sobota, 28. november 2015

Teden Božje Besede 29. 11. - 6. 12. 2015

1. Adventna nedelja: (Lk 21,25–28.34–36)

Adventni venec, foto: Jože Bartolj
Te vrstice pišem v bolnišnici. Stolniškemu župniku sem namreč že prej obljubil, da bom napisal nekaj
misli o Božji besedi za ta teden. Računal sem, da bom imel besedila že pravočasno napisana, pa so
me nenadno hospitalizirali. Ta teden me zato obljuba spremlja pri vseh pregledih in preiskavah.
Skušnjavec sicer prišepetava, naj se kar malo potuhnem, saj se bo župnik že kako znašel. Ko pa je danes stopil v bolniško sobo vedno nasmejani p. Andrej in mi prinesel obhajilo, sem si rekel: »Vsaj poskusil bom pogledati, kako je videti današnji evangelij iz perspektive bolniške postelje. Saj gre končno zame, za moje odrešenje ...«

Današnji evangelij se ne zdi najbolj primerna intonacija v adventni in božični čas. Kot bi nas nekdo hotel pregnati iz naših toplih stanovanj in hiš. Kako naj povežemo adventni čas, ki se začenja, in evangelij?

V rudniku je prišlo do udora zemlje v jašek. V hipu je ostalo veliko rudarjev odrezanih od sveta. Po prvem šoku so začeli z vsemi močmi odstranjevati nasuto zemljo, a moči so jim kmalu začele pohajati. Zraka je bilo vedno manj. Delo je postajalo brezupno. Ko so se za hip ustavili, so pred seboj zaslišali rahle zvoke krampov in lopat. Reševalne ekipe jim prihajajo naproti! Sedaj so se vrgli na delo z novimi močmi.

Obstajalo je utemeljeno upanje, da se bodo rešili. Podobno je z nami. Tudi nas utesnjujejo mnoge stvari. Včasih je zdravje tako krhko! Vojne, politika, lakota, reke beguncev … krhajo mednarodne odnose.
Mnogi od teh problemov se nam zdijo nerešljivi. Sami tako malo lahko vplivamo na vse to. To še povečuje strah pred prihodnostjo. Pa še strah pred izgubo službe, propadom podjetja, v katerem smo zaposleni …

V mnogih pogledih smo podobni ujetim rudarjem. Mnogi se tolažijo, da tako ali tako ne moremo nič
spremeniti. Pa ni res! Zasuti rudarji so dobili novo moč, ko so zaslišali, da prihaja rešitev. V adventni
Božji besedi bomo slišali krepke glasove o naši pravi domovini, kjer življenje ni več zgolj ujetost. »Gospod, pripravite se na injekcijo,« slišim medicinsko sestro. Ni bilo ravno prijetno, toda ker gre za moje zdravje, sem pač potrpel. V tem adventu gre za nas! Bog poskrbi za injekcije, potrebne za načeto duhovno zdravje …  
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

Restavratorke, foto JoPl
Bratje in sestre!
Ljudje veliko pričakujemo, po marsičem hrepenimo in marsikaj si želimo. Veliko stvari hitro dobimo. Potegnemo evro iz žepa in si kupimo bombone, kavico! Hitro užijemo, že je konec in sledi pozaba. Po eni strani smo neučakani, po drugi strani pa sledi hitra ponovitev. Taka pričakovanja so bolj strežba lastnemu ugodju in hitro zadovoljevanje. Vsi to počenemo. Recimo temu »princip pričakovanja lizike«.

Če bi vsebina našega vsakdana ostajala le v okviru teh želja in pričakovanj in bi ne videli, da smo v pričakovanjih in hrepenenjih »princip pričakovanja lizike« velikokrat presegli nehote, samo zato, ker smo ljudje, bi slabo poznali sami sebe. Saj smo že vsi doživeli hrepenenje po »ne takoj dosegljivem«: izpitu za avto, končani šoli, srečanju z ljubljenim, pričakovanjem otroka … Taki pač smo ljudje, vsi v sebi nosimo nemir, hrepenenje po tem in še po čem več … po čisti ljubezni, po besedi resnice, po svobodi, po neujetosti, po preseganju »principa pričakovanja lizike«, življenja le za jed in pijačo, za lišp in »fajn se mamo« – saj ne, da tudi to ni potrebno … V resnici vsi ljudje hrepenimo po odrešenosti in Odrešeniku, tudi če to kako drugače imenujemo.

Pričakujemo odrešenje in Odrešenika. Tu je advent, da poživi in privzdigne naša hrepenenja in pričakovanja k Njemu, ki je Odrešenik, k njemu, ki prihaja med nas … Ob misli na osončje je prav, da se zavedamo sonca, da ob stvarstvu vidimo Stvarnika, ob Miklavževih darilih Miklavža, ob vseh lučkah pa ozavestimo, da advent ni namenjen večji porabi elektrike, temveč so vse lučke le odsev zvezde repatice, ki prihaja kot znanilka Odrešenikovega rojstva. Toliko za nedeljo prve (adventne) svečke. In mimogrede: na 1. adventno nedeljo in ves teden do 2. advente nedelje prižigamo samo eno
(isto) svečko, šele potem ob prvi prižgemo drugo in tako naprej … Prižgimo jo vedno, kadar smo skupaj: pri zajtrku, kosilu, večerji, vsak dan  pri kratki skupni molitvi … Lep advent, prijeten praznik svetega Miklavža! In pridimo v soboto, 5. decembra, ko častimo Jezusa v monštranci, vsaj za kakšno
minuto v cerkev.
župnik Jože

Oznanila

  • Ned 29. 11. • 1. ADVENTNA NEDELJA. Nedelja Karitas.Jer 33,14–16; 1 Tes 3,12–4.2; Lk21,25–28.24–36.
  • Pon 30. 11. • sv. apostol Andrej. Rim 10,9–18; Mt 4,18–22.
    Restavratorke, foto JoPl
  • Tor 1. 12. • sv. Edvard Campion, mučenec.Večerna maša z večernicami skupaj s kanoniki.Iz 11,1–10; Lk 10,21–24. 
  • Sre 2. 12. • sv. Bibijana, mučenka. Iz 25,6–10a; Mt 15,29–37.
  • Čet 3. 12. • sv. Frančišek Ksaver, duhovnik. ČETRTEK PRED PRVIM PETKOM. Iz 26,1–6; Mt 27,21.24–27. Pet 4. 12. • sv. Janez Damaščan, duhovnik in cerkveni učitelj, in sv. Barbara, devica in mučenka. 
  • PRVI PETEK. Iz 29,17–24; Mt 9,27–31.
  • Sob 5. 12 • sv. Saba, opat, puščavnik. PRVA SOBOTA. »CELODNEVNO ČEŠČENJE« – z začetkom po 9. maši, zaključek zlitanijami, zahvalno pesmijo in sveto mašoob 15.30.Iz 30,19–21.23–26; Mt 9,35–38;10,1.6–8.Ned 6. 12. • 
  • 2 ADVENTNA NEDELJA– SV. NIKOLAJ (MIKLAVŽ) – zavetnik naše stolnice.Bar 5,1–9; Flp 1,4–6.8–11; Lk 3,1–6.

Iz življenja župnije

Prošt Jožef Lap in vinski vitezi, foto JoPl
Srečanje vinskih vitezov Slovenije je bilo pod duhovnim vodstvom prošta Jožefa Lapa v soboto, 21. novembra, ob 11. uri. V ponedeljek, 23. novembra, so pri večerni maši ob svojem jesenskem zasedanju somaševali vsi slovenski škofje s škofi sosednjih škofovskih konferenc.
Konservatorska in restavratorska dela na oltarja sv. Dizme se počasi zaključujejo. Do začetka svetega leta usmiljenja bo oltar zasijal v prvotni lepoti … Dela v celoti financira Ministrstvo za kulturo, izvaja pa jih Restavratorski center.

Misel tedna:

Papež Frančišek o (svetih) »vratih« usmiljenja: »Prišli smo do praga jubileja, ki je blizu. Pred nami so sveta vrata in tudi velika vrata usmiljenja Boga, ki sprejema naše kesanje in daje milost svojega odpuščanja. Vrata so velikodušno odprta, mi pa moramo pogumno prestopiti prag … Cerkev je bila spodbujena, da odpre svoja vrata in gre z Gospodom v srečanje sinov in hčera, ki so na poti, včasih negotovi, včasih izgubljeni v teh težkih časih. Še posebej krščanske družine so bile spodbujene, da odprejo vrata Gospodu, ki čaka, da bi vstopil in prinesel svoj blagoslov in svoje prijateljstvo.«
vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2015/11/18/

Dogodki pred nami

  • ČETRTEK PRED PRVIM PETKOM: po večerni maši pred Najsvetejšim je molitev za duhovne poklice in svetost duhovnikov.
  • PRVI PETEK: ob 8.30 ura molitvein izročitev Srcu Jezusovemu;ob 15.00 molitvena ura Božjega usmiljenja in sveta maša. 
  • PRVA SOBOTA: po 9. maši izpostavimo Jezusa v »celodnevno češčenje«(sveta maša ob 9.30 odpade). Zaključek celodnevnega češčenja ob 15.30 z litanijami,zahvalno pesmijo in sveto mašo. Razpored češčenja: po maši do 11.00 člani župnijskega pastoralnega sveta; od 11.00 do 12.30redovnice in redovniki; 12.30–14.00 kanoniki; od 14.00–15.30 neokatehumeni (vse ure so le okvirne, dobrodošli vsi kadarkoli); ob 15.30 sklep češčenja.
  • Na MIKLAVŽEVO NEDELJO, 6. decembra, je god našega farnega zavetnika, ob 16. uri je nadškofova maša s podelitvijo svetega pisma katehumenom. NEDELJA, 13. decembra: slovesen začetek LETA USMILJENJA ob 16.00: odprtje svetih vrat, nato slovesna nadškofova maša.
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111
http://www.stolnica.com

ponedeljek, 23. november 2015

Teden Božje Besede 22. 11. - 29. 11. 2015

Kristus Kralj (Jn 18,33b–37)

Obiskovalca münchenske galerije sodobne umetnosti Lenbach zelo provokativno nagovori
umetniško delo Josepha Beuysa: k steni je prislonil dve mrliški krsti, v vsako položil škatlo epruvet in škatlo predelane človeške maščobe ter priložil termometer ... Poleg stojita šolski tabli, na njima pa
napis: »Pokaži svoje rane!« Običajno neradi govorimo o svoji ranjenosti, zlasti ne v javnosti.
Raje kot da bi rane priznali, jih skrivamo. Šele ko človek pokaže svoje rane, lahko najde pravo pot življenja v skladu z resnico o človeku. V današnjem evangeliju Pilat sprašuje o tej resnici. Resnica, Jezus Kristus, je stala pred njim, on pa jo je nekaj minut za tem izročil Judom v roke. Iskanje resnice je smiselno, ko je človek pripravljen sprejeti vso resnico o svojem življenju in živeti iz tega. Pokazati mora zanimanje, da bi spoznal Jezusa in se z njim osebno srečal. Jezus odgovarja Pilatu zelo
osebno: »Jaz sem zato rojen in sem zato prišel na svet, da izpričam resnico.« Celotno Jezusovo zemeljsko življenje lahko opišemo kot »ljubeče razdajanje«. Jezus to kaže, ko se srečuje z ubogimi, otroki, vdovami, grešniki in z ljudmi na robu družbe. V srečanjih z njimi se tudi nam počasi razodeva njegova kraljevska pot. Bog podredi svojo usodo človeški usodi!
Vsak človek je najprej postavljen pred vprašanje, ali je tudi on pripravljen vse storiti, da pridobi delež na Božjem življenju? Božje kraljestvo se zato uresničuje le tam, kjer mu je človek pripravljen popolnoma zaupati.
Pilat pokaže Jezusa, polnega ran po bičanju, judovski množici in jim ga prepustil na milost in nemilost. Ko Jezus kaže svoje rane, se potrjuje vsa resničnost njegove ljubezni. Bog kot merilo ljubezni jemlje človeka.
Najpomembnejše je: Bog hoče deliti mojo usodo! To se bo zgodilo, če bom pripravljen sprejeti Božjo resničnost in se po njej ravnati.
To pa ni lahko. Pogled na ranjenega Gospoda nas opogumlja, da ostajamo zvesti resnici o sebi, čeprav ta razkriva tudi naše slabosti. Evangelij je zelo zgovoren: »Vsak, kdor je iz resnice, posluša
moj glas.«
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

Sestre in bratje v Kristusu! Kronane glave so različne. Dandanes so resda prava redkost. Večina kronanih glav je bila, tako nas uči zgodovina, včasih bolj v strahu za svojo krono, včasih za svojo glavo, velikokrat pa za oboje. Spomnimo se rimskih cesarjev ali kar Jezusovega sodobnika Heroda.
Nekateri so iz strahu pred tem, da bi jim kdo »spodnesel« stolček, morili svoje (resnične in namišljene) nasprotnike, celo svoje sorodnike in lastne otroke … Nekateri so se izkazali kot veliki vojskovodje, drugi kot odlični strategi, tretji kot odlični politiki, četrti kot modreci.
Zgodovina je mnogim kraljem dodala razne pridevnike: Levjesrčni, Lepi, Véliki, Rdečebradi, Grozni, celo Pobožni. Opisala jih je z njihovimi fizičnimi, značajskimi ali osebnimi lastnostmi. Nekateri kralji in cesarji pa so razglašeni tudi za svete. Tako kralji tega sveta! Naš Maziljenec je kralj »drugačne vrste«.
Njegovo kraljestvo namreč »ni od tega sveta « (Jn 18,36). Njegovo kraljestvo ne samo »diši« po drugačnem svetu, ampak je drugačno, ker presega modrovanje modrih tega sveta, ker On je Modrost. Njegova modrost torej ni od tega sveta, tudi ni modrost »voditeljev tega sveta. Ti minevajo« (1 Kor 2,6). Da, ti minevajo, njihova »modrost« pa zbledi! »Modrost tega sveta je pri Bogu norost. Zapisano je namreč: »Modre ujame v njihovi prekanjenosti« (1 Kor 3,19). Zato razumemo, da samo Njega, ki je imel na svojo glavo pritisnjeno in potlačeno trnjevo krono, Cerkev na podlagi razodete besede
predstavlja kot Kralja vesoljstva. Tisti, ki je bil na začetku, ki je po njem vse nastalo in ni brez
Njega nič nastalo (prim. Jn 1,3), On je Alfa in Omega, začetek in konec. On daje piti žejnemu
(prim. Raz 21,6). Je kralj vesoljstva in vsega. Je resnica, je ljubezen. On stoji pred vrati našega življenja in trka ter potrpežljivo čaka, da mu odpremo. »Glej, stojim pred vrati in trkam. Če kdo sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu in večerjal z njim, on pa z menoj« (Raz 3,20). Vrata se odpirajo (odklepajo) od znotraj, z naše strani!
župnik Jože

Oznanila

  • Ned 22. 11. • Nedelja KRISTUSA KRALJA VESOLJSTVA. Začetek tedna Karitas.Dan
    Žrtvam prometnih nesreč, foto JoPl
    7,13–14; Raz 5,1–8; Jn 18,33b–37.
  • Pon 23. 11. • sv. Klemen I., papež. (dan Rudolfa Maistra) Dn 1,1–6.8–20; Lk 21,1–4.
  • Tor 24. 11. • sv. Andrej Dung–Lac,duhovnik in drugi vietnamski mučenci.Večerna maša z večernicami skupaj skanoniki.Dan 2,31–45; Lk 21,5–11.
  • Sre 25. 11. • sv. Katarina Aleksandrijska,devica in mučenka.Dn 5,1–6.13–14.16–17.68–73; Lk 21.12–19.
  • Čet 26. 11. • sv. Leonard Portomavriški,misijonar.Dan 6,12–28, Lk 21,20–28.
  • Pet 27. 11. • sv. Modest in Virgil, škofa,apostola Karantanije.Dan 7,2–14; Lk 21,29–33.
  • Sob 28. 11. • sv. Katarina Laouré, redovnica,vidkinja.Dan 7,15–27; Lk 21,34–36.
  • Ned 29. 11. • 1. ADVENTNA NEDELJA– nedelja Karitas.Jer 33,14–16; 1 Tes 3,12–4.2; Lk21,25–28.24–36.

Iz življenja župnije

Madžarska veleposlanica, foto ŠkeBl

Škof Šuštar za žrtve prom.
nesreč, foto JoPl
V petek, 13. novembra, je stolnico obiskala madžarska veleposlanica Edit Szilágyiné Bátorfi.
V soboto, 14. novembra, ob 16. uri je sv. mašo za žrtve (organizator Zavod Varna pot) prometnih nesreč daroval msgr. Franci Šuštar.
Ob 50. obletnici smrti skladatelja Premrla je bilo v sredo, 18. novembra, praznovanje: ob 17.00 je bil orgelski koncert njegovih skladb, ob 18.30 je pri maši stolni zbor pel njegovo Misso Sancti Josephi, ob 19.30 pa je zbor Consortium musicum z orkestrom izvedel njegov oratorij.

Misel tedna:

Kristus, Kralj vesoljstva, foto JoPl
Papež Frančišek v buli o napovedi leta usmiljenja: »Vselej nam je potrebno zreti skrivnost
usmiljenja. To je vir veselja, vedrine in miru. To je pogoj za naše odrešenje. Usmiljenje: ta beseda razodeva skrivnost Svete Trojice. Usmiljenje: to je poslednje in najvišje dejanje, s katerim nam prihaja naproti Bog.
Usmiljenje: to je temeljni zakon, ki biva v srcu vsakega človeka, ko z iskrenimi očmi pogleda brata, ki ga sreča na življenjski poti. Usmiljenje: to je pot, ki povezuje Boga in človeka, ker odpira srce upanju, da bomo vedno ljubljeni ne glede na meje, ki jih postavlja naš greh.«
Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2015/07/02/

Dogodki pred nami

Nedelja KRISTUSA KRALJA: ob 9.00 slovesna sveta maša nadškofa msgr. Stanislava Zoreta. Pri večerni maši poje zbor Anton Foerster. V ponedeljek, 23. novembra, pri večerni maši somašujejo slovenski škofje. Somaševanje vodi predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Andrej Glavan.
V ponedeljek, 23. novembra, po večerni maši je seja ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA
SVETA. Predlagajte še člane gospodarskega sveta pri ŽPS in ključarje. Na 1. adventno nedeljo bomo blagoslavljali ADVENTNE VENCE.

Sv. Modest s Slovenskih vrat, foto JoPl
Prosim, prinesite jih s seboj. Župljani naše sosednje župnije Ljubljana - Sv. Jakob praznujejo jubilej 400-letnice cerkve sv. Jakoba. Čestitamo za veliki jubilej!
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111
http://www.stolnica.com/

ponedeljek, 16. november 2015

Teden Božje Besede 15. 11. - 22. 11. 2015

Ob nedeljski Besedi (Mr 10,46-52)

Evangelij nas ob misli o koncu sveta vabi k spreobrnjenju: da se ponovno obrnemo h Gospodu. Tudi svetopisemska besedila napovedujejo čase velike stiske, kar v ljudeh vzbuja predvsem strah. Danijelova knjiga govori o »času velike stiske, kakršne še ni bilo, odkar stoji svet«. Evangelij pravi, da bo sonce otemnelo in luna ne bo dajala več svoje svetlobe, da bodo zvezde padale z neba in se bodo majali temelji zemlje.

Kakšen odnos naj kristjani zavzamemo do tega? Naj se prepustimo apokaliptičnemu strahu pred prihodnostjo ali naj se zgolj pomilovalno smehljamo »tem neumnostim« in »lahkovernosti
« preprostih ljudi. Tudi tu je zlata sredina najboljša. Že v času nastajanja Markovega evangelija je zaradi tega prihajalo do napetosti. Tudi pri Pavlu pridejo na površje vprašanja o skorajšnjem koncu sveta. Verniki so bili trdno prepričani,da bo Kristus ponovno prišel še v času njihovega življenja. »Ta rod  ne bo prešel, preden se vse to ne zgodi« (Mk 24,30). Božje kraljestvo je bilo za prvo generacijo
kristjanov realnost, ki obstaja. Kmalu po porušenju Jeruzalema (leta 70) pa so se morali kristjani do drugega Kristusovega prihoda drugače opredeliti. V nekaterih stvareh so se morali prilagoditi stvarnosti tega sveta ter temu primerno oblikovati svoje življenje. Zavladala je napetost, posledica razpetosti med »že« in »še ne«. Zavedali so se: Kristus nas je že odrešil, vendar Božje kraljestvo še ni
uresničeno v polnosti. Mi pomagamo pri dovršitvi s tem, da delamo dobro. Dokončno pa bo svet izpopolnil Bog sam. Sedaj živimo nekakšno »vmesno« življenje. Vera se je v poznejših dobah tako zelo prilagajala svetu, da je misel na nebesa vedno bolj tonila v ozadje. Kdo danes zares živi v pričakovanju Jezusovega prihoda?

Se to vidi iz našega življenja? »Stojim pri vratih in trkam. Kdor sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu in obedoval z njim in on z menoj« (Raz 3,20). Tako Janez v knjigi Razodetja povzame bistvo časa pred koncem. To bo srečanje z Jezusom, Božjim Sinom, ki vabi k spreobrnjenju. Prinaša
osvoboditev, upanje in gotovost. Iz tega izvirata mir in ponižnost. Nimamo se česa bati. Učimo se brati znamenja časov!
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

Sestre in bratje!
Ko govorimo o sodelovanju pri bogoslužju in tudi o cerkvenem petju, običajno razmišljamo
v tretji osebi ednine ali množine: on je bralec, ona poje … pevski zbor poje … Kakor da je sodelovanje pri liturgiji le njihovo, ne pa tudi moje.

Ljudje pri bogoslužju seveda lahko sodelujemo različno: z molitvijo, ubranim odgovarjanjem,
z usklajeno molitveno držo, lahko pa tudi z vodenjem molitve, branjem, petjem, ministriranjem, mežnarjenjem. Povabljeni smo k sodelovanju. Kakor (ljudsko cerkveno)petje ne sme biti v domeni žensk, tudi ministriranje ne more biti le domena otrok. Vsi smo povabljeni k sodelovanju.
Ob godu sv. Cecilije, zavetnice cerkvenega petja, pa boglonaj vsem pevkam in pevcem v zborih, njihovim pevovodjem in organistom. Še posebej iskrena hvala pevkam, ki že dolga leta pri deveti in večerni maši ter tudi pri raznih pobožnostih sodelujete z ljudskim petjem. One in sam bi bil zelo vesel, če bi se število pevk in pevcev povečalo.

Upam, da bodo naše finance dopuščale, da bomo v bližnji prihodnosti uredili projeciranje besedila pesmi tako, da bo v naši čudoviti stolnici estetsko sprejemljivo, hkrati pa bo besedilo pesmi in s tem možnost sodelovanja pri petju na voljo vsem, ki bomo v cerkvi navzoči.

Iskrene čestitke torej vsem pevkam, pevcem, pevovodjem in organistom. Naj bosta stolniško petje in igranje še naprej Bogu v čast, prijetno veselje src in naj boža naša ušesa. Naj sveta Cecilija prosi za nas vse.
Župnik Jože

Oznanila

  • Ned 15. 11. • 33. nedelja med letom –začetek tedna zaporov.Dan 12,1–3; HEB 10,11–4.18; Mr13,24–32.Pon 16. 11. • sv. Marjeta Škotska,kraljica. Večerna maša z večernicami.1 Mkb 1,10–15.41–43.54–57.62–64;Lk 18,35–43.
  • Tor 17. 11. • sv. Elizabeta Ogrska (Turingijska),redovnica. Večerna maša z večernicamiskupaj s kanoniki.2 Mkb 6,18–31; Lk 19,1–10.
  • Sre 18. 11. • Posvetitev bazilik sv. Petrain Pavla.2 Mkb 7,1.20–31; Lk 19, 11–28.
  • Čet 19. 11. • sv. Matilda, redovnica,mistikinja, in Abdija, prerok.1 Mkb 2,15–29; Lk 19,41–44.
  • Pet 20. 11. • sv. Galazij, papež in sv.Edmund, kralj.1 Mkb 4,36–37.52–59; Lk 19,45–48.
  • Sob 21. 11. • Darovanje Device Marije.1Mkb 6,1–13; Lk 20,27–40.
  • Ned 22. 11. • JEZUS KRISTUS,KRALJ VESOLJSTVA – sklep tednazaporov. Goduje sv. Cecilija, mučenka,zavetnica cerkvenega petja. Zadnja nedelja cerkvenega leta.Dan 7,13–14; Raz 5,1–8; Jn 18,33b–37.

Iz življenja župnije

Zahvalna nedelja: oltar in detajl z okrašenega stolniškega oltarja na zahvalno nedeljo. Obnovitvena dela na Marijinem oltarju (oltarju sv. Dizme) se počasi končujejo. Predvideni zaključek bo na praznik našega farnega zavetnika sv. Miklavža.

H Gospodu je odšla Gospa Melita Štrus, upokojena profesorica slovenistike, predvsem pa dolgoletna molivka, sodelavka in prostovoljka v stolnici. Od nje smo se poslovili na ljubljanskih Žalah v torek, 10. novembra, ob 15. uri.
S hvaležnostjo se spominjamo njenega pričevanja za živo vero, pokončne drže v vseh dneh njenega življenja in dobrohotne pomoči in sodelovanja v ljubljanski stolnici. »Gospod, bodi zahvaljen...«

Dogodki pred nami

MAŠA ZA POBITE IN ŽRTVE VOJN v nedeljo, 15. novembra, v kapeli sv. Jurija na ljubljanskem
gradu ob 14.00. Od 15. do 26. novembra bodo v dvorani Teološke fakultete NIKODEMOVI VEČERI. Moto: Kakšno je tvoje srce?

Zbor in orkester CONSORTIUM MUSICUM bo imel v stolnici (abonmajski) koncert v sredo, 18. novembra, ob 19.30. Dirigiral bo maestro Gregor Klančič.
Zbor ANTON FOERSTER poje pri večerni maši 22. novembra, ko je praznik Kristusa Kralja
in god sv. Cecilije, zavetnice pevcev. V ponedeljek, 23. novembra, po večerni maši je seja ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA.

V minulem tednu Božje besede ste bili povabljeni k temeljitemu razmisleku o morebitnih
kandidatih za ključarje in člane gospodarske komisije pri župnijskem pastoralnem svetu. Prepričani smo, da v župniji premoremo dobre in izkušene može in žene za vzdrževanje, gospodarske in finančne zadeve, ki bi mogli in so pripravljeni pri tem delu sodelovati.

Misel tedna:

Papež Frančišek v Firencah (10. nov.) pravi, da vprašanju »Kdo je za nas Jezus?« nujno sledi jasen odgovor: »Ohranjati zdrav stik z realnostjo, s tistim, kar ljudje živijo, z njihovimi solzami in veseljem, je edini način, da se jim pomaga, se jih vzgaja in jim govori, « je dejal papež Frančišek. To je edini način, da se dotakne njihovega vsakdanjega življenja; da se njihovo srce odpre za poslušanje Boga. »Jezusovi učenci ne smejo nikoli pozabiti, od kod so bili izbrani, to je izmed ljudi.

Nikoli ne smejo pasti v skušnjavo, da bi prevzeli hladno držo, kakor da se to, kar ljudje mislijo in živijo, njih ne tiče in zanje ni pomembno.« To velja tudi za nas. »Kakor Jezus, tako tudi Cerkev živi med ljudmi in za ljudi.

Zato je Cerkev v vsej svoji zgodovini v sebi nosila isto vprašanje: »Kdo je Jezus za moške in ženske danes?« Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2015/11/10/. TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111
http://www.stolnica.com/

ponedeljek, 9. november 2015

Teden Božje Besede 8. 11. – 15. 11. 2015

Ob nedeljski Besedi (Mr 12,38-44)

Jesenska veduta - Bogu hvala, foto JoPl
Vsak bi verjetno rad imel ob sebi le odlične kristjane. Neprijetno nam je, ko v sami Cerkvi naletimo na veliko neskladnost med tem, za kar se kristjani imamo, in tem, kar v resnici smo. Razočaranje je še večje, ko se to pokaže pri kristjanih na vodstvenih mestih.
Vsako oznanjevanje je torej razpeto med tem, kar oznanjevalec pove, in tem, kar mu uspe uresničiti. Jezus je pritegnil toliko ljudi prav zato, ker so videli, da se to, o čemer govori, popolnoma ujema s tem, kar počne. Doživeli so ga kot resnično celovito osebnost. Tudi danes so privlačni samo verodostojni ljudje. To se kaže tudi pri papežu Frančišku. On dela tako, kakor nas vabi, naj delamo vsi. Povsem druge kriterije uporabljajo ljudje, ko razvrščajo politike na »politbarometer«. Oznanjevanje mora biti del celovitega prizadevanja za verodostojno življenje. Vsako oznanilo lahko človek uresniči le postopno in ponižno. Iz oznanjevalca mora odsevati želja po preseganju neskladja.
Jezus je bil v oznanjevanju pravo nasprotje tedanjim učiteljem postave. Ti so bili dobro izobraženi. Lahko bi bili dobri razlagalci vere. Toda pri razlaganju Svetega pisma so bili pogosto povsem na nasprotnem bregu kot Jezus. On je bil njihov največji kritik, saj so Božjo besedo razumevali dobesedno in jo zato napačno razlagali. Uboga vdova nam veliko pove. Na videz ni storila nič posebnega. V resnici pa njeno ravnanje izraža globoko osebno vero. Ko je vrgla v tempeljsko
zakladnico dva mala kovanca, ki sta ji zagotavljala preživetje, s tem ni naredila le »dobrega dela«, ampak je svoje življenje izročila v Božje roke.
Popolnoma, brezpogojno in nepreklicno se je zaupala Bogu. Resnično je živela iz vere. Jezus preko nje sporoča: Bog ne želi samo »nekaj od tebe«, ampak »tebe samega«! Vabi nas, da bi tudi mi popolnoma zaupali v Boga. Vse drugo pustimo ob strani ali temu vsaj ne posvečajmo večje pozornosti.
Za to potrebujmo veliko poguma. Tako lahko vsak vernik izraža svojo vero in zaupanje v Boga in daje zgled drugim v Cerkvi in svetu. Njegova vera ne ostaja zgolj pri besedah, ampak se pretvori v dejanja. Jezus ob ubogi vdovi zagotavlja, da tudi danes opazi vsako še tako skrivno delo.
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

Sestre in bratje! Če kdaj, je na zahvalno nedeljo posebna priložnost, da v odnosu do Boga in drug do drugega iz bitij prošenj, moledovanj in morda celo zahtev postanemo bitja hvaležnosti. Saj ne, da
ni potrebno prositi, prav nasprotno, nedvomno je zaupljiva prošnja izraz zaupanja Bogu in ljudem, kakor tudi opravičilo, kadar je bila prošnja zmotna ali je bila morda celo zahteva ali znamenje kakršnekoli neiskrenosti.
Sveti oče Frančišek je v eni svojih homilij povedal tri čudežne besede za srečo. To so: »HVALA,
Stolniški detajli, foto JoPl
PROSIM, OPROSTI!« Da! Iskrena hvala Bogu za vse prejete darove za telo, dušo in duha. Boglonaj škofom, kanonikom in drugim duhovnikom za maševanje in spovedovanje. Boglonaj vsem stalnim
in občasnim mežnarjem, pa tudi »varuhom stolnice«. Hvala organistom, pevovodjem in zborovskim in ljudskim pevkam in pevcem.
Hvala damam, ki dežurate v kiosku in v cerkvi. Boglonaj krasilkam. Hvala lepa vsem drugim liturgičnim sodelavcem: bralkam in bralcem, ministrantom, bogoslovcem. Hvala župnijskemu pastoralnemu svetu. Boglonaj vsem molivcem in molivkam, ki skrbite za vodeno molitev v stolnici in pri njej dejavno sodelujete. Bog povrni vem tihim molivcem in častilcem Vsemogočnega.
Hvaležnost za vse vaše molitve, podporo in darove naj dopolnim s prošnjo za vaše sodelovanje
v prihodnje in s spodbudo, da se dosedanjim sodelavcem stolnega oltarnega občestva
pridružite novi.
Če torej iskreno parafraziram sv. očeta Frančiška:
»Hvala za čisto vse: veliko in majhno,
tiho in izrečeno, materialno in duhovno;
prosim za sodelovanje, podporo in molitev
še naprej; oprosti(te) za napačno izrečene ali zarečene besede, morda preveliko (ali neučakano)
pričakovanje … V vsem dobrem nas podpira Bog … Tudi to
verujemo! Zato: TEBE, BOGA, HVALIMO IN POVELIČUJEMO!
župnik Jože

Oznanila

  • Ned 8. 11. • 32. nedelja med letom –ZAHVALNA. Ob 15.30 molitvena urapred Najsvetejšim.1 Kr 17,10–16; Heb 9,24–28; Mr12,38–44.
  • Pon 9. 11. • Posvetitev lateranske bazilike,praznik. Večerna maša z večernicami.Ezk 47,1–2.8–9.12; Jn 2,13–22.
  • Tor 10. 11. • sv. Leon Veliki, papež in cerkveniučitelj. Večerna maša za pokojne škofein kanonike je združena z večernicami.BB: Mdr 2,23–24; 3,1–9; Lk 17,7–10.
  • Sre 11. 11. • sv. Martin iz Toursa, škof.BB: Mdr 6,1–11; Lk 17,11–19.
  • Čet 12. 11. • sv. Jozafat, škof in mučenec.BB: Mdr 7,22–30; 8,1; Lk 17,20–25.
  • Pet 13. 11. • sv. Stanislav Kostka,duhovnik.BB: Mdr 13,1–9; Lk 17,26–37.
  • Sob 14. 11. • sv. Nikolaj, Tavelič, mučenec.BB: Mdr 18,14–16; 19,6–9; Lk 18,1–8.
  • Ned 15. 11. • 33. nedelja med letom –začetek tedna zaporov.Dan 12,1–3; HEB 10,11–4.18; Mr13,24–32.

Misel tedna:

Papež Frančišek o »vseh svetnikih« (nerazglašeni svetniki): To so »svetniki, če lahko tako rečemo,
'stranskih vrat', ki so si z Božjo milostjo prizadevali udejanjati evangelij v vsakodnevnem življenju.
Niso bili razglašeni. Te svetnike smo srečali tudi mi. Morda je bil kdo v naši družini ali med prijatelji in znanci. Hvaležni jim moramo biti, predvsem pa moramo biti hvaležni Bogu, da nam jih je dal, jih postavil v našo bližino kot žive in 'nalezljive' zglede načina življenja in umiranja v zvestobi Gospodu Jezusu in njegovemu evangeliju. Koliko dobrih ljudi smo poznali ali jih poznamo! To so svetniki 'stranskih vrat'.«
(vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2015/11/01/...)

Dogodki pred nami

Skrb za krašenje, foto JoPl
ZAHVALNA NEDELJA: Pri vseh mašah bomo Bogu v zahvalo zapeli zahvalno pesem Tebe, Boga, hvalimo.
MAŠA ZA POKOJNE ŠKOFE IN KANONIKE: Torek, 10. novembra, ob 18.30.
MAŠA ZA ŽRTVE 2. SVETOVNE VOJNE NA LJUBLJANSKEM GRADU: Nedelja, 14. novembra, ob 14.00.
VZDRŽEVALNA DELA NA STOLNI CI IN V ŽUPNIŠČU: V naslednji dneh in tednih bodo izvajalci izvedli nujna vzdrževalna dela, to je odvodnjavanje stolnice in župnišča (žlebovi), kar je nujno potrebno dokončati pred zimo, da bi dolgoročno ne nastala še večja materialna in finančna škoda. V župnišču dokončujemo skromna, a nujna obnovitvena dela v Grozdetovi dvorani v pritličju (dodelava opaža in pleskanje). Glede na to, da je stolnica res poseben sakralni, simbolni in arhitekturni biser in da nimamo ne ključarjev ne gospodarskega sveta, vas vabim k razmisleku o morebitnih kandidatih za ključarje in člane gospodarske komisije pri župnijskem pastoralnem svetu.
Zagotovo v župniji premoremo dobre in izkušene može in žene, ki bodo skrbeli za vzdrževalna dela ter sodelovali na gospodarskem in finančnem področju.

Nujna vzdrževalna dela, foto JoPl

Čiščenje in urejanje, foto JoPl
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111
http://www.stolnica.com/