Nič kaj prijetna za poslušanje ni izbrana
Božja beseda za tokratno nedeljo. V drugem delu evangeljskega odlomka namreč
Jezus govori o pohujšanju in radikalnim ukrepom proti temu: o sekanju rok,
nog in izdiranju oči. Apostol Jakob pa govori o plačilu, ki ga bodo prejeli
neusmiljeni in izkoriščevalski bogataši. Poziva jih k spreobrnjenju: »Razjokajte
se in tarnajte ...«, saj jim vse njihovo bogastvo ne bo pomagalo in bo ob
končnem obračunu brez vrednosti: »Vaše bogastvo je preperelo ... vaše zlato in
srebro je zarjavelo.« Problem izkoriščanja revnih in nemočnih ter bogatenja na
račun drugih je star kot človeštvo, zato bi tudi dandanes marsikdo z vso
upravičenostjo prikimal Jakobovim svarilom. V tem pogledu jih lahko razumemo
čisto dobesedno in z njimi lahko sprašujemo vest vsem, ki na kakršenkoli
nepošten način stiskajo svojega bližnjega in se okoriščajo z revščino in stisko
drugih. Skušnjava za večino izmed nas pri tem pa je, da hitro naredimo
zaključek, da to za nas ne velja, in svoj prst usmerimo drugam: v politike,
delodajalce in razne prevarante .
Vemo pa, da se nas želi Božja beseda vedno
dotakniti in nagovoriti osebno, kot da je namenjena samo meni. Zato se ob
tokratnem odlomku vprašajmo predvsem o tem, kaj je tisto naše »bogastvo«, ki
nas zasužnjuje, nam odvrača pozornost od Boga in bližnjega, dela brezčutne in
hladne. Nad čim se mi »naslajamo in redimo svoja srca« ter s čim vse morda
tudi mi pohujšujemo druge? Bog namreč nam vsem v obilju daje svoje številne
darove ne zato, da bi jih kopičili zase, ampak da bi jih znali deliti z drugimi
in se ob tem medsebojno bogatiti.
Roman
Starc
Molitev predokus nebes. »Kristjan nima
svojega zaklada na zemlji, ampak v nebesih. Naša misel mora biti usmerjena
tja, kjer je naš zaklad. Človek ima lepo opravilo, da moli in ljubi. V molitvi
in ljubezni je človekova sreča na zemlji. Molitev ni nič drugega kakor
združitev z Bogom, v sebi čutiš tolažbo, opojno milino, očarljivo luč. V tem
tesnem združenju sta Bog in duša kakor dve sveči, zliti med seboj in nihče ju
ne more več ločiti. Ta združitev Boga z njegovo malo stvarjo je nekaj
čudovitega. V tem je nedoumljiva sreča. Molitev je predokus nebes in
doživljanje raja. Nikoli nas ne pusti brez sladkosti. Kakor med teče v dušo in
oslaja vse. Bolečine se med dobro molitvijo topijo kakor sneg na soncu. Med molitvijo
čas zelo hitro mineva in tako prijetno, da niti ne opaziš, da teče.« Naj nas
teh nekaj misli sv. Janeza Vianeja uvede v oktober, mesec molitve rožnega
venca. Poleg osebne in družinske molitve ima velik pomen tudi skupna molitev
občestva, zato vas povabim, da se nam vsaj kdaj pa kdaj pridružite tudi pri
molitvi rožnega venca v stolnici. Dopoldan ga bomo molili skupaj z rednimi
molivci ob 8.30 pred Najsvetejšim, zvečer ob 18.00 pa bo molitev vodil eden od
bogoslovcev. Potreb in namenov nam gotovo ne bo zmanjkalo. Lepo pa vabljeni
tudi k molitvi večernic ob ponedeljkih in torkih med večerno sveto mašo ter
hvalnic ob sobotah ob 8.40.
Po odločitvi, da ohranijo staro lokacijo ter
prezbiterij, so začeli arhitekti iskati način, kako primerno združiti staro z
novim. Prvi načrt za predelavo cerkve je že leta 1699 napravil Carlo Martinuzzi.
Spomladi leta 1700 je prišel iz Gorice slavni kapucinski stavbenik Florencijan
in naredil dva načrta s kupolo. Podoben osnutek je naredil tudi deželni
stavbenik Francesco Ferrata.
Kasneje, ko se je pokazalo, da srednjeveških
zidov ne bodo mogli ohraniti, se je gradbeni odbor dokončno odločil za
novogradnjo po projektu kapucinskega brata Florencijana. Po njem so začeli
kopati temelje v vzhodnem delu stavbe, nato pa je dokončno obliko stavbe
določil sloveči jezuitski arhitekt Andrea Pozzo. Ta je prvotni načrt predelal
tako, da ga je bolj približal znameniti rimski cerkvi Il Gesu. Stavbo je zasnoval
kot baziliko, uskladil proporce ter natančneje razčlenil njeno notranjost.
Venec kapel je povezal med seboj s prehodi (danes so tu spovednice) ter jih
dopolnil z vhodnima vežama (severna je bila kmalu spremenjena v kapelo). Za
kupolo pa je naredil dve varianti: visoko ali nizko. S tem načrtom je zgodba o
iskanju ustreznih rešitev glede na želje naročnika, možnosti, ki jih je
ponujal teren, ter
C. Martinuzzi, načrt za prenovo stolnice.
razpoložljiva denarna sredstva dobila srečen
epilog.
Staro stolnico so podrli v treh etapah: v
aprilu in maju 1701 vzhodni del, spomladi 1703 zahodnega, leta 1704 pa še
zvonik. Z gradnjo so začeli 6. junija 1701.
Dela je na začetku vodil kranjski deželni
stavbenik Francesco Ferrata, za njim pa v Ljubljano priseljeni Benečan Francesco
Bombasi. Sodeloval je z domačimi zidarskimi mojstri: Mihaelom Zamerlom, Pavlom
Jugovicem ter Gregorjem Mačkom. Bombasi je tudi sam prispeval k oblikovanju
stavbe, saj je zunanjščino razčlenil po svoji zamisli.
• V sredo, 3. 10., bo po večerni sveti maši
kratka molitev v čast svetemu Jožefu.
• V četrtek, 4. 10., bo po večerni sveti maši
molitev pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov.
• V petek, 5. 10., bo ob 15.00 ura Božjega
usmiljenja in po njej sveta maša.
• V soboto, 6. 10., bo ob 15.00 v Šentvidu nad
Ljubljano posvečenje letošnjih diakonov.
18.30 sveta maša ob začetku akademskega leta.
Po večerni sveti maši ob 19.30 pa bo v župnišču sestanek ŽPS. Člani lepo
vabljeni!
• V sredo, 10. 10., bo ob 18.30 t. i. »rdeča
maša«, ki jo organizira Akademsko društvo Pravnik ob začetku sodnega obdobja.
• V soboto, 13. 10., bo po večerni sveti maši ob
19.30 koncert zbora iz Mendoze. Lepo vabljeni!
• Ponedeljek, 1. 10.: sv. Terezija Deteta
Jezusa, devica, cerkvena učiteljica
• Sreda, 3. 10.: sv. Frančišek Borgia, redovnik
• Četrtek, 4. 10.: sv. Frančišek Asiški, redovni
ustanovitelj
• Petek, 5. 10.: sv. Marija Favstina Kowalska,
redovnica, prvi petek
Papež Frančišek v govoru na ekumenskem
molitvenem srečanju v Rigi: »Če glasba evangelija preneha odmevati v naši
notranjosti, bomo izgubili: veselje, ki izvira iz sočutja; nežnost, ki se
porodi iz zaupanja; sposobnost sprave, ki ima svoj izvor v vedenju, da nam je
odpuščeno in da smo poslani. Če bo glasba evangelija nehala i grati po naših
domovih, po naših trgih, po službah, v politiki in ekonomiji, bomo ugasnili
melodijo, ki nas spodbuja, da se bojujemo za dostojanstvo vsakega moškega in
ženske, pa naj prihaja od koder koli, saj nas bo zaprla v »moje«, da bomo pozabili
na »naše«, na skupni dom, ki se tiče vseh.
Če bo glasba evangelija prenehala igrati, smo
izgubili zvok, ki vodi naše življenje v nebo, saj se bomo tako zakopali v
najhujše zlo našega časa, v samoto in osamljenost. To bolezen, ki se porodi v
tistem, ki nima nobenih vezi, lahko najdemo v ostarelih, ki so prepuščeni
svoji usodi, kakor tudi v mladih, ki nimajo nobene oporne točke ter priložnosti
za prihodnost.«
Vsak dan
8.30: rožni venec pred Najsvetejšim
18.00: rožni venec (vodijo bogoslovci)
Sobota
8.40: hvalnice (vodijo kanoniki) Nedelja
15.30: molitev pred izpostavljenim
Najsvetejšim Prvi četrtek
po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu Prvi petek
8.30: molitev pred izpostavljenim
Najsvetejšim 15.00: ura Božjega usmiljenja Prva
sobota
8.30: molitev pred izpostavljenim
Najsvetejšim
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in
prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni
prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30,
16.00, 18.30
Nedelje in
zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30,
12.30, 16.00, 18.30
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/ TBB stolniška
oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik.
Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si
/ 041/746 354 http://www.stolnica.com/