nedelja, 12. november 2023

TEDEN BOŽJE BESEDE 12. 11. 2023-19. 11. 2023

32. NEDELJA MED LETOM


Se že čuti, da se bliža konec cerkvenega leta. Misel Božje besede se usmerja k poslednjim stvarnostim. Že to, da temu prisluhnemo, je zadeva zdrave pameti. Biti zakopan v zadeve vsakdanjosti in misliti na prihodnost samo glede materialnih zadev in morda še zdravja je res kratkovidno. Ostarimo, tudi če nam to ni všeč, in umrli bomo, naj na to mislimo ali ne. Zato je pametno in potrebno misliti na oboje. 

Prav neznanje, ki ga ustvarja preziranje verskih resnic, navadno ustvarja nespameten strah pred minljivostjo. Zatiskanje oči pred prihodnostjo pa je sploh zelo velika nespamet. Brez modrosti in zaupanja je težko stkati zadovoljnost in mir v življenju. Z modrostjo je Bog vse ustvaril, zato vsaka stvar nosi znamenje njegove modrosti. Že zato je vsaka stvar vredna spoštovanja. 

Z isto modrostjo odpira Bog človeku toliko pogleda v prihodnost, da jo lahko zasluti in ceni, si jo zaželi in se k njej usmerja. Učenost raste s študijem in raziskovanjem, a ne prezrimo, da vsaka učenost tako ali drugače izhaja iz resničnosti, ki so v stvarstvu. Modrost pa raste s hranjenjem duha iz zdravih virov in s premišljevanjem. Ne da se je naučiti, počasi prodira v človeka, podarja se temu, ki si jo želi, jo išče in zanjo prosi. 

To izraža prilika o pričakovanju ženina. Opozarja na preudarnost v življenjskih ravnanjih in na zaupanje v pričakovanju Božjih obljub. Tudi zaupanje mora imeti zdrav temelj. Zaupati v prazno je slepota duha, zaupanje vase je smešno kratkovidno, zaupanje Božji besedi in njegovi previdnosti pa nikoli ne pusti človeka na cedilu, niti na koncu tega našega življenja. Iz te modrosti poganja razsodnost. 

Iznajdljivost poskuša z njo tekmovati; na kratke proge celo zmaguje, razsodnost pa uravnava vso življenjsko pot. Jezus jo imenuje kar budnost. Človekova prihodnost je večnost, vera pa je pogled njej naproti. Zato se trudim, da delam, kar je prav, nato pa: »Vate, Gospod, zaupam, ne bom osramočen vekomaj.«

Anton Slabe
 

SVETOVNI DAN SPOMINA NA ŽRTVE PROMETNIH NESREČ

Tretjo nedeljo v novembru tradicionalno obeležujemo svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. To je dan, ob katerem se spomnimo vseh umrlih in poškodovanih v prometnih nesrečah, skupaj z njihovimi bližnjimi, prijatelji, sodelavci in znanci. 

Slovenija ta dan obeležuje tradicionalno že sedemnajstič, letos je osrednjemu geslu: Spominjajmo se, pomagajmo in ukrepajmo, dodan nov: Živeti s posledicami. Ta nas kot posameznike in družbo spodbuja, da osvetlimo nevidni svet žrtev prometnih nesreč ter sooblikujemo sistem z najvišjimi standardi na področju pravic, podpore in zaščite žrtev. 

V ta namen bo v stolnici v nedeljo, 19. novembra, ob 12.30 sveta maša, ki jo bo daroval g. prošt. Lepo vabljeni! 

TEDEN ZAPOROV: 19.-25. 11.


Nebesa pripovedujejo o Božji slavi ... zato povzdigni oči! (prim. Ps 19,2)
 

Psalmi so navdihnili molitve letošnjega tedna zaporov, napisali so jih ljudje z lastnimi izkustvi zapora in kazenskega sistema: zaprte osebe, osebe po prestani kazni, oškodovane osebe, svojci in člani skupnosti, zaposleni in prostovoljci v zaporih ter znotraj kazenskopravnega sistema. 

Vabimo vas, da v tem tednu vsak dan skupaj z njimi molite s pomočjo teh molitev ali ob psalmih, ki jih poznate.

Zaporniški vikar Robi Friškovec

ZAHVALA MSGR. DR. RUDIJU KONCILIJI

Pred dobrim mesecem dni je moral zaradi bolezni gospod msgr. dr. Rudi Koncilija v bolnišnico. Ko se mu je stanje izboljšalo, so ga odpeljali v Dom Marije in Marte v Dolnjem Logatcu, kjer ima vso potrebno postrežbo in nego. 

Gospodu Rudiju se iz srca zahvaljujem za vso njegovo dolgoletno pomoč v stolnici, zlasti pri maševanju in spovedovanju. Naj mu Gospod da zdravja in moči, kadar pa vas bo pot zanesla v Logatec, bo prav gotovo vesel vsakega obiska.

MISEL TEDNA

»Da bi lahko živeli in ljubili svojo vero, da bi lahko ljubili Boga in ga tako lahko prav poslušali, moramo vedeti, kaj nam je Bog povedal; našega razuma in našega srca se mora dotakniti njegova beseda.«

(blažena Fiorina (Marija Karola) Cecchin, redovnica)

STOLNICA - NAŠ DOM Prižnica, križev pot


Leta 1710 je rezbar Janez Pergman hkrati z balkonoma stranskih korov ob kapeli sv. Križa napravil leseno prižnico. Gre za enoten koncept, saj je prižnica enako razgibana in okrašena ter v resnici le podaljšek levega balkona, vsi elementi skupaj pa sestavljajo uglašeno celoto. Iz brona ulit križev pot je delo Franceta Goršeta iz leta 1973.

 Kipar je prizore skrčil na minimalno število močno stiliziranih figur in jih brez posebnega ozadja namestil neposredno na steno. Tako poenostavljeni so mali reliefi pravo nasprotje prejšnjih velikih platen, ki jih je po Fuhrichovem vzoru leta 1860 na Dunaju naslikal Josef Plank in v bogato poslikani baročni cerkvi niso imela pravega prostora.


Ob rob temu strokovnemu zapisu o križevem potu dr. Ane Lavričeve naj omenim, da so se kardolgo časa bile ostre in žolčne polemike o tem, ali naj se križev pot zamenja ali ne. Nekaj pisem, ki jih je dobil župnik Anton Smerkolj, je objavil tudi v Tednu Božje besede, še več jih je shranjenih v arhivu (vmes so tudi prava grozilna pisma). Objavimo še del njegovega zapisa iz leta 1974 v februarski številki TBB ob blagoslovu novega križevega pota.


»Vesel sem, da morem vsemu našemu oltarnemu občestvu sporočiti, da bo na 7. navadno nedeljo, na nedeljo pred pričetkom posta, g. nadškof popoldne po četrti maši blagoslovil novi stolniški križev pot. Križev pot bo postavljen pod korom, na praznih stenah na desni in levi strani glavnega vhoda. Umetnino je napravil eden največjih živečih slovenskih kiparjev prof. France Gorše, Meštrovičev učenec. 

Prof. Gorše je izdelal doslej že 14 križevih potov; ta, ki ga je napravil za ljubljansko stolnico, pa je od vseh največji ... Veseli smo, da bo imela stolnica, ki ima toliko umetnostnih zakladov, tudi umetnino tega slovenskega umetnika ... Ob tej umetnini nam ne bo težko pozabiti na dosedanje table križevega pota. 

So res slikovite, vendar kot kopija, ki jo je po Furichu napravi dunajski slikar Plank, nimajo umetniške vrednosti. Takih Furichovih križevih potov, tako ali drugače kopiranih, je v Sloveniji nad 300. Prav je, da stolnica dobi nekaj pristno slovenskega. »
 

DOGODKI PRED NAMI


•    V ponedeljek, 13. 11., bo v stolnici ob 10.30 sveta maša ob jubileju Zavoda svetega Stanislava v Šentvidu.

•    V četrtek, 16. 11., bo v župnišču po večerni sveti maši ob 19.15 predavanje gospoda Antona Lesnika, Ko nam drevesa spregovorijo. Lepo vabljeni!

•    V nedeljo, 19. 11., bo gospod prošt ob 12.30 daroval sveto mašo za žrtve prometnih nesreč in njihove svojce.

GODOVI IN PRAZNIKI


•    Nedelja, 12. 11.: 32. nedelja med letom

•    Ponedeljek, 13. 11.: sv. Stanislav Kostka, redovnik

•    Torek, 14. 11.: sv. Lovrenc Irski, škof

•    Sreda, 15. 11.: sv. Albert Veliki, škof, cerkveni učitelj

•    Četrtek,16. 11.: sv. Marjeta Škotska, kraljica

•    Petek, 17. 11.: sv. Elizabeta Ogrska, redovnica

•    Sobota, 18. 11.: posvetitev bazilik sv. Petra in Pavla

•    Nedelja, 19. 11.: 33. nedelja med letom

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

Vsak dan 8.30 in 18.00: rožni venec

Nedelja 15.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

Prvi četrtek po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

Prvi petek 8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim 15.00: ura Božjega usmiljenja

Prva sobota 8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30 in ob 18.00: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

URNIK SVETIH MAŠ

Delavniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30 Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00

Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30

Nedelje in zapovedani prazniki: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30


Ni komentarjev:

Objavite komentar