiskal tudi grob svetega apostola Tomaža.

Blizu mesta je griček in v njem neka podzemeljska jama, kamor je apostol ubežal pred preganjalci. Pri vhodu v jamo je v skalo vsekan križ in v vznožju križa izvira studenec bistre vode, ki ozdravlja različne bolezni. Z grička se pride na višji hrib, ki je zelo pripraven za puščavniško življenje. Sem je hodil sveti Tomaž z učenci molit; tu je bil tudi umorjen.

Ko so Portugalci osvojili Mailapur, so našli vrh tega hriba zapuščeno kamnito kapelo in v tleh ploščo iz belega marmorja in na njej križ. Okoli križa je bil napis, da je Jezus, rojen iz Marije Device, Bog od vekomaj, da je 12 apostolov oznanjevalo njegov nauk in da je eden izmed njih, Tomaž, prišel v Mailapur ter tam sezidal cerkev.

Ker je bila ta plošča oškropljena s krvjo, so mislili, da je na njej umrl sveti Tomaž mučeniške smrti. Ko so zapuščeno kapelo popravili, so položili ploščo na oltar, in ko so na njej prvikrat opravljali daritev svete maše, se je vpričo vseh pojavil na njej krvav pot.

Prizor na reliefu prikazuje svetega Tomaža, kako s sklenjenimi rokami kleči na skali pred velikim kamnitim križem, vojak pa ga s sulico zabada v hrbet. Za vojakom stojita v dolga oblačila in s pokrivalom na glavi zakrita dva moža, v ozadju pa vidimo zgradbe velikega mesta. Izza oblakov nad prizorom sijejo žarki iz gorečega srca.

DOGODKI PRED NAMI

• V ponedeljek, 1. 11., na praznik vseh svetih, bodo svete maše po nedeljskem redu. Slovesno sveto mašo ob 9.00 bo daroval škof dr. Anton Jamnik. Ob 17.00 bo molitev vseh štirih delov rožnega venca po oddanih molitvenih namenih za rajne. Gospod nadškof bo imel slovesno sveto mašo v cerkvi vseh svetih na Žalah ob 15.00. Lepo vabljeni!

 • V torek, 2. 11., bodo svete maše po običajnem delavniškem razporedu.

• V četrtek, 3. 11., bo po večerni sveti maši molitev pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov.

• V petek, 4. 11., na prvi petek, bo ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Jezusovemu, ob 15.00 pa ura Božjega usmiljenja in po njej sveta maša.

• V soboto, 5. 11., na prvo soboto, bo ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Marijinemu.

• V nedeljo, 6. 11., bo ob 18.30 gospod nadškof maševal ob prazniku poljske neodvisnosti. Po maši bo koncert zbora iz Krakova. Lepo vabljeni!

• V soboto, 12. 11., bo ob 18.30 v stolnici tretji koncert iz cikla SACRUM CONVIVIUM: Insieme corale Ecclesia nova iz Bosco Chiesanuova – Verona, Italija. Lepo vabljeni

GODOVI IN PRAZNIKI

• Nedelja, 30. 10.: 31. nedelja med letom

• Ponedeljek, 31. 10.: sv. Volbenk, škof, dan reformacije

• Torek, 1. 11.: VSI SVETI, slovesni zapovedani praznik

• Sreda, 2. 11.: spomin vsehvernih rajnih, slovesni praznik

• Četrtek, 3. 11.: sv. Viktorin Ptujski, škof, mučenec

• Petek, 4. 11.: sv. Karel Boromejski, škof

• Sobota, 5. 11.: sv. Zaharija in Elizabeta, starši Janeza Krstnika

• Nedelja, 6. 11.: 32. nedelja med letom, zahvalna

• Ponedeljek, 7. 11.: sv. Engelbert, škof

• Torek, 8. 11.: sv. Elizabeta od Svete Trojice, redovnica

• Sreda, 9. 11.: posvetitev lateranske bazilike, praznik

• Četrtek, 10. 11.: sv. Leon Veliki, papež, cerkveni učitelj

• Petek, 11. 11.: sv. Martin iz Toursa, škof

• Sobota, 12. 11.: sv. Jozafat Kunčevič, škof, mučenec

• Nedelja, 13. 11.: 33. nedelja med letom

DAROVI ZA »OČENAŠE«, MOLITEV ZA RAJNE

Bližata se praznika vseh svetih ter vernih duš. Navada je, da v teh dneh darujete svoje darove tudi za molitve za svoje drage rajne. 

Na posebne zloženke napišite imena tistih, za katere želite, da še posebej molimo in darujemo svete maše. 

Imena z darom oddajte v poseben nabiralnik pri kapeli sv. Križa, v kiosku ali v zakristiji. Boglonaj!

URNIK SVETIH MAŠ

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

 

 

--

 

TEDEN BOŽJE BESEDE 23. 10. 2022–30. 10. 2022

 

30. NEDELJA MED LETOM, MISIJONSKA

Nekaj dni po tem, ko je bil porušen del mostu na polotok Krim, je sledilo strašno maščevanje. Rusi so z raketami obstreljevali Kijev in druga mesta. V enem dnevu je bilo ubitih enajst ljudi, več deset je bilo ranjenih. V naslednjih dneh je bilo še huje.

 Kaj naj si mislimo, ko danes ob teh tragičnih novicah v cerkvi poslušamo Siraha: »Gospod ne bo nikoli prezrl prošnje sirote, ne vdove, ki toči solze. Oblake predre molitev siromaka, ne bo odnehal, dokler se ne bo nanj ozrl Najvišji.« Kaj na vse to, kar doživljajo, pravijo Ukrajinci? Tudi oni poznajo te besede Svetega pisma.

Zagotovo jih obhaja obup, vsaj tako si mislimo. Toda njihova pričevanja, ki krožijo po medmrežju, kažejo tudi popolnoma drugačno sliko. Ko padajo rakete na civilne objekte in na prometne povezave ter na ulice in trge, ko kriki ranjenih režejo v srce in se zdi, da je Bog zapustil svet, se v mnogih od njih poraja skrivnostna moč.

Ne vedo, ali bodo dočakali konec vojne ali ne. A kot da o tem ne razmišljajo. V njihovih dušah vlada hrepenenje, upanje in gotovost, da njihova domovina ne bo klonila. To jim daje moč, čeprav se zavedajo, da lahko umrejo in zmagoslavja ob koncu vojne ne bodo doživeli. Ukrajina je kot predpekel, v katerega vstopa vstali Kristus.

Mnoge prežema resničnost vstajenja. Njim in nam je sv. Pavel oznanil vsepresegajoče upanje: »Kdo nas bo ločil od Kristusove ljubezni? Mar stiska ali nadloga, preganjanje ali lakota, nevarnost ali meč? Kajti prepričan sem: ne smrt ne življenje, ne visokost, ne globokost, ne kaka druga stvar nas ne bo mogla ločiti od Božje ljubezni v Kristusu Jezusu.

Gospod me bo osvobodil vsega zla in me rešil v svoje nebeško kraljestvo.« Vera v končno zmago je dar Svetega Duha.

Milan Knep

MISIJONSKA NEDELJA

V nedeljo, 23. oktobra 2022, obhajamo misijonsko nedeljo – svetovni misijonski dan pod geslom »Vi boste moje priče« (Apd 1,8). Osrednje slovensko praznovanje bo v Rogaški Slatini. Tako kot vsako leto ste tudi letos povabljeni, da ob tem svoj dar v puščico namenite za potrebe misijonov oz. slovenske misijonarje.

Papež Frančišek tokrat v svoji poslanici spodbuja krščanske skupnosti k novi pomladi misijonskega delovanja, da bo Cerkev vsa misijonarska. Želi, da smo vsi v Cerkvi to, »kar po krstu že smo: preroki, priče, Gospodovi misijonarji!«

LESTENCI ZOPET NA SVOJEM MESTU

V torek so prezbiterij zopet osvetlili obnovljeni lestenci in zasijali v vsej svoji lepoti, za kar se moramo najprej zahvaliti mojstru, pasarju Ivanu Vidicu iz Moravč. Res je, da je naša stolnica sama po sebi tako lepa, da bi morda lestencev nekateri niti ne pogrešali, a verjamem, da bo z njimi še lepša in bogoslužja še bolj slovesna.

V obnovo je bilo vloženega kar precej dela: marsikateri kovinski del je bilo treba zaradi poroznosti materiala in dotrajanosti narediti na novo in pozlatiti, vsako stekelce posebej očistiti in znova nanizati v verigo ter dopolniti manjkajoče dele. Poleg tega je bilo treba obnoviti električno napeljavo, lestence obesiti na nove jeklene vrvi ter speljati na nova kolesca (vitle).

Tu je večino dela opravil naš mežnar Blaž, za kar sem mu res hvaležen. Prav posebna zahvala pa gre vsem, ki ste že ali pa še boste darovali denarna sredstva. Z doslej zbranim smo lahko pokrili več kot polovico vseh stroškov. Če kdo še želi in zmore, lahko dar prinese v župnišče ali nakaže na župnijski TRR: SI56 0214 0025 6658 409. Vsak dar je dobrodošel in za vse naj vam Bog povrne.

STOLNICA – NAŠ DOM Oprema v prezbiteriju – kanoniški sedeži

 Sledi upodobitev mučeništva sv. Jakoba Mlajšega. Umrl je o veliki noči leta 62. Ker je spreobrnil mnogo Judov, so ga judovski duhovniki sovražili. Veliki duhovnik Anan, sin velikega duhovnika Ana, znanega iz evangelija, je izkoristil priložnost, ko Palestina po smrti Porcija Festa ni imela oskrbnika, da ga je dal usmrtiti.

Tako Anan zbere veliki zbor in pred njim obtoži Jakoba, da se ne drži zakona in zapeljuje ljudstvo. Obsodijo ga zaradi bogokletstva, če jasno in nedvoumno ne prizna, da križani Jezus ni pravi Mesija. Postavijo ga vrh templja (Salomonove lope), da bi od tam govoril številni množici. On pa glasno spregovori: »Poslušajte me, bratje, kar vam po resnici pričam. Jezus Kristus je prav tisti Mesija, ki so naši očetje tako dolgo nanj čakali; edinorojeni Sin Božji je, ki zdaj sedi na desnici nebeškega Očeta in bo nekoč zopet prišel sodit žive in mrtve.

Kdor ne veruje vanj, bo vekomaj pogubljen.« To navzočne judovske duhovnike tako razkači, da na ves glas kriče: »O, tudi Pravični se je zmotil!« ter ga pahnejo s tempeljske strehe. Nato ga kamnajo, in ko napol mrtev še steza roke k Bogu in moli: »Gospod, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.« Pristopi neki suknar in ga udari s tolkačo, s katero se gladi in ravna sukno, da izdihne dušo. Pokopljejo ga blizu mesta, kjer je umrl. Danes kažejo kakih sto korakov južno od spomenika kralja Jozafata ob bregu Oljske gore v Kedronski dolini ali dolini Jozafat njegov grob.

V skalah nad potjo je dvojni vhod v votlino, v kateri je bil baje pokopan sveti Jakob.Judovski zgodovinar Jožef Flavij meni, da je bila judovska država pokončana in Jeruzalem razdejan za kazen zaradi umora »Pravičnega«. Kosti sv. Jakoba Mlajšega so leta 572 prenesli v Carigrad, danes pa jih nekaj hranijo v cerkvi sv. Pavla v Rimu, nekaj pod velikim oltarjem v cerkvi dvanajsterih apostolov v Rimu, glavo pa v cerkvi sv. Jakoba Starejšega v Komposteli na Španskem.

Relief prikazuje dramatičen trenutek, ko Jakoba vržejo s tempeljskega obzidja, kjer se drenjajo judovski duhovniki z velikim duhovnikom na čelu (z rogljastim pokrivalom), ki se z razprtimi rokami sklanja čez obzidje proti Jakobu, ki z glavo navzdol leti proti kamnitim tlom. Klobuk mu je že prej zletel z glave, spodaj pa ga čakajo možje: v ozadju opazovalci in mož z gorjačo, s katero maha proti Jakobu, v ospredju pa razoglav suknar vihti nad njim suknarski kol

DOGODKI PRED NAMI

V sredo, 29. 10., bo ob 18.30 v stolnici drugi koncert iz cikla SACRUM CONVIVIUM. Prepeval bo dekliški pevski zbor iz Salerma v Italiji. Lepo vabljeni!

 

GODOVI IN PRAZNIKI

• Nedelja, 23. 10.: 30. nedelja med letom, misijonska

• Ponedeljek, 24. 10.: sv. Anton Marija Claret, škof, redovni ustanovitelj

• Torek, 25. 10.: sv. Krišpin in Krišpinijan, mučenca

• Sreda, 26. 10.: sv. Lucijan in Marcijan, mučenca

• Četrtek, 27. 10.: sv. Sabina Avilska, mučenka

• Petek, 28. 10.: sv. Simon in Juda Tadej, apostola

• Sobota, 29. 10.: sv. Mihael Rua, duhovnik, redovnik

• Nedelja, 30. 10.: 31. nedelja med letom

DAROVI ZA »OČENAŠE«, MOLITEV ZA RAJNE

Bližata se praznika vseh svetih ter vernih duš. Navada je, da v teh dneh darujete svoje darove tudi za molitve za svoje drage rajne.

Na posebne zloženke napišite imena tistih, za katere želite, da še posebej molimo in darujemo svete maše. Imena z darom oddajte v poseben nabiralnik pri kapeli sv. Križa, v kiosku ali v zakristiji. Boglonaj!

URNIK SVETIH MAŠ

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

 

TEDEN BOŽJE BESEDE 16. 10. 2022–23. 10. 202

29. NEDELJA MED LETOM

Na poti skozi puščavo so Izraelci naleteli na Amalečane. Če so hoteli preživeti, ohraniti svobodo in nadaljevati pot v obljubljeno deželo, so morali tvegati spopad. Mojzes je Jozuetu ukazal, naj zbere može in se postavi po robu Amaleku, sam pa je z Aronom in Hurom stopil na vrh hriba in prosil Boga, naj jih reši nevarnosti.

Aron in Hur sta Mojzesu podpirala roke, ko je molil za svoje ljudstvo. Tisti dan je Jozue premagal Amaleka in Izraelci so lahko nadaljevali pot. Iz Mojzesove drže rok proti nebu razberemo, naj vso svojo dejavnost, neprekinjeno kot Mojzes in Aron, povezujemo vertikalno in horizontalno, z Bogom in drug z drugim.

Ta duhovni princip, ki ga dobro poznamo, v praksi malokdaj upoštevamo. Bistveno bolj kot na občestveno molitev se osredotočamo na osebno. V tem se kaže naša potopljenost v kulturo individualizma.

Najusodnejše posledice te individualistične duhovnosti utrpevajo zakonci in družine. Poročeni vsak zase dokaj redno molijo. Slabost vidijo predvsem v raztresenosti in nedoslednosti, ker molijo predvsem takrat, ko potrebujejo Božjo pomoč.

V resnici pa je veliko večji »greh«, kot sta raztresenost in nedoslednost, ta, da se pri molitvi kot Mojzes ne opirajo na Arona in Hura, na sozakonca in na druge člane družine.

Poročeni se jezijo na državo in Cerkev, ker se odgovorni in podrejeni v važnih stvareh ne znajo dogovoriti za usklajeno delovanje, sami pa se niso sposobni dogovoriti niti o tem, kako bodo organizirali zgolj nekaj večernih dejavnosti: večerjo, družinsko molitev, gledanje televizije, učenje, počitek, pogovor in morda še kaj.

Kje je tu hišni gospodar, družinski oče, ki naj bi skliceval družinski parlament, a ne le takrat, ko odnosi pokajo po šivih, marveč redno, sproti?

 Milan Knep

BESEDE NAŠIH PASTIRJEV

Iz nadškofove pridige ob začetku akademskega leta: Dragi študentje! Veselim se, ker verjamem, da je v vas pristno hrepenenje po svobodi. Po tisti svobodi, za katero nas je oprostil Kristus in ki je ne morejo vkleniti verige in okovi, ki je ne morejo ne omejiti in ne spriditi ideologije in maliki.

Verjamem, da je v vas hrepenenje po tisti svobodi, ki je ne more preglasiti poulično vpitje in je ne zamegliti različne športne dejavnosti. Ko se boste odločali, za kakšne vrednote boste živeli, čemu boste namenili svoje talente in svoje moči, vas prosim, da v sebi izoblikujete držo intelektualne poštenosti, v kateri boste skušali pretehtati, kakšne bodo zadnje posledice vaših odločitev. Kaj je svoboda?

Je svoboda mlahavo sledenje svojim željam in poželenjem? Morda, a vsi vemo, da to ne prinaša ne sreče in ne zadovoljstva. Je svoboda upor proti vsem in vsakomur, ki se na kakršen koli način postavlja nasproti našim željam in pričakovanjem?

Morda, a vemo, da imajo nekateri, ki mislijo drugače, prav. Je svoboda razbitje vseh pravil, odprava vseh omejitev, razveljavitev vseh zapovedi in odprava vseh prepovedi?

Moj Bog, kakšen kaos bi nastal na vseh križiščih življenja in na vseh križpotjih naših bivanjskih odločitev! Ko se človek potrudi in poskuša razmisliti o svobodi in vseh njenih razsežnostih, spozna, da svoboda ni v mladostniškem uporništvu, čeprav je to v določenih letih potrebno; da svobode ni v vzklikanju parol in gesel, čeprav nam to lahko prinaša občutek naše vzajemne moči; da svobode ni v upiranju mamam in očetom in vsem avtoritetam, čeprav imamo takrat občutek, da rešujemo sebe in svet.

Zato nikdar ne pozabite, kar je apostol Pavel zapisal v Pismu Galačanom: »Bratje, za svobodo nas je oprostil Kristus.« On nam je dal najmočnejši zgled svobode, ko je bil pribit na križ, obdan s posmehom in zasramovanjem.

Njegova svoboda ni bila niti za hip pribita, niti za trenutek okrnjena. Kakšna svoboda je v njegovi molitvi k Očetu za odpuščanje tistim, ki so čakali na njegovo smrt! Kakšna svoboda!

STOLNICA – NAŠ DOM Oprema v prezbiteriju – Kanoniški sedeži

Vrsto upodobitev mučeništev apostolov prekinja nenavadna zgodba iz življenja sv. Karla Boromejskega. Zaradi stroge discipline in reform si je Karl nakopal kar nekaj nasprotnikov. Najhujša je bila skupina okoli 70 menihov, humiliatov, ki so najeli Hieronima Farina, da bi ga umoril.

Ta je 26. oktobra 1569 zvečer, ko je bil Karel Boromejski s svojimi domačimi zbran v kapeli pri večerni molitvi, s samokresom streljal na nadškofa, ki je klečal pred oltarjem. Preplašeni so vsi vstali, Karel pa je, ne da bi se premaknil, vsem dal znak, naj spet pokleknejo, in končal molitev tako mirno, kot da se nič ne bi zgodilo. Ker je menil, da je dobil smrtno rano, je dvignil roke ter daroval svoje življenje Bogu.

A ko je vstal, je ugotovil, da je krogla, s katero je bil nabit samokres, zadela le njegov roket in padla k njegovim nogam. Sam je imel le rahlo modrico in oteklino, ki mu do konca življenja nista izginili.

Dogodek na našem reliefu se odvija v kapeli, kjer sveti Karel, ki je kardinalski klobuk odložil na tla, mašuje pri oltarju, na katerem so kelih s pateno, odprta mašna knjiga in svečnik s svečo. V kapelo so prihrumeli trije rimsko opravljeni vojaki in napadli mašnika: mlajši ga z mečem zabada v hrbet, starejši pa silovito zamahuje z veliko sekiro nad njim.

Na oltarju se je v dramatičnem trenutku prevrnil kelih z mašnim vinom, škof pa se je zazrl kvišku, dvignil roke, se priporočil Bogu in po čudežu ostal živ. Bradati starec, klečeč ob menzi, nemočen poskuša zadržati napadalce, nekako odmaknjena od dogajanja pa ostaja v molitev zatopljena nunsko oblečena mlada ženska, napol zleknjena na oltarnih stopnicah, v kateri smemo prepoznati Karlovo sestro Elizabeto.

Zaradi likovnega učinka je tradicionalna zgodba, po kateri je morilec v žrtev ustrelil s samokresom, na reliefu nekoliko prirejena.

Upodobitev svetega Karla Boromejskega je vzporedna svetemu Janezu Evangelistu na severni strani, ker je z njim vsebinsko povezana. Reliefa namreč merita na prvo in drugo ime ljubljanskega škofa Karla Janeza Herbersteina, sama zgodba Karla Boromejskega pa aludira tudi na njegova reformna prizadevanja in ne nazadnje celo na njegov odnos z Rimom, saj napadalec s sekiro v roki nosi na glavi papeško tiaro.

DOGODKI PRED NAMI

• V sredo, 19. 10., bo ob 18.30 v stolnici sveta maša ob začetku sodnega obdobja, t. i. »rdeča« maša. Maševal bo novomeški škof dr. Andrej Saje.

• V petek, 21. 10., bo po večerni sveti maši ob 20.00 krajši koncert štirih zborov v okviru evropske turneje WeAreSinging. Lepo vabljeni!

OKTOBER ROŽNOVENSKI MESEC

Skupna molitev rožnega venca je vsak delavnik: 

ob 8.30 pred izpostavljenim Najsvetejšim ter ob 18.00.

GODOVI IN PRAZNIKI

• Nedelja, 16. 10.: 29. nedelja med letom

• Ponedeljek, 17. 10.: sv. Ignacij Antiohijski, škof, mučenec

• Torek, 18. 10.: sv. Luka, evangelist

• Sreda, 19. 10.: sv. Pavel do Križa, duhovnik

• Četrtek, 20. 10.: b.sl. Anton Strle, duhovnik

• Petek, 21. 10.: sv. Uršula, devica, mučenka

• Sobota, 22. 10.: sv. Janez Pavel II. papež

• Nedelja, 23. 10.: 30. nedelja med letom, misijonska

URNIK SVETIH MAŠ

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim