sobota, 24. december 2022

TEDEN BOŽJE BESEDE 25. 12. 2022 – 15. 1. 2023

 


BOŽIČ, GOSPODOVO ROJSTVO

Na kamnitih betlehemskih poljanah so pastirji prenočevali na prostem in čez noč stražili pri svoji čredi, je zapisal evangelist Luka. Tega stavka, polnega mistike narave, zemlje, zvezd in vesolja, se ne naveličamo. Podobno mehko zvenita dva druga, mogoče najbolj lirska stavka slovenske poezije. Prvega – Ko dobrave se mrače/ k meni spo glasovi tihi/ kakor tožbe tajni vzdihi/ src, ki v žalosti žive – je zapisal Josip Murn Aleksandrov. Drugega – V jesenski tihi čas/ prileti brinjevka/ na Kras./ Na polju/ že nikogar več ni,/ le ona/ preko gmajne/ leti. – je ustvaril Srečko Kosovel.

 Lirično občutje narave, njeno mehko šumenje in šelestenje se prilega vsaki duši. A bolj kot je kdo potopljen v njeno tišino, bolj se vanj naseljuje skrivnostna trpkost, ki prehaja v hrepenenje, da bi glasovi tihi postali beseda, da bi se v dobravi, ki se mrači, razodel obraz in spregovoril, da bi brinjevka, ki preleti samotno gmajno, povedala, kdo je, se približala in ostala in iz ptice postala človek, zvest in ljubezniv, ki bi s svojo blaženostjo zapolnil vsak kotiček duše in jo ozdravil strahu in dvomov.

 Lirična mistika narave zaobjema svet, ki je nastal po Njem, a je padel v temo. Težko razložimo, zakaj se je to zgodilo. Poznamo le bolečino padca in občutimo njegovo mrakobnost.

Nenadejano pa je prišla Luč na svet. V njeni svetlobi, vidni našim očem, je spregovorila Beseda. Iz gluhega univerzuma, o katerem modrujejo misleci vseh časov, je izstopila Beseda, ki ga je ustvarila in se naselila med nami. Od tedaj, ko je Beseda postala meso, na obrazu betlehemskega Deteta vidimo Očeta, začetek in konec vsega, predvsem pa njegovo ljudomilost, ki je razlog za moj izvor in upanje, da bo moj konec blažen.

Milan Knep

Našemu duhovnemu pomočniku Milanu Knepu se iskreno zahvaljujem za njegove bogate misli, ki so nas spremljale dobra tri leta. Od novega leta dalje pa boste lahko prebirali razmišljanja gospoda prelata Antona Slabeta.

Z BOŽIČNE POSLANICE NAŠIH ŠKOFOV

Odprimo srca in sprejmimo Novorojenega Božič je praznik rojstva Božjega Sina. Lukov evangelij skoraj mimogrede pove, da za sveto družino v prenočišču ni bilo prostora. Ob tem se samo od sebe pojavi vprašanje, kako bi bilo, če bi Jožef in Marija potrkala na naša vrata.

Bi našli prostor zanju in bi ju sprejeli? Božič nas vabi, da se ustavimo, pomislimo nase in na svoje življenje. Kakšni so odnosi, koliko časa si vzamemo za družino, zase in za Boga? Kako praznujemo? Pomembno je, da prepoznamo njegov prihod in da praznovanje v nas obrodi duhovne sadove, za kar moramo odpreti vse čute in pogled v luči vere.

Prosimo Gospoda, da bi postali pozorni na njegovo navzočnost, da bi slišali, kako tiho, a vztrajno trka na vrata našega bitja. Molimo, da bi v notranjosti ustvarili prostor zanj. Prosimo, da bi Novorojenega prepoznali v tistih, po katerih nas najbolj nagovarja; to je po otrocih, trpečih, beguncih, obrobnih in revnih tega sveta. Naj nam praznovanje rojstva Božjega Sina prinese miru, veselja in novega upanja.

DOGODKI PRED NAMI

• V nedeljo, 25. 12. na božič, bo slovesno sveto mašo ob 9.00 daroval nadškof msgr. Stanislav Zore.

• V ponedeljek, 26. 12., bodo svete maše po prazničnem redu.

• V soboto, 31. 12., bomo pri večerni sveti maši ob 18.30 zapeli zahvalno pesem v zahvalo za preteklo leto. Drugi sveti večer.

• V nedeljo, 1. 1., bo sveto mašo ob 16.00 daroval škof msgr. Franc Šuštar. Po maši bo blagoslov otrok.

• V četrtek, 5. 1., bomo obhajali tretji sveti večer. Po večerni sveti maši bo molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Jezusovemu.

• V petek, 6. 1., na slovesni praznik Gospodovega razglašenja, bodo svete maše po prazničnem redu. Slovesno sveto mašo ob 9.00 bo daroval nadškof msgr. Stanislav Zore. Pobožnosti ob prvem petku odpadejo. Pri večerni sveti maši ob 18.30 bo prepeval Akademski komorni zbor AVE, po maši pa bo koncert božičnih pesmi. Lepo vabljeni!

• V soboto, 7. 1., na prvo soboto, bo ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Marijinemu.

• V nedeljo, 8. 1., na praznik Jezusovega krsta, bo slovesno sveto mašo ob 9.00 daroval nadškof msgr. Stanislav Zore

NAMENITEV DOHODNINE

Uredba o namenitvi dela dohodnine za donacije (Uradni list RS, št. 155/2021, z dne 29. 9. 2021) je že za leto 2021 ponovno uvedla možnost, da 1 % dohodnine ljudje namenijo posameznim sestavnim delom Katoliške cerkve. Tiste, ki tega še niste storili, vabimo, da svoj prispevek namenite stolni župniji. Obrazec dobite v kiosku ali na spletu: https://edavki.durs.si.

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

 

GODOVI IN PRAZNIKI

Nedelja, 25. 12.: BOŽIČ, Gospodovo rojstvo

• Ponedeljek, 26. 12.: sv. Štefan, diakon, prvi mučenec, dan samostojnosti in enotnosti

• Torek, 27. 12.: sv. Janez, apostol, evangelist

• Sreda, 28. 12.: sv. nedolžni otroci, mučenci

• Četrtek, 29.12.: sv. David, kralj

• Petek, 30. 12.: sv. Feliks I., papež

• Sobota, 31. 12.: sv. Silvester, papež, drugi sveti večer

Nedelja, 1. 1.: Marija, BožjaMati, novo leto– dan miru

• Ponedeljek, 2. 1.: sv. bazilij Veliki, škof in cerkveni učitelj

• Torek, 3. 1.: Presveto Jezusovo ime

• Sreda, 4. 1.: sv. Angela Folinjska, redovnica

• Četrtek, 5. 1.: sv. Janez Nepomuk Neumann, škof, tretji sveti večer

Petek, 6. 1.: sveti trije kralji,Gospodovo razglašenje

• Sobota, 7. 1.: sv. Valentin (Zdravko), škof

Nedelja, 8. 1.: Jezusov krst

• Ponedeljek, 9. 1.: sv. Hadrijan, opat

• Torek, 10. 1.: sv. Gregor Niški, škof, cerkveni učitelj

• Sreda, 11. 1.: sv. Pavlin Oglejski II., škof

• Četrtek, 12. 1.: sv. Tatjana (Tanja), mučenka

• Petek, 13. 1.: sv. Hilarij (Radovan), škof, cerkveni učitelj

• Sobota, 14. 1.: sv. Odon (Oton), prior v Jurkloštru

Nedelja, 15. 1.: 2. nedelja med letom

TRIJE SVETI VEČERI

Po stari slovenski navadi se po družinah na vse tri svete večere zberemo skupaj in ob molitvi ter prepevanju božičnih pesmi blagoslovimo domove in družine. Ne pozabite in ne opuščajte tega lepega običaja!

V stolnem kiosku lahko dobite Marijanske koledarje, kadilo in oglje ter blagoslovljeno vodo.


sobota, 17. december 2022

TEDEN BOŽJE BESEDE 8. 12. 2022 – 25. 12. 2022

4. ADVENTNA NEDELJA

Kralju Ahazu, ki je vladal tik pred padcem Samarije (721 pr. Kr.), prestolnice Severnega kraljestva, je Izaija zaradi njegovega nezaupanja v Boga vrgel v obraz: Če ne boste verovali, ne boste obstali. Ahaz pa ga je zavrnil: Ne bom prosil Gospoda. Od resigniranega Ahaza, ki se na Boga ni zanesel, obenem pa zaradi asirske grožnje ni videl nobene politične rešitve, se je Izaija poslovil s slovitim izrekom: Glej, če nočeš in če ne moreš zaupati Gospodu, potem bo On sam poslal devico, ki bo spočela in rodila sina in mu dala ime Emanuel.

Ahazov vzorec je arhetipski, le da se danes javlja v drugačnih oblikah. Ljudje se očitno ne zavedajo, da s pešanjem vere, kot se je zgodilo Ahazu, in še bolj s popolno izgubo vere, ki nas humanizira ter vzdržuje naše dostojanstvo, kaj hitro zabredemo v duhovni primitivizem, katerega najbolj pogosta oblika je vedeževanje.

Nenavadno je, da so za vedeževanje bolj dovzetni izobraženci in poslovneži kot preprosti ljudje, ki v sebi ohranjajo zadnji temelj človečnosti – strah božji. Močni in uspešni pa so pogosto predrzni, kar se vedno konča v slepi ulici, iz katere naj bi jih izvlekli vedeževalci.

Nekako še razumemo, da ljudje v stiskah na vedeževalce naslavljajo intimna vprašanja, probleme svoje zasebnosti. Uspešni podjetniki pa vedeževalce sprašujejo o potrošniških trendih.

Tržno-raziskovalna hiša IBISWorld je lani o cenila, da zgolj ameriške korporacije za vedeževalce porabijo dve milijardi dolarjev na leto, take storitve pa samo v ZDA zagotavlja skoraj 91.000 ponudnikov.

Vedeževalci za menedžerje gledajo v zvezde, berejo kavne usedline, mečejo tarok karte, zaznavajo avro. Mi pa se držimo sv. Pavla, ki nam danes oznanja: To je Jezusu Kristus, naš Gospod.

Milan Knep

BESEDE NAŠIH PASTIRJEV

Obnovljena freska Marijinega oznanjenja in kip svetega Jožefa.

Pred dobrimi štirinajstimi dnevi so restavratorji Restavratorskega centra odstranili odre na južni fasadi

ob stranskem vhodu v stolnico in tako končali s čiščenjem in popravilom poškodovane freske. Ob tem pa je v vsej svoji lepoti zasijal tudi kip svetega Jožefa v niši nad fresko, ki so ga po našem naročilu očistili in restavrirali.

Ker so stroški obnove kipa kar visoki (znašajo 9.307,00 evrov), vam bomo hvaležni za vsak dar v ta namen.

Iz nadškofove pridige katehumenom na tretjo adventno nedeljo v stolnici:

 Janez si je Mesija predstavljal takšnega, kakršnega so pričakovala preroška in druga izročila izraelskega naroda: mogočnega, zmagoslavnega, poveljnika.

In ker se Jezus ni strinjal s temi predstavami, je bil Janez v hudi krizi: Ali si ti tisti, ki mora priti, ali naj drugega čakamo? Pri tem je storil nekaj, kar je zelo pomembno in zgovorno: poslal je k Jezusu z vprašanjem: Povej, ali si Mesija ali nisi? To je pomemben nauk za nas takrat, ko se nam zamaje vera, ko pride dvom, ko se postavijo vprašanja in se zdi, da smo v temi.

Takrat pojdi k Jezusu! In ga sprašuj. In mu pripoveduj. Jezus Janezu ne odgovarja z modrimi besedami, teorijami, pač pa ga usmeri v življenje. Ideje so dragocene, vendar ne rešujejo, rešujejo dejanja.

Če bomo Jezusa srečevali redno v njegovi besedi, v molitvenem pogovoru z njim, bo tudi nam odprl oči za tista dejanja, ki so v našem svetu, za katerega se zdi, da tone v zlu, nasilju, hudobiji, znamenja Božjega delovanja, Božje dobrote in čudežev, ki ljudem pomagajo, da vstanejo, da spregledajo, da zaslišijo in živijo upanje, živijo odnos vere z Bogom in odnos ljubezni med seboj.

In takrat bomo začeli razumeti, da beseda veselje, h kateri nas spodbuja današnja Božja beseda, najde svoje mestu tudi v našem svetu. Ne, dokler ta svet spreminjamo s svojimi zamislimi, ampak takrat, ko ga začnemo spreminjati z majhnimi dejanji ljubezni.

STOLNICA – NAŠ DOM Oprema v prečni ladji – oltar svetega Dizme in plemiška družba Združenih

Nasproti oltarja Svetega Rešnjega telesa je plemiška družba sv. Dizme ali Družba združenih (Societas Unitorum) postavila oltar svojega zavetnika, sv. Dizme, priprošnjika za srečno smrt. Družba je bila ustanovljena v Ljubljani leta 1688, v njej pa se je zbrala tedanja plemiška in intelektualna družbena elita: kranjski plemiči, ugledni meščani, akademsko izobraženi javni delavci in cerkveni dostojanstveniki. Ni bila cerkvena bratovščina, temveč povsem laično združenje.

Prvi namen njihovih članov je bila skrb za srečno smrt, prav misel na minljivost pa jih je spodbujala k tem večji dejavnosti in h kreposti, ki je »edini način, da se živi še po smrti in se da naslednikom vedeti, kako je kdo prepotoval ta svet«. Tako so svoj plemeniti cilj zapisali v posebni spominski knjigi, v katero se je na praznik Marijinega imena, 12. marca 1689, vpisalo prvih 26 članov.

Spominska knjiga Dizmove bratovščine je danes najpomembnejši iluminiran rokopis slovenskega baroka in edinstven dokument naše kulturne dediščine. Rokopis je nastajal od leta 1688 do 1801 (113 let) in predstavlja kroniko Družbe.

Vsak izmed 195 članov te bratovščine je prispeval svoj razkošno okrašeni list z emblemom, v katerega je bil vključen na vrhu latinski rek, izbrano nemško člansko ime, v sredi osebni ali družinski grb z življenjskim motom člana, datum včlanitve, spodaj pa še lastnoročni podpis ter naknadno vpisana letnica smrti in ponekod še nekatere druge pripombe.

Tako se je skozi leta nabralo 187 celostranskih iluminacij, ponekod dopolnjenih s pozlato.

Dizmova bratovščina je delovala neprimerno dlje od vseh drugih družb, saj je preživela celo 18. stoletje in obstajala vsaj še na začetku 19. stoletja, ko je imela dvakrat toliko članov kot ob ustanovitvi.

V dobrih stotih letih se je v njenem članstvu, sprva omejenem na 26 in nato na 51 oseb, zvrstilo vsega skupaj 237 dokumentiranih imen, po predvidevanjih pa okoli 250.

DOGODKI PRED NAMI

• V nedeljo, 18. 12., bo po maši ob 18.30 božični koncert kvarteta kljunastih flavt Akademije za glasbo.

• V sredo, 21. 12., pa bo ob 20.00 božični koncert slovenskega baročnega orkestra z gosti

GODOVI IN PRAZNIKI

• Nedelja, 18. 12.: 4. adventna nedelja

• Ponedeljek, 19. 12.: sv. Urban V., papež

• Torek, 20. 12.: sv. Vincencij romano, duhovnik

• Sreda, 21. 12.: sv. peter Kanizij, duhovnik, cerkveni učitelj

• Četrtek, 22. 12.: sv. Frančiška Cabrini, redovna ustanoviteljica

• Petek, 23. 12.: sv. Janez Kancij, duhovnik

• Sobota, 24. 12.: Adam in Eva, sveti večer

• Nedelja, 25. 12.: BOŽIČ, Gospodovo rojstvo

BOŽIČNA DEVETDNEVNICA

od 16. do 24. decembra ob 9.00 in 18.30. Lepo vabljeni!

NAMENITEV DOHODNINE

Uredba o namenitvi dela dohodnine za donacije (Uradni list RS, št. 155/2021, z dne 29. 9. 2021) je že za leto 2021 ponovno uvedla možnost, da 1 % dohodnine ljudje namenijo posameznim sestavnim delom Katoliške cerkve. Tiste, ki tega še niste storili, vabimo, da svoj prispevek namenite stolni župniji. Obrazec dobite v kiosku ali na spletu: https://edavki.durs.si.

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim


PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

 

sobota, 10. december 2022

TEDEN BOŽJE BESEDE 11. 12. 2022 – 18. 12. 2022

3. ADVENTNA NEDELJA

Od samozadostnosti do sprejetja milosti. Tako bi lahko označili enega od najbolj zanimivih in nenavadnih miselnih preobratov v zgodovini filozofije, ki je zaznamoval mišljanje J. G. Fichteja (1762–1814). Sredi adventa ga omenjam zato, ker je njegova mladostna misel še vedno tu, saj prežema vse pore sodobne misli in kulture.

Pod vplivom Kanta je zasnoval »sistem svobode«, ki ga je spodbudila francoska revolucija. O jazu nihče pred njim ni trdil kaj tako drznega: »V osnovi vsega je Jaz kot zedinjenost zavesti in stvarnosti, samozavedanja in zavesti o svetu zunaj nas.

Jaz je dialektična enota nasprotujočih si stvarnosti.« Zanj je bil pojem Boga kot posebne substance nemogoč in protisloven. V umu po njegovem prepričanju ni nobene osnove, zaradi katere bi sklepali na obstoj posebnega bitja, Boga, ki bi bil začetni vzrok vsemu bivajočemu. Edina možnost veroizpovedi je, da človek izpolni, kar veleva dolžnost.

Fichte vero enači z moralo, kar je popolno nasprotje svetopisemskega razodetja, ki kot temelj morale postavlja milost. Človek je najprej obdarjen in ljubljen, njegov odgovor pa je prizadevanje za dobro, torej za moralno življenje.

Po obtožbi ateizma je šel Fichte vase. Ni mu šlo več za Jaz, ampak za absolutno (za Boga), ki dejansko obstaja. Ni več védenje pogoj za bit, za presežno, Boga, kot je razmišljal v Osnovah celotnega vedoslovja, svojem najpomembnejšem delu, ampak je bit pogoj za védenje. Sodobne kulture »zreli Fichte« ne zanima.

Nas pa vendarle sprošča, da z odprto dušo sprejmemo oznanilo preroka Izaija: Naj vriska puščava in goljava, raduje naj se pustinja in naj cveti kakor narcisa. Dosegli bomo radost in veselje. A kot svetuje sv. Pavel: Potrpimo do Gospodovega prihoda.

Milan Knep

BESEDE NAŠIH PASTIRJEV

Iz nadškofove pridige na »Miklavževo« nedeljo v stolnici:

Danes z vso silovitostjo svoje pojave in svoje besede stopa pred nas Janez Krstnik. V puščavi, ob Jordanu, tam, kjer so predniki Izraela vstopili v obljubljeno deželo, sedaj iz Jeruzalema in iz vse Judejske pokrajine začnejo hoditi k Jordanu, da bi tam zaslišali, kako vstopati v resnično obljubljeno deželo, kako v resnici postati dedič kraljestva.

Prerok pa jim ne govori o prihodnosti, ampak o tem, kakšna mora biti sedanjost. Ne po človeških merilih in tudi ne po človeških načrtih in željah, pač pa po Božji volji in po Božji besedi. Šli so ga gledat in poslušat, da slišijo besedo. In njegova beseda je bila: »Spreobrnite se, približalo se je nebeško kraljestvo.« Koliko dobre volje, koliko pripravljenosti je tolikokrat v nas za spreobrnjenje, za poboljšanje!

Ampak žal se bolj ali manj ti dobri sklepi, ta načrtovanja izjalovijo, izpraznijo, ker so velikokrat samo kozmetika, nekaj na površju. Spreobrnjenje pa izhaja iz poslušanja Boga, iz poslušanja njegove besede in gre v globino. Tu ni nobene površinskosti, nobene kozmetičnosti.

Gre za srce. Za to, za koga in kako utripa srce. Gre za poslušanje besede, ki nagovarja od znotraj; ne besede, ki čehlja ušesa, ampak besede, ki zgrabi pri korenini. In tam se začne spreobrnjenje. Spreobrnjenje je v tem, da Bog, njegova Beseda in njegova volja, postanejo vodilo mojega življenja.

Ne nekaj ob mojem življenju, ampak so v srčiki mojega življenja. Zato tudi nas danes Janez v puščavi ob Jordanu vabi, da začnemo sprejemati Božjo besedo v svoje življenje z vso resnostjo. Ne moremo se spreobrniti, dokler ne prisluhnemo Božji besedi. Ko ji dovolimo, da nas zgrabi, nas spreminja in nas spreobrne.

Kaj se je v resnici zgodilo, ne moremo preverjati po svojih pobožnostih, ne po svojih molitvah. Pokazatelj našega spreobrnjenja so naša dejanja. In tukaj vstopi v naše življenje današnji slavljenec sveti Miklavž, ki je tolikokrat v svoji svetosti in človekoljubnosti priskočil na pomoč. Tudi mi moramo delati dobro vsakemu, ki potrebuje našo pozornost. Spreobrnjenje bo nastopilo takrat, kadar ne bomo šli nikoli mimo potrebnega človeka, ne da bi mu namenili besedo, pozornost, pogled, nasmeh, morda dali miloščino.

Naj nas beseda Janeza Krstnika in zgled svetega Nikolaja spodbudijo, da bomo začeli živeti spreobrnjenje, da bo naše življenje manj predstava za nas in za svet, ampak da bo naše življenje postalo razodevanje, na kakšen način Gospod Jezus deluje v našem življenju, da bo mogel za letošnji božični praznik v resnici prebivati v nas in med nami

STOLNICA – NAŠ DOM Oprema v prečni ladji – oltar Svetega Rešnjega telesa

V na steno naslikani nastavek s štukaturnim okvirjem (izdelal ga je Tommas Ferrata) so najprej namestili sliko svetih treh kraljev iz stare stolnice, ki je bila delo Janeza Frančiška Gladiča. Potem, ko
je Dizmova bratovščina leta 1704 svoj oltar okrasila s Quaglievo umetnino, si je dekan Delničar prizadeval, da bi tudi oltar Svetega Rešnjega telesa dobil ustrezno umetnino istega avtorja, vendar do naročila ni prišlo.

Tako je novo, sedanjo sliko šele leta 1830 napravil Matevž Langus. Tudi on je upodobil svete tri kralje kot simbol poklonitve pred Svetim Rešnjim telesom, kompozicijo pa posnel po tujih predlogah. Pred hlev, bolje rečeno prostor z odprto streho, oprto na ostanke rimskih stebrov, nad katerim poletavajo angeli, je v ospredje postavil sveto družino in kralje, ki Detetu prinašajo darila. Slika je polna živahnih barv in razgibanega dogajanja.

V sprednjem levem delu sedi Marija z detetom Jezusom v naročju, za njo pa napol v senci prizor budno opazuje sveti Jožef. Na Marijo in Jezusa sije snop svetlobe, ki izhaja iz zvezde visoko na nebu. V ospredju s svojim bogato vezenim zlatim plaščem in okrasjem izstopa prvi kralj, ki se kleče sklanja k Jezusu. Na tla je položil svojo krono in žezlo, pred Jezusa pa odprto skrinjico z zlatom. Ganljivo in simpatično je prikazano, kako ga Dete Jezus z ročicami boža po plešasti glavi oziroma čelu. Za njim stoji »zamorski« kralj z rdečim ogrinjalom (ki mu ga pridržuje kot oglje črn deček), v bogati beli obleki, ki še bolj poudarja njegovo polt. V roki drži srebrno kadilnico.

Zadaj pa se k Jezusu sklanja še tretji kralj, prav tako bogato oblečen in s krono na glavi, ki Jezusu ponuja odkrito zlato posodo z miro. Nebo preletavajo angeli in angelske glavice, v ozadju preko zidu opazuje prizor spremstvo s kamelo, spodaj za kralji pa se drenjajo vojščaki in množica, kamor se je »postavil« tudi sam slikar, ki zre na gledalca skrajnega desnega roba slike.

Spodaj, v desnem vogalu na kamnu, je sliko tudi podpisal in datiral. Obhajilno mizo okrog oltarja je leta 1885 izdelal radovljiški podobar in kamnosek Janez Vurnik: danes stojita le še stranski balustradi.

DOGODKI PRED NAMI

• V sredo, 14. 12., bo zvečer ob 19.30 v stolnici orgelski koncert Premrlovih božičnih pastoral Polone Premrl.

 • V soboto, 17. 12. bo v stolnici ob 20.00 koncert zbora in orkestra iz Londonskega parlamenta.

• V sredo, 21. 12., pa bo ob 20.00 božični koncert slovenskega baročnega orkestra z gosti

GODOVI IN PRAZNIKI

• Nedelja, 11. 12.: 3. adventna nedelja, Gaudete

• Ponedeljek, 12. 12.: Devica Marija iz Guadalupe

• Torek, 13. 12.: sv. Lucija, devica, mučenka

• Sreda, 14. 12.: sv. Janez od Križa, duhovnik, cerkveni učitelj

• Četrtek, 15. 12.: bl. drinske mučenke

• Petek, 16. 12.: sv. Adelajda, kraljica

• Sobota, 17. 12.: sv. Janez de Matha, redovni ustanovitelj

• Nedelja, 18. 12.: 4. adventna nedelja

BOŽIČNA DEVETDNEVNICA

od 16. do 24. decembra ob 9.00 in 18.30. Lepo vabljeni!

NAMENITEV DOHODNINE

Uredba o namenitvi dela dohodnine za donacije (Uradni list RS, št. 155/2021, z dne 29. 9. 2021) je že za leto 2021 ponovno uvedla možnost, da 1 % dohodnine ljudje namenijo posameznim sestavnim delom Katoliške cerkve. Tiste, ki tega še niste storili, vabimo, da svoj prispevek namenite stolni župniji. Obrazec dobite v kiosku ali na spletu: https://edavki.durs.si.

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

 

sobota, 3. december 2022

TEDEN BOŽJE BESEDE 4. 12. 2022 – 11. 12. 2022

 2. ADVENTNA NEDELJA

Prvič v zgodovini advent ni le duhovno in moralno vprašanje, ampak tudi tehnološko. Advent, ki pomeni odprtost duše, da jo obsije Božja ljudomilost, je bil do nedavna razumljiv vsakomur. Kako resno ga je kdo vzel, je bilo manj odvisno od razumevanja adventne skrivnosti, ampak bolj od moralne drže in osebne duhovnosti, kam je kdo sebe postavil v odnosu do Boga.

S prehodom iz analogne tehnologije v digitalno pa se nista spremenila le način produkcije dobrin in prenašanje informacij, temveč samo dojemanje resničnosti. Analogen pomeni, da gre za podoben pojav ali predmet, denimo, kranjska čebelica je podobna pridnemu Kranjcu.

V analogni dobi poslušalec Božje besede 2. adventne nedelje ni imel večjih težav z analognim izražanjem preroka Izaija, ki je s podobami iz stvarnega sveta primerjal harmonijo, ki bo zavladala v svetu z drugim Kristusovim prihodom. Vsak, ki je nekoč slišal Izaija – volk bo prebival z jagnjetom in panter bo ležal s kozličem – je vedel, da ne govori o zgodovinskem času, temveč oznanja eshatološko dobo, po kateri hrepenimo.

Digitalno posredovanje podatkov in informacij pa se odvija v zaporedju številk 0 in 1. Digitalni telefoni, brez katerih ne znamo več živeti, so popolnoma spremenili ne le verska sporočila ampak tudi ljubezenska.

Nekdanje ljubezensko pismo, v katerem je šlo za ustvarjalni napor, kako ubesediti hrepenenje po ljubljeni osebi,  je najprej nadomestilo suhoparno e-pismo, oskubljeno vsake romantične dvoumnosti, globine in spoštljive diskretnosti.

Zdaj je vse skrčeno na SMS. Ukinjeno je stanje duše, ki se je rojevalo ob pisalu, črnilu in solzah. Ne pozabimo, da smo iz mesa in krvi, zato je Božji Sin prišel v telesu. Od Izaije do danes se ni spremenilo nič bistvenega.

Milan Knep

ADVENTNO-BOŽIČNA UMETNIŠKA POSTAVITEV V STOLNICI

Umetnica Eva Petrič ustvarja svoja dela iz starih, večinoma odsluženih čipk ter jih razstavlja praktično po vsem svetu. Delo, ki bo v letošnjem adventno-božičnem času krasilo našo stolnico, je poimenovala

»kolektivna sončna celica«.

Predstavlja človeštvo, ujeto v čipkaste kompozicije, občutljive mreže, ki nas povezujejo in ustvarjajo enotnost sveta ter predstavljajo našo medsebojno povezanost, odnose, odvisnost drug od drugega. Ob tem pa nosi ta celica v sebi tudi bogato krščansko sporočilo, ki nas nagovarja v adventnem času:

• Spominja nas na sonce s številnimi žarki, na Luč, na Kristusa, ki prihaja in od katerega vsi kakor žarki črpamo svetlobo in jo širimo v svet. Vsak zase smo krhki in ranljivi kakor nežna čipka, povezani s Kristusom, Soncem in med seboj, pa lahko razsvetlimo temo časa, v katerem živimo.

• V podobi iz čipk lahko vidimo zvezdo, ki je zažarela na nebu ter Modrim in pastirjem pokazala kraj, kjer je bil rojen »judovski kralj« in tudi nas vabi, da »odložimo dela teme in si nadenemo orožje luči« (Rim 13,12b).

• Belina in lepota čipk predstavljata naše krstno oblačilo, ki naj bi ga »brez madeža prinesli pred Božje obličje« in z njim pokrili novorojeno Dete v jaslicah.

• V času sinodalnega dogajanja pa ima tudi jasno sinodalno sporočilo: kakor so med seboj prepletene in povezane čipke in ustvarjajo enotnost, nas tudi sinoda vabi, da hodimo in svetimo skupaj. Želim vam blagoslovljen adventni čas in lepo pripravo na božič, župnik

STOLNICA – NAŠ DOM Oprema v prečni ladji – oltar svetega Rešnjega telesa

 V nadaljevanju bomo popisali še posamezno opremo (oltarje, slike, kipe ...), ki se nahajajo v stolnici. Tako kot doslej tudi te popise povzemamo po knjigi Ljubljanska stolnica, umetnostni vodnik dr. Ane Lavrič. Oltar svetega Rešnjega telesa je naslikan na steno in ponavlja elemente »prave« oltarne arhitekture in kiparskega ter rezbarskega okrasja.

Pred naslikanim nastavkom stoji kamnit tabernakeljski oltar. Marmorna menza z angeloma adorantoma, mojstrovina kiparja Francesca Robbe, je nastala verjetno v štiridesetih letih 18. stoletja, zagoto-vo pa pred letom 1752.

Angela v napol poklekujoči, napol poletavajoči drži, od katerih se desni zgleduje po enem od Berninijevih angelov na Petrovi katedri v cerkvi sv. Petra v Rimu, spadata v vrh mojstrovih dosežkov. Robba je z dinamično kompozicijo figur, z virtuozno obdelavo njune površine in s pretanjenim čustvenim izrazom, ki ga je vdahnil obrazoma, težko gmoto kamna povsem premagal. Izjemno dovršeno je oblikoval tudi menzo, ki jo je dvignil za dve stopnici. Sestavil jo je iz raznobarvnega marmorja.

Njen središčni del je poudaril s trebušastim podstavkom, na katerega je v kartušo vstavil Jezusovo plameneče srce, stebriča ob straneh pa je podprl z atlantoma, majhnima debelušnima putoma, ki si težo bremena lajšata z blazinama na glavah. Podstavka, na katera je namestil krilata adoranta, je zamaknil v ostrem kotu, stopnice in podij pa ukrivil ter tako celotni tloris menze baročno razgibal.

Že leta 1708 se je bratovščina svetega Rešnjega telesa odločila na oltar postaviti kar najdragocenejši tabernakelj iz kamna ali iz kovine in se za osnutke obrnila na augsburške mojstre, a zdi se, da je začasno ostala pri skromnejši varianti.

Ko je menzo dobil v delo Francesco Robba, naj bi bil po izročilu napravil načrt tudi za marmornat tabernakelj, ker pa so okoliščine izvedbo preprečile, so se naročniki morali zadovoljiti z lesenim. Sedanjega so po baročnem vzoru oblikovali leta 1850: mizarsko delo je opravil Martin Regali, s srebrom in zlatom pa ga je znotraj in zunaj oblekel ljubljanski pasar Matej Schreiner. Golob Svetega Duha vrh kupolaste strehe je najbrž še iz leta 1839, napravil pa ga je srebrar Tonia. Tabernakelj kot celota je ambiciozen in kakovosten umetnoobrtni izdelek

DOGODKI PRED NAMI

• Na Miklavževo nedeljo, 4. 12., bo slovesno sveto mašo ob 9.00 daroval gospod nadškof

• V torek, 6. 12., bo v stolnici celodnevno češčenje. Svete maše ob 10.30 ne bo. Ob 18.00 bo sklep s petimi litanijami Srca Jezusovega in sveto mašo. Lepo vabljeni!

• V nedeljo, 11. 12., bo gospod nadškof pri sveti maši ob 16.00 podelil Sveta pisma letošnji katehumenom iz naše nadškofije.

GODOVI IN PRAZNIKI

Nedelja, 4. 12.: 2. adventna, Miklavževa nedelja

• Ponedeljek, 5. 12.: sv. Sava, opat, puščavnik

• Torek, 6. 12.: sv. Nikolaj (Miklavž) škof

• Sreda, 7. 12.: sv. Ambrož, škof, cerkveni učitelj

• Četrtek, 8. 12.: brezmadežno spočetje Device Marije

• Petek, 9. 12.: sv. peter Fourier, redovni ustanovitelj

• Sobota, 10. 12.: Loretska Mati božja

Nedelja, 11. 12.: 3. adventna nedelja, Gaudete

NAMENITEV DOHODNINE

Uredba o namenitvi dela dohodnine za donacije (Uradni list RS, št. 155/2021, z dne 29. 9. 2021) je že za leto 2021 ponovno uvedla možnost, da 1 % dohodnine ljudje namenijo posameznim sestavnim delom Katoliške cerkve.

Tiste, ki tega še niste storili, vabimo, da svoj prispevek namenite stolni župniji. Obrazec dobite v kiosku ali na spletu: https://edavki.durs.si.

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

CELODNEVNO ČEŠČENJE SV. REŠNJEGA TELESA

·         10.00–11.00 redne jutranje molivke/ci 11.00–12.00 posamezniki (tiho češčenje)

·         12.00–13.00 kanoniki

·         13.00–14.00 posamezniki (tiho češčenje)

·         14.00–15.00 redovnice in redovniki

·         15.00–16.00 posamezniki (tiho češčenje)

·         16.00–17.00 župnijski pastoralni svet

·         17.00–18.00 neokatehumeni

·         18.00 sklep češčenja s petimi litanijami Srca Jezusovega in sveto mašo.


sobota, 26. november 2022

TEDEN BOŽJE BESEDE - 27. 11. 2022 – 4. 12. 2022

ADVENTNA NEDELJA

Fascinacija in lectio divina. Med ti dve stanji duha bomo razpeti naslednje štiri adventne tedne. Tudi če bodo mestne oblasti nekoliko varčevale z energijo, bo skrb za očaranost nad videzom letos večja kot kdaj koli doslej.

Še nikoli prej ni v advent vdrla najpomembnejša postranska stvar – svetovno prvenstvo v nogometu.

Nad koruptivno dodelitvijo največjega športnega spektakla majhni zalivski državi Katar, ki je brez nogometne tradicije, se ne bomo posebej zgražali, ker to namesto nas počnejo že drugi. Predvsem moramo paziti, da nam kreatorji vsakovrstnih simulakrov kot agresivni ponudniki bleščečih nadomestkov za neobstoječo resničnost ne bodo zasedli vsega časa, posrkali vse naše pozornosti ter nam izpraznili duš in denarnic.

Že vnaprej namreč vemo, da bodo na nas že prve dni januarja popolnoma pozabili. Naša izpraznjena pričakovanja bodo prepustili terapevtom in pomirjevalom, sami pa bodo zadovoljno preštevali novce.

Jean-Louis Comolli, francoski režiser, je pred sedmimi leti v nekem intervjuju izrekel globoko misel: »Leta 1789, ko se je začela francoska revolucija, so govorili, da je cilj družbe sreča ljudi. In vendar je sreča v tem, da nikoli ne nehamo hrepeneti po njej, ki je ni v resnici nikdar mogoče doseči.«

Dr. Vid Snoj, profesor na FF, bi ga dopolnil in rekel: »Bog se razodeva, a ostaja skrivnost, druga polovica se bo razodela v eshatonu.« Hrepenenje ni tek v prazno, ker ima absolutni cilj. O tem nas lahko korak za korakom prepriča adventna lectio divina, ki nas vodi v intimen odnos z Bogom po njegovi besedi. »Hiša Jakobova, pridite, hodimo v Gospodovi luči. Meče bomo prekovali v lemeže in svoje sulice v srpe.«

Takšne besede nas bodo ohranjale v orbiti Božjega.

Milan Knep

NAJ TI BO BLAGOSLOVLJEN, TA SVETI ADVENTNI ČAS!

December eden najbolj skrivnostnih, pa gotovo tudi eden najlepših mesecev je. Poln pričakovanja in vznemirjenja, poln sijočih otroških oči in skrivnostnosti, ki kuka iz vseh kotov in te vsega prevzame. Poln nekih priprav, nakupovanja daril in praznovanj: poln veselja, pa morda tudi razočaranja.

Poln prijetnih spominov na čas naših babic, pa obenem tudi poln pričakovanja nečesa novega. V njem se družita konec in začetek ter si staro in novo podata roki. In da ne bi pozabili: tu je tudi adventni čas. V množici raznih opravil in dogodkov obstaja namreč nevarnost, da bi ga čisto prezrli, nanj preprosto pozabili ali pa zanj v svojih načrtih ne bi našli časa in prostora.

Pa je tudi to čas pričakovanja, priprav in praznovanja, seveda s čisto drugačnim pomenom. Je čas priprave na najlepši dogodek v zgodovini sveta in človeštva, ko sta se v revnem betlehemskem hlevčku združila nebo in zemlja in je na svet prijokal Odrešenik v podobi majhnega otroka.

Kako ga bom sprejel in kakšen prostor mu bom pripravil v svojem srcu to je vprašanje, ki me vsak adventni čas postavlja pred preizkušnjo, kakšno je moje krščanstvo in vedno nov izziv, kako ga poživiti in narediti boljšega.

Da bi ti zmanjkalo idej? Kaj pa dobra dela, molitev, obisk maše (zlasti božične devetdnevnice), pomoč bolnemu, ostarelemu, obisk osamljenega soseda ali znanca, graditev boljših odnosov doma, v službi, adventna akcija, odpoved, žrtvice, dobra spoved in obhajilo....?

Dela je toliko, da ti bo prej zmanjkalo časa, kot pa idej. Zato: veselo na delo naj bo tvoj adventni čas 2022 zares blagoslovljen čas priprave na rojstvo Njega, ki prihaja, da napolni tudi tvoje srce.

župnik

Iz nadškofove pridige na praznik Kristusa Kralja:

»Danes, ko se zaziramo v Jezusa, Kralja vesoljstva, križanega Kralja vesoljstva, naj v nas dozori odločitev, da ne bomo stali in gledali, ko ljudi zasramujejo, križajo, ubijajo, izkoriščajo; da ne bomo stali in gledali, ampak se bomo zavzeli za pravico in resnico, zvestobo in ljubezen, kajti na koncu gre za ljubezen.

STOLNICA – NAŠ DOM Oprema v prezbiteriju – ostalo

Krstni kamen.



Arhitekt Plečnik je v letih 1956-1957 naredil tudi načrt za krstilnik, ki je bil sprva nameščen v kapeli sv. Križa, po preureditvi prezbiterija pa so ga prestavili ob škofov sedež. Izdelan je iz polirane-na vrhu. Prvotni krstni kamen, ki je bil v stolnici do leta 1731 pa je sedaj v cerkvi sv. Kancijana na Vrzdencu (župnija Horjul).

 

 

 

Vitraj.

Okno v prezbiteriju, ki je bilo nekdaj zakrito s sliko Kristusa Odrešenika Josipa

Egartnerja (pripisovali so jo tudi Langusu), od leta 1961 krasi vitraj Staneta Kregarja. Barvno sicer bogato steklo prepušča precej svetlobe. Prevladujejo rumeni, modri in rdeči toni, mrežo abstraktnih likov pa dopolnjuje simbolična figuralika. Osrednjo os poudarjajo kelih s hostijo, križ, Sveti Duh in iz nebes segajoča božja roka. Vrh križa sijeta sonce in luna, ki oživljata tradicionalne vzore, ob vznožju vidimo znamenja Jezusovega trpljenja na levi tri žeblje in na desni trnjevo krono.

Napis na spodnjem robu sporoča: »Fec. 1961. S. Kregar.« (fecitnaredil) 

Grb mesta Ljubljane. 

V stari stolnici je služil kot sklepnik, danes pa je vzidan v južno steno prezbiterija. Pravokotni kamen ima vklesan relief, ki kaže ljubljansko trdnjavo, povzeto po velikem mestnem pečatu iz srede 15. stoletja, ki še nima zmaja na vrhu.

DOGODKI PRED NAMI

• V ponedeljek, 28. 11., bodo v okviru zasedanja Slovenske škofovske konference ob 18.30 maševali slovenski škofje z gosti. Vabljeni k večji udeležbi!

• Na Miklavževo nedeljo, 4. 12., bo slovesno sveto mašo ob 9.00 daroval gospod nadškof

• V torek, 6. 12., bo v stolnici celodnevno češčenje. Svete maše ob 10.30 ne bo. Ob 18.00 bo sklep s petimi litanijami Srca Jezusovega in sveto mašo. Razpored češčenja bo objavljen v naslednji številki. Lepo vabljeni!

• V nedeljo, 11. 12., bo gospod nadškof pri sveti maši ob 16.00 podelil Sveta pisma letošnji katehumenom iz naše nadškofije.

GODOVI IN PRAZNIKI

• Nedelja, 27. 11.: 1. adventna nedelja, nedelja Karitas

• Ponedeljek, 28. 11.: sv. Katarina Labouré, redovnica

• Torek, 29. 11.: sv. Filomen, mučenec

• Sreda, 30. 11.: sv. Andrej, apostol

• Četrtek, 1. 12.: sv. Edmund Campion, mučenec

• Petek, 2. 12.: sv. bibijana (Vivijana), mučenka

• Sobota, 3. 12.: sv. Frančišek Ksaver, duhovnik

• Nedelja, 4. 12.: 2. adventna nedelja, Miklavževa nedelja

NAMENITEV DOHODNINE

Uredba o namenitvi dela dohodnine za donacije (Uradni list RS, št. 155/2021, z dne 29. 9. 2021) je že za leto 2021 ponovno uvedla možnost, da 1 % dohodnine ljudje namenijo posameznim sestavnim delom Katoliške cerkve. Tiste, ki tega še niste storili, vabimo, da svoj prispevek namenite stolni župniji. Obrazec dobite v kiosku ali na spletu: https://edavki.durs.si.

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim