TEDEN BOŽJE BESEDE 29. 10. 2023 - 12. 11. 2023

 30. NEDELJA MED LETOM

Spet se misel od prejšnje nedelje nada­ljuje. Bog opozarja, da človeška pravič­nost lahko postane celo zelo krivična, če začne vse meriti s predpisi in zapo­vedmi, ne gleda pa skozi človeka; če prezre sočutje in usmiljenje. »Na nače­lih se da čudovito jahati,« nam je dejal spiritual v semenišču.

Druga Mojzeso­va knjiga ima naslov Exodus (Izhod). Zgodovinsko je šlo za izhod Izraelcev iz sužnjevanja Egiptu, iz življenja, ki so se ga nekateri tako navadili, da si niso več želeli kaj več vrednega, čeprav je v njem zakrnelo njihovo dostojanstvo in čut za drugega in je ostala le skrb za čim lažje preživetje.

Ustrašili so se na­porov, potrebnih za zrelost osebnosti in polnost življenja. S tem vprašanjem se danes veliko ubadajo psihologi pri mladih, ki jim starši niso pomagali k samostojnosti, delavnosti in odgovor­nosti. Za tem je prekratka človeška mi­sel in nedozorela ljubezen, ki ni pre­rasla skrbi le nase.

Življenjsko namreč izhod pomeni ustvarjanje osebnostne samostojnosti in svobode duha. Šele s tem je človek sposoben zrelega svobo­dnega odločanja in podarjanja. Mojzes je rojakom v tej knjigi nanizal vrsto misli v obliki nasvetov za tako obli­kovanje značaja in družbe. Brez tega ostaja življenje neke vrste odvisnost in suženjstvo, tudi če je lepo garnirano z obiljem.

Kreniti v tako samostoj­nost ni preprosto. Dobro je, če imamo dobre zglede, da dobro poznamo svoje talente in tudi njihove meje, da pozna­mo načela poštenega ravnanja, v vsem pa potrebujemo še zaupanje Bogu, da je v nas njegov duh. Pa nikoli na ra­čun drugih, ne na račun družbe. Kdor druge kakorkoli izkorišča, je tat, dru­ge dela za svoje sužnje. To je vpraša­nje poštenja.

Za škofa Vovka je bilo to stvar osebne časti. Ostaja to, kar raste iz poštenega dela, pa kar smo naredi­li za pomoč drugim in skupnosti brez plačila (včasih tudi brez hvaležnosti). To je naravna podlaga za posvečenje, ki v nas vnaša Božji dar svetosti in posvečene večnosti.

Anton Slabe

IZ NADŠKOFOVE ZAHVALE ZA ZAHVALNO NEDELJO

Ob zahvalni nedelji se zahvalju­jem vsem, ki ste se na kakršen koli način podali na pot k tistim, ki so doživeli preizkušnjo in izgu­bo.

Zahvaljujem se vsem gasilcem, članom civilne zaščite, prostovolj­cem Karitas in Rdečega križa, pa tudi vsem drugim, ki ste po svojih močeh, lahko rečem preko svojih moči, pomagali tistim, ki so v div­janju vode ostali brez vsega, in ste jim s svojo navzočnostjo in delom pokazali, da niso sami.

Zahvalju­jem se tistim, ki ste prispevali na račune naših dobrodelnih usta­nov, posebej vsem tistim, ki ste se velikodušno odzvali na solidarno­stno nabirko po naših župnijah, ki jo Karitas razdeljuje med poplavljence.

Zahvaljujem se duhovni­kom, redovnikom in redovnicam, ki ste bili v teh časih na poseben način blizu ljudem.

Zahvaljujem se tudi prostovoljcem župnijskih Karitas, po katerih je Škofijska Karitas imela jasno predstavo dogaja­nja na terenu in najboljše moči za hitro razdeljevanje pomoči.

Zah­valjujem se tudi župnikom in žu­pnijskim pastoralnim svetom, da ste našli prostor v župnijskih pro­storih, da se morejo v njih učiti otroci, ki jim je povodenj uničila šolske prostore.

Vsem se zahvalju­jem za vse misli, besede in dejanja, po katerih ste sledili Jezusovemu zgledu, ki zase pravi, da je prišel, da bi imeli življenje.

»O, blažene duše v nebesih, pridite na pomoč naši bedi, posredujte pri Božjem usmiljenju, da bomo tudi mi imeli delež pri vašem veselju in pri blaženem gledanju, ki ga zdaj uživate.«

(sveta Terezija Avilska)

STOLNICA NAŠ DOM

Orgle na stranskih korih

Bogata zgodovina orgelskih inštru­mentov v sedanji stolnici se »začenja« na stranskih korih, saj so glavni kor, kot že rečeno, začeli načrtovati šele leta 1718. V stolnici je bil tako sprva določen prostor za orgle le na obeh stranskih korih, ki so ju leta 1710 podaljšali z lesenima balkonoma in naslednje leto opremili z orgelskima omarama.

Obe orgelski omari je mojstrsko izdelal arkularij (»izdelovalec skrinj«) Janez Pergman. Njegovo delo sta tudi baročno razgibani balkonski ograji, ki ju je pokril s školjčno in listno ornamentiko ter ovesil s cvetličnimi kitami (girlandami), nosilno ploščad pa spo­daj okrasil s kasetami. Skladno z balkonoma je oblikoval in ornamentiral tudi orgelski omari.

Ker Dolničar v svoji zgodovini lju­bljanske stolnice ob njeni posve­titvi ne omenja orgel, so napačno
domnevali, da jih stolnica takrat še ni imela. A to ne drži. Dokumen­ti namreč pričajo, da je prve orgle na desnem koru (nad stranskim vhodom) izdelal beneški orglar Osvaldo Carlone leta 1707.

Kdaj so jih odstranili, ni znano. Orgelska omara je bila kar nekaj časa praz­na, leta 1996 pa je Škofijska orglarska delavnica iz Maribora naredi­la nove orgle po starih načelih, ki naj bi svojčas vo­dila Carloneja.

V orgelsko oma­ro na levem koru (nad prižnico) pa so prenesli orgle iz stare stolni­ce, ki so jih leta 1739 nadomestili z orglami Janeza Janečka, ki je pet let prej naredil ogle na velikem koru nad glavnim vhodom.

Te orgle so bile večkrat predelane, med prvo svetovno voj­no so iz njih vzeli pročelne piščali, leta 1993 pa jih je rekonstruirala Mariborska škofijska delavnica.

DOGODKI PRED NAMI

•   V ponedeljek, 30. 10., bo v stolnici ob 19.00 taizejska molitev v okviru priprav na letošnje novoletno taizejsko srečanje mladih v Ljubljani. Lepo vabljeni!

•   V sredo, 1. 11., na praznik vseh svetih, bodo svete maše po nedeljskem redu. Slovesno sveto mašo ob 9.00 bo daroval škof dr. Anton Jamnik.
Ob 17.00 bo molitev vseh štirih delov rožnega venca po oddanih molitvenih namenih za rajne.
Gospod nadškof bo imel slovesno sveto mašo v cerkvi vseh svetih na Žalah ob 15.00. Lepo vabljeni!

•   V torek, 2. 11., bodo svete maše po običajnem delavniškem razporedu. Večerno sveto mašo bo daroval škof dr. Franc Šuštar za vse pokojne škofe in kanonike.

•   V petek, 3. 11., na prvi petek, bo ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Jezusovemu, ob 15.00 pa ura Božjega usmiljenja in po njej sveta maša.

•   V soboto, 4. 11., na prvo soboto, bo ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Marijinemu.

GODOVI IN PRAZNIKI

Nedelja, 29. 10.: 30. nedelja med letom

Ponedeljek, 30. 10.: sv. Marcel, mučenec

Torek, 31. 10.: sv. Volbenk (Bolfenk), škof

Sreda, 1. 11.: VSI SVETI, slovesni zapovedani praznik

Četrtek, 2. 11.: VERNE DUŠE, spomin vseh vernih rajnih

Petek, 3. 11.: sv. Viktorin Ptujski, škof, mučenec

Sobota, 4. 11.: sv. Karel Boromejski, škof

Nedelja, 5. 11.: 31. nedelja med letom, zahvalna

Ponedeljek, 6. 11.: sv. Lenart, opat

Torek, 7. 11.: sv. Engelbert, škof

Sreda, 8. 11.: bl. Janez Duns Skot, teolog

Četrtek, 9. 11.: posvetitev lateranske bazilike, praznik

Petek, 10. 11.: sv. Leon Veliki, papež, cerkveni učitelj

Sobota, 11. 11.: sv. Martin iz Toursa, škof

Nedelja, 12. 11.: 32. nedelja med letom

URNIK SVETIH MAŠ

Delavniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30 Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00

Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30

Nedelje in zapovedani prazniki: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SPOVEDOVANJE MED PRAZNIKI

Tudi v stolnici boste lahko pred prazniki opravili sveto spoved. V petek, soboto, ponedeljek in torek bo na voljo vsaj en spovednik od 7.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00, v nedeljo pa bo spovedovanje po običajnem urniku.

POPOLNI ODPUSTEK

Cerkev v teh dneh naklanja popolni odpustek, ki ga lahko darujete za rajne.

Pogoji so:

•       ·         opravljena spoved,
• ·         prejem obhajila,
• ·         obisk pokopališča in
• ·         molitev po namenu svetega očeta za rajne.

DAROVI ZA »OČENAŠE«, MOLITEV ZA RAJNE

Bližata se praznika vseh svetih ter vernih duš. Navada je, da v teh dneh darujete svoje darove tudi za molitve za vaše drage rajne. 

Na posebne zloženke napišite imena tistih, za katere želite, da še posebej molimo in darujemo svete maše. 

Imena z vašim darom oddajte v poseben nabiralnik pri kapeli sv. Križa, v kiosku ali v zakristiji.

Boglonaj!