7. VELIKONOČNA NEDELJA
Pred nami je še zadnji odlomek iz knjige
Razodetja. Potem, ko Janez popiše vsa svoja videnja poslednjih dni in s tem
povezane dogodke, vključno s sodbo in dopolnitvijo časov, sledi sklep, v
katerem povzame besedo sam Jezus. »Glej, pridem kmalu, « naznanja svoj prehod,
ki ga je napovedoval učencem pred svojo smrtjo, o njem je pisal apostol Pavel
in ga je že v Stari zavezi napovedal prerok Izaija. Prišel bo, da povrne
»vsakomur po njegovem delu«, zato blagruje tiste, ki bodo oprali »svoja
oblačila v jagnjetovi krvi« in bodo »imeli pravico do drevesa življenja«. Krog
stvarjenja bo torej s tem dokončno zaključen: ko je človek grešil, je bil
izgnan iz raja
in mu je bilo odvzeto drevo življenja; izvoljenci,
ki bodo nosili bela oblačila (prim. Raz 7,14), pa bodo zopet smeli »stopiti
skozi vrata v mesto « (novi raj, nebeški Jeruzalem) in bodo zopet »imeli
pravico do drevesa življenja«. Takrat bo izpolnjeno tudi hrepenenje »Duha«, ki
je govoril po prerokih, in neveste Cerkve, ki odgovarja Kristusovemu klicu s
hrepenečim: »Pridi!«
V sklepnem stavku Jezus še enkrat ponovi
obljubo, ki jo je dal svojim učencem,
da bo kmalu prišel. S to mislijo, ki je tudi
glavna misel vsega Janezovega razodetja, lepo zaključi besede Svetega pisma.
Zgodovina odrešenja bo namreč sklenjena
s Kristusovim prihodom v vsej njegovi slavi,
zato na koncu vse stvarstvo zazveni v povabilu Jezusu: »Pridi, Gospod Jezus!«
ali po aramejsko: »Marana'ta«. Naj ta vzklik vsak dan znova odmeva tudi v naših
srcih in v njih budi hrepenenje po srečanju
z njim: na skrit način tu na zemlji, v
blaženem zrenju pa nekoč v nebeškem
Jeruzalemu.
Roman
Starc
Binkošti in birma. Binkoštni dogodek, kije
»prebudil« člane prve Cerkve, da so zapustili svoja varna zavetišča in začeli
pogumno pričevati za Kristusa in oznanjati njegov nauk, se na poseben način
ponavlja v teh dneh, ko škofje podeljujejo zakrament svete birme številnim
odraščajočim fantom in dekletom. Tako kot so bile prve binkošti radosten
dogodek za Cerkev v Jeruzalemu, naj bo tudi letošnje praznovanje vzrok veselja
in zahvaljevanja za vse naše občestvo, ki se zbira v stolni cerkvi. Zato vas
vse povabim, da se na binkoštno nedeljo ob 16. uri udeležite svete maše, ki jo
bo daroval nadškof msgr. Stanislav Zore in pri njej potrdil v veri šest naših
mladih. Skupaj z njimi prosimo Svetega Duha, naj jim podari obilje svojim darov
in milosti, da bodo mogli živeti kot dobri in odgovorni kristjani. Prosimo
Gospoda, naj jih spremlja na njihovi življenjski poti, Marijo pa, naj jih
usmerja, da v življenju ne bodo zašli.
sveti Bonifacij, škof in mučenec
Bonifacij, ki ga upravičeno imenujejo tudi apostola Nemčije, je za seboj zapustil ogromne sadove svojega misijonska delovanja. Spreobrnil in krstil je nepregledno množico poganov, uredil številne cerkvene pokrajine in škofije, ustanovil pomembne samostane (npr. v Fuldi) in poskrbel za versko obnovo in poglobitev krščanstva. Rodil se je okoli leta 675 v kraju Crediton v Devonshiru v Angliji, umrl pa 5. junija 754 v Dokkumu v Friziji, danes Nizozemska. Leta 722 ga je papež v Rimu posvetil v škofa in ga deset let zatem imenoval za nadškofa in legata, z nalogo, da kanonično uredi Cerkev na Bavarskem in Turinškem. Leta 745 je postal prvi nadškof škofije v Mainzu. Bil je človek velikega duha, z občutljivo in čutečo dušo, ponižen in preprost, pa tudi junaške in nezlomljive volje. Pripisujejo mu okoli 150 ohranjenih pisem, 15 pridig, še kot profesor pa je napisal tudi slovnico in več pesnitev. Mučeniško smrt je pretrpel na poti v Dukkum, kjer je nameraval birmati večje število spreobrnjencev. Njega in njegovih 52 spremljevalcev so napadli pogani in jih pobili z meči. Njegovo truplo so prepeljali v Fuldo, kjer še danes počiva v tamkajšnji katedrali. Na kraju njegovega mučeništva so kmalu postavili cerkev. Upodabljajo ga kot škofa, s sekiro, s katero je posekal hrast, ki so ga pogani častili, ter s knjigo, prebodeno z mečem. V stolnici v Fuldi namreč še danes hranijo knjigo, oškropljeno z njegovo mučeniško krvjo in od morilca z mečem presekano prek roba. Je zavetnik Nemčije, mesta Fulda, pivovarjev in krojačev. Goduje 5. junija. »Cerkve, ki kot velika ladja plove po morju tega sveta in vanjo butajo različni valovi skušnjav v tem življenju, ne smemo zapustiti, ampak jo moramo voditi... Ne bodimo nemi psi čuvaji, ne bodimo molčeči opazovalci, ne bodimo najemniki, ki zbežijo pred volkom, ampak kot skrbni pastirji bedimo nad Kristusovo čredo!«
Sv. Miklavž rešuje mornarje viharnem morju |
Miklavževi čudeži rešitev mornarjev na
viharnem morju
Druga slika na levi steni prezbiterija
prikazuje, kako Miklavž rešuje mornarje na viharnem morju. Potem, ko se je
zaradi rešitve nedolžnih meščanov vse bolj širil glas o Miklavževi svetosti,
so se ljudje začeli zatekati k njemu po pomoč. Tako so storili tudi mornarji,
ki jih je zajel strašen vihar. V stiski so prosili Boga, naj jih s pomočjo Miklavža
reši. Na naslikanem prizoru vidimo sredi črnih, besnečih valov krhko ladjico s
polomljenim jadrom, kako jo ti valovi premetavajo. Grozi ji, da bo treščila v
skalnato čer in se popolnoma razbila. Mornarji se borijo z vesli, oklepajo se
ladje in dvigajo roke v prošnji proti nebu. Tam se med šviganjem strel med
temnimi oblaki pojavi leteča podoba Miklavža z mitro na glavi, ki bo čudežno pomiril
vihar in jih rešil.
Pisatelj Ribanenneira opisuje, da so se mornarji, potem, ko so bili rešeni, takoj odpravili v Miro, da bi se Miklavžu zahvalili za izkazano dobroto. Našli so ga v koru pri petju psalmov, ob njihovi hvali pa je skromno zardel in dal slavo Bogu. Oba čudeža, rešitev meščanov in mornarjev, sta se zgodila še za časa Miklavževega življenja, ostala dva (na desni strani) pa po njegovi smrti.
Pisatelj Ribanenneira opisuje, da so se mornarji, potem, ko so bili rešeni, takoj odpravili v Miro, da bi se Miklavžu zahvalili za izkazano dobroto. Našli so ga v koru pri petju psalmov, ob njihovi hvali pa je skromno zardel in dal slavo Bogu. Oba čudeža, rešitev meščanov in mornarjev, sta se zgodila še za časa Miklavževega življenja, ostala dva (na desni strani) pa po njegovi smrti.
• V petek, 31. 5., začenjamo z binkoštno devetdnevnico.
• V torek, 4. 6., bo ob 17.00 v župnišču v Baragovi dvorani srečanje g. nadškofa z
letošnjimi birmanci, njihovimi starši in botri.
• V sredo, 5. 6., bo po večerni sveti maši kratka molitev v čast svetemu Jožefu.
• V četrtek, 6. 6., bo po večerni sveti maši molitev pred Najsvetejšim za nove duhovne
poklice in svetost duhovnikov.
• V petek, 7. 6., bo ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Jezusovemu,
ob 15.00 pa ura Božjega usmiljenja in po njej sveta maša.
• V soboto, 8. 6., bo ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim in posvetitev SrcuMarijinemu.
• V nedeljo, 9. 6., na binkošti, bo nadškof pri
sveti maši ob 16.00 v veri potrdil letošnje birmance.
• V ponedeljek, 16. 6., bo ob 20.30 v stolnici
koncert Augsburških pojočih dečkov. Lepo vabljeni!
• V soboto, 22. 6., boste v stolnici ob 20.30
lahko prisluhnili Mozartovemu Requiemu v izvedbi zbora iz ZDA in domače
orkestrske zasedbe.
• Nedelja, 2. 6.: 7. velikonočna nedelja
• Ponedeljek, 3. 6.: sv. Karel Lwanga in
ugandski mučenci
• Torek, 4. 6.: sv. Peter Veronski, redovnik,
mučenec
• Sreda, 5. 6.: sv. Bonifacij, škof, mučenec
• Četrtek, 6. 6.: sv. Norbert, škof, redovni
ustanovitelj
• Petek, 7. 6.: sv. Robert Newminstrski, opat,
prvi petek
• Sobota, 8. 6.: sv. Medard, škof, prva sobota
• Nedelja,
9. 6.: BINKOŠTI
MISEL TEDNA
»Naloga Svetega Duha je spomniti, dati
razumeti v polnosti in voditi v konkretno uresničitev Jezusovega nauka. Ravno
to pa je tudi poslanstvo Cerkve, ki ga uresničuje z določenim stilom življenja,
za katerega so značilne nekatere zahteve: vera v Gospoda in spolnjevanje
njegove Besede; dojemljivost za delovanje Duha, ki nenehno kaže na živega in
navzočega vstalega Gospoda; sprejem njegovega miru in pričevanje o njem z držo
odprtosti in srečanja z drugim.
Za uresničitev vsega tega pa Cerkev ne more
ostati statična, temveč je z dejavno udeležbo vsakega krščenega poklicana delovati
kot skupnost na poti, ki jo poživlja in jo podpira luč in moč Svetega Duha, ki
dela vse stvari nove. Gre za to, da se osvobodimo posvetnih vezi, kot so naši
pogledi, naše strategije, naši cilji, ki pogosto otežujejo pot vere, ter se
postavimo v dojemljivo poslušanje Gospodove Besede.«
Vsak dan
8.30: rožni venec pred Najsvetejšim. 18.00:
rožni venec (vodijo bogoslovci)
Sobota
8.40: hvalnice (vodijo kanoniki)
Nedelja
15.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
Prvi četrtek
po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu.
Prvi petek
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: ura Božjega usmiljenja
Prva sobota
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob
sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in
prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni
prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30,
16.00, 18.30
Nedelje in
zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30,
12.30, 16.00, 18.30
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/ Stolnica Ljubljana
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc,
župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si
/ 041/746 354 http://www.stolnica.com/