petek, 29. april 2016

Teden Božje Besede 1. 5.–8. 5. 2016

6. velikonočna nedelja Jn 14,23–29 

Romanje bolnikov, foto: DOPA
V zadnjem času se ljudje, če je že treba, lažje kot pred leti opredelijo za pripadnike krščanski tradiciji, a pri tem kot nekaj samoumevnega predpostavljajo, da ima lahko vsak določene verske pomisleke in, seveda, do Cerkve določen odmik. Tako mislijo zlasti tisti, ki hočejo ostati do vseh čim bolj »politično korektni«. To velja ne le za vero na splošno ampak vedno pogosteje tudi za vernost posameznika.
Razkorak med pričakovanji Cerkve in neko splošno prakso postaja vedno večji. Cerkev pričakuje trdno osebno vero. Večina vernih s šibko vero pa je pripravljena izražati vero, ki ji je pridružena določena mera skepse in kritične zavesti, le ob določenih priložnostih. S krstom želijo starši, da otrok ostane vsaj nekoliko povezan z krščansko tradicijo, ki je prežeta s krščansko kulturo. Izraz »krščanska tradicija« mnogim pomeni, da si vsak lahko po svoji presoji izbere zase, kakor misli, da bo zanj najbolje.
Kar Jezus zahteva v današnjem evangeliju, je povsem v nasprotju s takim razumevanjem vere. Jezus terja pokorščino njegovi besedi, kajti le tako lahko nastane povezanost med Očetom in tistimi, ki spadajo v občestvo Jezusovih učencev: »Ako me kdo ljubi, bo spolnjeval mojo besedo …« Bog se bo nastanil med ljudmi in ostal bo med njimi. Jezusova beseda bo vernim za merilo in rdečo nit skozi življenje.
V ospredju so Jezusove besede o spreobrnjenju grešnikov in o obnovitvi stika z Bogom in med seboj. Te besede so nam »iskre « Božje navzočnosti ter zanesljiv kažipot na življenjskih križpotjih. Vsak dan postajajo resničnost in vizija novega Jeruzalema (1. berilo). So začetek pravega miru. Tega ne ustvarja človek, ampak je odvisen od naravnanosti vseh k Bogu. »Tega miru svet ne more dati.« Če si mi res prizadevamo prepoznavati Božjo govorico in ravnamo po Jezusovem zgledu, potem nam bo poslal Tolažnika Svetega Duha, ki nas bo učil … Božji Duh bo deloval tudi v nas, da bi začeli resnično razmišljati in živeti, kot Bog sam misli in živi. Naše poslanstvo je, da Jezusovo sporočilo kljub nepreglednosti tega sveta v našem življenju postane pregledno.
Tradicija za nas ne sme biti zavesa, za katero se skrijemo, da ne bil bilo treba javno pokazati svoje vere. Nasprotno! Ustvarjajmo novo tradicijo, prepojeno s pristnim krščanskim pričevanjem.
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda 

Zahvala ukrajinskega veleposlanika foto: DOPA
Sestre in bratje! Za Magnificat sem za spominski dan na posvetitev naše stolnice zapisal naslednje besede: »Stolnice ali katedrale niso le župnijske cerkve, čeprav običajno to tudi so, ampak so škofove cerkve.
V stolnicah je poseben stol – katedra, ki je škofov sedež. Po tem stolu – katedri škofove cerkve tudi imenujemo stolnice ali katedrale. S tega sedeža (nad)škof ordinarij primarno opravlja poslanstvo naslednika apostolov. Tu se posvečuje nove duhovnike, tu se blagoslavlja sveta olja in posvečuje sveto krizmo.
Stolnice so zato simbol edinosti in povezanosti krajevne Cerkve s škofom in seveda škofa z božjim ljudstvom. Bolj simbolni kraj ponavzočenja edinosti krajevne Cerkve s škofom kot je stolnica, bi težko našli. Papež Frančišek je v buli o napovedi izrednega leta umiljenja (MISERICORDIAE VULTUS – Obličje usmiljenja, 3) kratko nakazal pomen stolnic in utemeljil, čemu je odločil, da naj bodo stolnice po vseh škofijah sveta tudi svetoletne cerkve z vrati usmiljenja.
Zapisal je, da je vsaka stolnica »materna cerkev za vse vernike« škofije. Na papeževi cerkvi v Rimu, na baziliki sv. Janeza v Lateranu piše takole: Omnium urbis et orbis Ecclesiarum Mater et Caput – Mati in glava vseh cerkva mesta (Rima) in sveta. Podobno bi moralo pisati tudi na vseh stolnicah, na primer na ljubljanski bi se napis lahko glasil: Mati in glava vseh cerkva mesta Ljubljane in nadškofije.
Sedanja ljubljanska stolnica je bila zgrajena med leti 1701 in 1707. Čeprav še ni bila urejena, so v njej začeli z bogoslužjem že leta 1706, za kar so začasno prinesli oltarno opremo iz stare stolnice. 22. avgusta 1706 so nadvse slovesno iz oratorija, kjer je bilo hranjeno, v stolnico prenesli tudi Sveto Rešnje Telo.
Spomladi 1707 pa je dozorel čas za posvetitev. 8. maja 1707 je bila ljubljanska stolnica slovesno posvečena.« Želim lepo in veselo praznovanje spominskega dne posvetitve naše stolnice.
dr. Jože Plut

Oznanila 

  • Nedelja, 1. 5.: 6. VELIKONOČNA NEDELJA – sv. Jožef, delavec. Nedelja turizma. Praznik dela – državni praznik. Apd 15,1–2.22–29; Raz 21,10–14.22–23; Jn 14,23–29. 
  • Ponedeljek, 2. 5.: sv. Atanazij, škof in cerkveni učitelj. Apd 16,11–5; Jn 15,26–27; 16,1–4a. 
  • Torek, 3. 5.: sv. Filip in Jakob ml., apostola. 1 Kor 15,1–8; Jn 14,6–14. 
  • Sreda, 4. 5.: sv. Florijan (Cvetko), mučenec. Apd 17,15.22–34; Jn 16,12–15. 
  • Četrtek, 5. 5.: GOSPODOV VNEBOHOD. Apd 1,1–11; Ef 1,17–23, Lk 24,46–53. 
  • Petek, 6. 5.: sv. Dominik Savio, dijak – zavetnik ministrantov. PRVI PETEK. Začetek BINKOŠTNE DEVETDNEVNICE. Apd 18,9–18; Jn 16,20–23a. 
  • Sobota, 7. 5.: sv. Gizela, opatinja. PRVA SOBOTA. Apd 18,23–28; Jn 16,23b–28. 
  • Nedelja, 8. 5.: 7. VELIKONOČNA NEDELJA – nedelja sredstev družbenega obveščanja. OBLETNICA POSVETITVE NAŠE STOLNICE. Apd 7,55–60; Raz 22,12–14.16–17.20; Jn 17,20–26.

Iz življenja župnije 

V nedeljo, 24. 4., je bilo v stolnici zelo prijetno romanje bolnikov in starejših. Hvala za pomoč in sodelovanje.

Dogodki pred nami 

  • ŠMARNICE: Šmarnice bodo vsak dan dopoldne ob 8.30 in zvečer, ko bodo vključene v večerno mašo. Pri dopoldanski pobožnosti bomo brali šmarnice z naslovom: Ljubim te, Terezija, ki jih je napisal Jože Urbanija. Pri večerih mašah bomo poslušali »otroške šmarnice« o sv. patru Piju. 
  • Ob nedeljah bodo »otroške šmarnice « vključene v mašo ob 10.30, redne pa v pobožnost ob 15.30. Vsi trije dnevi pred Gospodovim vnebohodom so PROŠNJI DNEVI, ko bomo Boga posebej prosili za blagoslov pri delu. 
  • Ponedeljkova večerna maša z večernicami je za duše vicah. V sredo, 4. 5., bodo ob 18.00 slovesne večernice pred praznikom Gospodovega vnebohoda. Ker je to tudi sreda pred prvim petkom, bomo po obhajilu imeli še kratko molitev k sv. Jožefu. V četrtek, 5. 5., na GOSPODOV VNEBOHOD, bodo svete maše po nedeljskem redu. Sveto mašo ob 9.00 bo daroval nadškof Stanislav Zore
  • To je tudi četrtek pred prvim petkom, zato bomo v večerno mašo vključili molitev za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov. 
  • Petek, 6. 5., je PRVI PETEK V MESECU. Ob 15.00 je ura Božjega usmiljenja in sveta maša 
  • Marija iz Fatime, foto: JoPl
    V soboto, 7. 5., je PRVA SOBOTA – Peta prva sobota v pripravi na obisk milostnega kipa fatimske Marije. Ob 8.30 bo fatimska pobožnost s posvetitvijo posameznikov Brezmadežni. Pri sveti maši bomo imeli osebno posvetitev Srcu Jezusovemu in Marijinemu. Vsi, ki se želite posvetiti Srcu Jezusovemu in Marijinemu (in ste opravili pobožnost petih prvih sobot), boste pred slovesnostjo prejeli dva izvoda posvetilne molitve. 
  • Slovesno posvetitev bomo zmolili ob koncu svete maše. Po zaključni pesmi boste svojo izročitev prinesli na oltar in jo izročili župniku, nato pa ob izhodu iz stolnice skozi zakristijo prejeli tudi spominske podobe na posvetitev vsi, ki ste jih naročili, lahko pa tudi drugi. Pobožnost in sveto mašo bo vodil upokojeni koprski škof msgr. Metod Pirih. 
  • V nedeljo, 8. 5., bo spomin POSVETITVE NAŠE STOLNICE – za našo župnijo je to slovesni praznik. Slovesni sveti maši bosta ob 9.00 in 16.00. Sveto mašo ob 10.30 bo daroval prošt Jožef Lap, ki bo po maši blagoslovil tudi traktorje. Pridite k svetim mašam in se skupaj poveselimo. Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/ 

Misel tedna 

Papež Frančišek o jezi in odpuščanju: »Ne ostanimo v zameri ali želji po maščevanju! To ne služi ničemur: je črv, ki nam grize dušo in nam ne dopušča biti srečni. Odpustimo! Odpustimo in pozabimo na prejeto žalitev – tako lahko dojamemo Jezusov nauk in smo njegovi učenci ter priče usmiljenja.« Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/04/23/ ...

ponedeljek, 25. april 2016

Teden Božje Besede 24. 4.–1. 5. 2016

5. velikonočna nedelja Jn 13,31–33a.34–35. 


Liturgično smo res še v velikonočnem času, a nas evangelij vodi spet nazaj v čas, ko je bil Jezus še na začetku svoje poti trpljenja. Juda na sam dan Jezusove zadnje večerje začenja uresničevati svojo tragično zamisel. Juda naj bi bil nekak revolucionarni vročekrvnež. Jezusa je izdal, da bi prišlo med Judi in Rimljani najprej do spora, potem pa upora rimski nadoblasti.
Njegov dejanski cilj je bil povsem politične narave. Juda hoče biti Bog, voditelj. Biti kakor Bog pa je tudi bistvo izvirnega greha. Jezusov odnos do tega greha se nazorno kaže prav v njegovem odnosu do Juda. Pričakovali bi, da bo Juda obsodil in preklel. Jezus pa govori o poveličanju Sina človekovega in o tem, da je Bog poveličan v njem. Težko razumljive in skrivnostne besede. Njihovo vsebino dojamemo, ko se damo poučiti, v čem je človekova neodrešenost.
Človeka greh ločuje od Boga. Jezus, Božji Sin je zato prostovoljno vzel nase trpljenje in vso človekovo grešnost, tudi Judovo občutje, da ga je Bog zapustil. Celo sramotno Judovo izdajstvo je Jezus vzel nase. Prostovoljno se je spustil v najgloblje brezno človeškega bitja. Božji Sin je šel v »predpekel «, da bi vse privedel k Bogu. S tem je to trpljenje postalo res brezmejno odrešenje. S tem Bog potrjuje svojo veličastnost. Jezus je resnično najvišji Gospod.
Moderni človek zelo nerad pristaja na to, da je Bog vedno in povsod Gospod. Potem bi bil kot nekdo, ki vse vidi, vse sliši in to ob prvi priliki uporabi proti človeku. Toda Božje gospostvo ne sloni na moči in sili, ampak temelji na ljubezni, ki jo želi še pomnožiti. Ta ljubezen človeka osvobaja. Tudi Judu ne prepreči, da bi storil, kar misli, da mora storiti.
Taka ljubezen lahko zaživi le v popolni svobodi. Sposobni smo to ljubezen prepoznati, sprejeti in posredovati drugim. Jezus svojim učencem daje kot brašno na pot zapoved ljubezni. Njihova naloga je, da postanejo priče osvobajajoče Božje ljubezni. Medsebojni odnosi so velikokrat težki. Običajno smo tu v deficitu. Občutek lastne pomembnosti pogosto krepimo tako, da ravnamo z drugimikot da so naši služabniki. Hkrati jim ukazujemo in pričakujemo, da nas hvalijo.
Ker vemo, da je Božja ljubezen absolutna in želi poveličanje vsakega človeka, se nimamo česa bati. Lahko se pogovarjamo z vsakim iz oči v oči. V vsakem glejmo Božjega otroka. Velikonočno vzdušje pri bogoslužju počasi zamira. Božja navzočnost in gospostvo pa ostaneta. Vse naše življenje bodi eno samo poveličevanje Boga. To bomo dosegli, če bomo ohranili velikonočnega duha.
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda 

Večer o Janezu Jalnu, foto: JoPl
Sestre in bratje!  Na srečanjih župnijskega pastoralnega sveta (ŽPS) si prizadevamo biti aktualni in konkretni. Člani ŽPS včasih na sestanek prinesejo tudi vaše cenjene želje, predlog, pobude (to močno priporočam tudi za naprej). Predlagali ste, da bi bil v Tednu Božje Besede (TBB) vedno objavljen razpored (urnik) svetih maš. O tem smo kratko razpravljali. Sam ne vidim potrebe po objavljanju urnika svetih maš v vsaki številki TBB, temveč le v občasni ponovitvi. Urni razpored svetih maš je namreč objavljen na obeh oglasnih deskah v stolnici (kjer so objavljeni tudi mašni nameni) pa tudi na: http://stolnica.com/. Velika večina rednih obiskovalcev stolnice ve, kdaj so svete maše. Tu razpored ponavljamo še enkrat in naj se vam ne zdi za malo, da si ta izvod TBB shranite ali na primeren način shranite urnik svetih maš. Od ponedeljka do četrtka: 6.00; 7.00; 7.30; 8.00; 9.00 (ljudsko petje); 9.30 in 18.30 (ljudsko petje). V petek (v svetem letu): Še ob 16.00 (ljudsko petje, ob 15.00 pa je še ura Božjega usmiljenja). Večerna maša ob petkih je brez petja. Ob sobotah: Kakor ob delovnikih in še ob 16.00 (maši ob 16.00 in 18.30 sta brez petja). Ob nedeljah in praznikih: 6.00; 7.00; 8.00 (ljudsko petje); 9.00 (zbor); 10.30 (ljudsko petje); 11.30; 12.30; 16.00 (ljudsko petje) in 18.30. Kadar so kakšne izredne svete maše, na katere pridejo posebne skupine ali so povezane s posebnimi dogodki, ki se zgodijo v stolnici kot škofovi cerkvi (maše za domovino itd.), o tem pravočasno obvestimo tudi pri branih oznanilih pri nedeljskih mašah. Naj se vam zahvalim za vse predloge, pomoč (petje, krašenje, mežnarjenje, čiščenje, »dežuranje «, branje, pomoč pri romarskih skupinah, ŽPS itd.), molitve (osebne in po skupinah) in darovane svete maše. Še naprej se pri poročamo za nove pobude in sodelovanje …
župnik Jože

Oznanila 

  • Nedelja, 24. 4.: 5. VELIKONOČNA NEDELJA. Apd 14,21b–27; Raz 21,1–5a; Jn 13,31– 33a.34–35. 
  • Ponedeljek, 25. 4.: sv. Marko, evangelist. 1 Pt 5,5b–14; Mr 16,15–20. 
  • Torek, 26. 4.: Marija, Mati dobrega sveta. Apd 14,19–28; Jn 14,27–31a. 
  • Sreda, 27. 4.: sv. Cita, dekla – devica. Dan upora – državni praznik. Apd 15,1–6; Jn 16,1–8. 
  • Četrtek, 28. 4.: sv. Peter Chanel, duhovnik – mučenec. Apd 15,7–21; Jn 15,9–11. 
  • Petek, 29. 4.: sv. Katarina Sienska, devica – cerkvena učiteljica. 1 Jn 1,5–10; Mt 25,1–13. 
  • Sobota, 30. 4.: sv. Pij V., papež. Apd 16,1–10; Jn 15,18–21. 
  • Nedelja, 1. 5.: 6. VELIKONOČNA NEDELJA – sv. Jožef, delavec. Praznik dela – državni praznik. Apd 15,1–2.22–29; Raz 21,10–14.22– 23; Jn 14,23–29.

Iz življenja župnije 

V torek, 12. 4., smo imeli literarno glasbeni večer ob 50. letnici smrti duhovnika in pisatelja Janeza Jalna (kar 11 let je bival v stolnem župnišču). V sredo, 13. 3., smo, ob 3. obletnici pokopa škofa Gregorija Rožmana v ljubljansko stolnico, ob 17.30 pri njegovem grobu imeli molitveno uro nato pa še sveto mašo. V nedeljo, 17. 4., so v stolnico v lepem številu poromali romarji iz župnij Tomišelj, Rakovnik in Barje.

Dogodki pred nami

  • OD PONEDELJKA DO SOBOTE je ob 8.30 molitev ROŽNEGA VENCA pred odprtim
    Romarji z Rakovnika in Barja foto: JoPl
    tabernakljem za mesto, državo in domovino ter po namenu molitev oddanih v skrinjico molitev. Molitev rožnega venca je tudi ob 18.00 skupaj z bogoslovci. 
  • Ponedeljkova večerna maša z večernicami je za duše vicah. 
  • V torek, 26. 4. ob 18.30 bo med sveto mašo ob 18.30 gospod nadškof umestil gospoda Janez Kebeta kot novega častnega kanonika stolnega kapitlja. 
  • V petek, 29. 4., ob 15.00 je ura Božjegausmiljenja in sveta maša
  • V nedeljo, 1. 5., je ob 15.30 ura molitve pred Najsvetejšim.
  •  V soboto, 30. 4., ob 9. uri priromajo romarji iz župnije Tuhinj, ob 11. uri pa bodo jubilejno slovesnost imeli vinski vitezi. 
  • V nedeljo, 1. 5., ob 15.00 priroma dekanija Lj. - Moste. V soboto, 7. 5., bo ob 8.30 fatimska pobožnosts posvetitvijo posameznikov Brezmadežni. Slovesnost in sveto mašo bo vodil upokojeni koprski škof msgr. Metod Pirih. 
  • V nedeljo, 8. 5., bo spomin POSVETITVE NAŠE STOLNICE. Župnijski dan – družabno duhovni dan, na katerega boste povabljeni vsi farani oziroma vsi, ki se udeležujemo nedeljskih svetih maš. Več o tem v prihodnjih tednih … Dogodek načrtujemo za prvo polovico junija (morda v soboto, 11. 6.?!). Pripravljamo program in iščemo primeren kraj. Če Bog hoče, nam bo uspelo … Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/

Misel tedna 

Papež Frančišek o Jezusovih učencih: »Jezus nas vabi, da smo njegovi učenci. A da bi to bili,
moramo Očetu pustiti, da nas pritegne k Jezusu. Ponižna molitev otroka, ki jo lahko izrečemo, je: 'Oče, pritegni me k Jezusu; Oče, vodi me k poznavanju Jezusa.' In Oče bo poslal Svetega Duha, da nam odpre srce in nas povede k Jezusu. Kristjan, ki ne dopusti, da bi ga Oče pritegnil k Jezusu, je kristjan, ki živi v stanju sirote. Mi pa imamo Očeta. Nismo sirote.« Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/04/19/...


Molitev ob Rožmanovem grobu, foto: JoPl




petek, 15. april 2016

Teden Božje Besede 17. 4.–24. 4. 2016

4. velikonočna nedelja Jn 10,27–30 

Romarji iz dekanije Kranj, foto: JoPl
»Ne delaj si rezane podobe!« (2Mz 20) Tako naroča Bog v prvi zapovedi. Človek pa vedno išče način kako bi ga upodobil. Starodavne upodobitve so kot »dota«, cenjen dar za vse človeštvo. Podobe so lahko tudi »strup«, če nas razdvajajo, napačno prikazujejo ali onemogočijo naš razvoj. Bog nam torej naroča: »Ne veži me na neko konkretno podobo! Ne zoži me, ne omejuj me!« Upodobitve so lahko koristne, lahko pa tudi stranpoti, če ustvarjajo določene klišeje, hranijo iluzije, zastirajo pogled v resničnost … Lahko nas izzivajo k resnici, so pot v globino. Psalmist takole moli: »Kakor čredo si vodil svoje ljudstvo« (77,21). »Mi pa, tvoje ljudstvo, ovce tvoje paše, se ti bomo zahvaljevali na veke« (79,13). »Zakaj on je naš Bog, mi ljudstvo njegove paše, čreda njegove roke« (95,7). Bog je torej pastir in izraelsko ljudstvo njegova čreda. Poklicni pastirji se v novi zavezi pojavljajo le v božični noči. Odnos med Bogom in čredo je tudi poln razočaranj, odtujenosti in deformacij, vendar ga Bog ne ukinja. Nasprotno: »Odpeljal me je na prostrano polje, otel me je, ker ima veselje nad mano« (18,20). To je v bistvu teologija osvoboditve. Bog hoče rešiti tudi tiste, ki so razkropljeni kot ovce brez pastirja … V novi zavezi je pojem pastir rezerviran za Jezusa. Jezus je uporabljal podobe v prilikah. Današnji evangelij opisuje dve njegovi »provokaciji «. Vsaka se je lahko končala s kamenjanjem: 1. Sebe imenuje za dobrega pastirja. 2. Njegovo življenje potrjuje resničnost svojih besed: »Jaz in Oče sva eno.« Četudi mi nekatere ljudi imenujemo »pastirje« ali »nad-pastirje «, smo zanj vsi le ovce. Za Jezusovo pastirstvo so značilni trije posebni vidiki: a) Ta pastir brezpogojno ljubi svojo čredo. To pomeni, da se povsem daruje za ovce in gre za vsako izgubljeno. b) Ta pastir pozna vse ovce po imenu. Ljubezen je v tem, da nekoga poznamo in kljub temu pri njem ostanemo in vse naredimo zanj. c) Ta pastir se da spoznati vsej svoji čredi. Ko ga ovce spoznajo, mu tudi zaupajo. Na koncu hoče reči: »Ker so mi ovce najdragocenejše, bom zanje dal najdragocenejše: samega sebe!« dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda 

Sv. Jurij v ljubljanski stolnici, foto: JoPl
Sestre in bratje! Morda premalokrat pomislimo na sv. Jurija, zavetnika našega glavnega mesta – katerega le pritiklina, zmaj, je danes v grbu glavnega mesta. »Ne glede na to, da je večina podatkov o svetem Juriju zavitih v številne legende, pa je bil vseskozi, zlasti po zaslugi križarjev, eden najbolj češčenih svetnikov v »starem« krščanskem svetu. Zanesljivo pa je, da je bil resnična zgodovinska osebnost, izpričan je tudi njegov grob v Lyddu. Dan ostaja med nami predvsem kot simbol boja proti zlu in predstavlja nenehni človekov boj s silami teme in greha, ki ga pooseblja zmaj. Ime izhaja iz latinskega oz. grškega imena Georgios, ki ga povezujejo z grško besedo georgos, ki je zložena iz besed ge »zemlja, polje « in ergon »delo«. Georgos je torej »poljedelec, kmetovalec; vinogradnik, viničar«.
Rodil se je v 3. stoletju (275/285) v Kapadokiji, danes Turčija, umrl pa leta 303/305 v mestu Lydda-Diospolis v Palestini. Izhajal je iz imenitne družine, njegov oče je bil Geroncij, doma iz Perzije, mati pa Polikronija, domačinka. Oba sta bila dobra kristjana. Izbral si je vojaško službo in iz navadnega vojaka kmalu napredoval v tribuna v rimski vojski pod cesarjem Dioklecijanom. Bil je človek globoke in silne vere. Na veliko je podpiral reveže, ki jim je razdal vse svoje premoženje in se zavzemal za zapostavljene. Najbolj znana je legenda (v svojem delu Zlata legenda jo je zapisal Jakob da Voragine), kako je rešil kraljevo hčer pred zmajem, ki je ustrahoval vso deželo. Napadel ga je s sulico, ga ranil in obljubil ljudstvu, da ga bo ubil, če se bodo dali vsi krstiti. Ko ga je usmrtil, se je dalo krstiti kakih petnajst tisoč ljudi. Jurij se je sam naznanil na dvoru v Nikomediji, da je kristjan. Prestati je moral dolgotrajno in vsestransko mučenje: privezali so ga na kol, vrgli v vrelo apno, a je vse prestal brez poškodb. Na koncu so ga, skupaj s kraljico, ki se je ob njegovih čudežih spreobrnila, obglavili pred mestnimi vrati. Poleg številnih mest (zlasti v Italiji) in držav je Jurij zavetnik Anglije, Genove, Ljubljane, Ptuja in Pirana, škofije Limberg in raznih viteških redov; tabornikov, kmetov, rudarjev, sedlarjev, kovačev, sodarjev, artistov, konj in živine, popotnikov, bolničarjev, ujetnikov, vojakov, jezdecev; priprošnjik proti vojnim nevarnostim, proti skušnjavam, za vreme, proti vročici, proti kugi, sifilisu, gobavosti, različnim kožnim boleznim. Je tudi eden izmed štirinajstih priprošnjikov v stiski. Upodabljajo ga kot viteza na konju ali brez njega, pogosto z zmajem, prebodenim s sulico ali mečem. Njegov atribut je poleg sulice tudi zastava z »Jurijevim križem«. Upodabljali so ga skoraj vsi pomembni umetniki. Goduje 23. aprila, v deželah oglejskega patriarhata pa je bil njegov god 24. aprila. Pri nas mu je posvečenih kar 75 cerkva, od teh 39 župnijskih. Po njem so imenovani tudi številni kraji (Šenčur, Šentjurij, Šentur ška gora). Na jurjevo je po ljudskem koledar ju začetek pomladi, ko je že vse zeleno.
Zlasti v Beli krajini imajo sprevod z »zelenim Jurijem«. Na kmetih je bil to pomemben dan: hlapci so takrat menjali gospodarje, blagoslavljali so konje … Njegovo telo je dal cesar Konstantin prenesti v Lyddo, kjer mu je sezidal lepo baziliko, katere sledovi so še danes vidni (http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/AB-02CA1DE4E9BAC7C1256FEA00429699). Povabljeni, sestre in bratje, k sveti maši na ljubljanski grad ob godu sv. Jurija, zavetnika mesta Ljubljane, v soboto, 23. aprila ob 17. uri.
župnik Jože 

Oznanila 

  • Nedelja, 17. 4.: 4. VELIKONOČNA – NEDELJA DOBREGA PASTIRJA. Apd 13,14.43–52; Raz 7,9.14b–17; Jn 10,27–30. 
  • Ponedeljek, 18. 4.: sv. Evzebij, škof. Apd 11,1–18; Jn 10,1–10. 
  • Torek, 19. 4.: sv. Leon IX., papež. Apd 11,19–26; Jn 10,22–30. 
  • Sreda, 20. 4.: sv. Teotim (Teo), misijonar. Apd 12,25–25; Jn 12,44–50. 
  • Četrtek, 21. 4.: sv. Anzelm, škof. Apd 13,13–25; Jn 13,16–20. 
  • Petek, 22. 4.: sv. Hugo, škof. Apd 13,26–33; Jn 14,1–6. 
  • Sobota, 23. 4.: sv. Jurij, mučenec – ZAVETNIK MESTA LJUBLJANE. Apd 13,44–52; Jn 14,7–14. Nedelja, 24.4.: 
  • 5. VELIKONOČNA NEDELJA. Apd 14,21b–27; Raz 21,1–5a; Jn 13, 31–33a.34–35.

Iz življenja župnije 

V nedeljo, 10. 4., so v stolnico v lepem številu poromali romarji iz dekanije Kranj. Maševal je generalni vikar msgr. dr. Franci Šuštar.

Dogodki pred nami 

OD PONEDELJKA DO SOBOTE je ob 8.30 molitev ROŽNEGA VENCA pred odprtim tabernakljem za mesto, državo in domovino ter po namenu molitev oddanih v skrinjico molitev. Molitev rožnega venca je tudi ob 18.00 skupaj z bogoslovci.
Stolniški povelikonočni detajl, foto: JoPl
  • Ponedeljkova večerna maša z večernicami je za duše vicah. Po maši (19.15) je seja Župnijskega pastoralnega sveta. 
  • V petek, 22.4. ob 15.00, bo ura Božjegausmiljenja in sveta maša. 
  • V soboto, 23. 4., je ob godu sv. Jurija, zavetnika mesta Ljubljane, ob 17. 00 sv. maša na ljubljanskem gradu. 
  • V nedeljo, 24.4. je ob 15.00 svetoletno romanje bolnikov in ostarelih v ljubljansko stolnico. Zbrali se bomo na škofijskem dvorišču, v procesiji poromali skozi sveta vrata, bolni in ostareli bodo prejeli zakrament bolniškega maziljenja. Romanje bomo zaključili s sveto mašo, ki jo bo daroval msgr. Miro Šlibar, in s prijateljskim druženjem. Informacije dobite tudi na spletnem naslovu stolnica.com

Misel tedna 

Papež Frančišek: Sveti »Štefan je /…/ končal kakor vsi preroki in kakor Jezus. To je nekaj, kar se ponavlja v zgodovini Cerkve. Ta nam pripoveduje o mnogih ljudeh, ki so bili ubiti, sojeni, čeprav so bili nedolžni: sojeni so bili z Božjo Besedo in proti Božji Besedi. Sveti oče je spomnil na lov na čarovnice, na sv. Ivano Arško in na številne druge, ki so bili zažgani, obsojeni, ker se po mnenju sodnikov niso ravnali po Božji Besedi. Njihov zgled je Jezus, ki je umrl na križu, ker je bil zvest in poslušen Očetu. 'S kakšno nežnostjo Jezus učencema iz Emavsa reče: 'O nespametna in počasna v srcu!' Prosimo danes Gospoda, da bi z isto nežnostjo pogledal tudi na majhne in velike neumnosti našega srca, da bi nas pobožal in nam dejal: 'O nespameten in počasen v srcu' ter nam začel razlagati stvari.'« Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/04/11/

petek, 8. april 2016

Teden Božje Besede - 10. 4.–17. 4. 2016

3. velikonočna nedelja Jn 21,1–19

Kdor danes bere knjigo Razodetja, mu je sprva zelo tuja. Pisec knjige je Janez. Predstavlja nam trenutne prizore iz nebes. Danes slišimo o živih bitjih s podobo leva, bika, orla ali človeka. Vsako ima šest peruti. Za marsikoga nebesa in angeli niso realnost. Mnogi se ob tem le prizanesljivo nasmehnejo.
Zavodski vrtec z nadškofom, foto: JoPl
Zanje so to le fantazijska bitja, kakor tudi 24 starešin na prestolih, ki se okronani z zlatimi
venci ponižno klanjajo do tal in častijo Jagnje. Za človeka 21. stoletja je to lahko le primerna
scena za kak fantazijski film. Janez tako predstavi neki trenutek v nebesih, ki je usoden za našo prihodnost. Pomaga nam razumeti cilj našega življenja.
Kristjani pri vsaki maši omenjamo Jagnje Božje. Jagnje je simbol nedolžnosti in pokorščine, kajti samo če so poslušne pastirju, so ovce na varnem. Božji Sin je postal človek in bil kot jagnje žrtvovan. Sveto pismo primerja odnos med Bogom in ljudstvom z odnosom med pastirjem in čredo. Varnost in rešitev življenja dosežemo le, če se prepustimo njemu kot pastirju. Jezus je »Jagnje, ki ga peljejo v zakol« (Izaija). Pokorščina Očetu ga privede naravnost na križ. Jagnje pri Janezu ni podvrženo smrti, ima večno življenje. Dana mu je moč, kraljestvo, modrost, čast, gospostvo in hvala. Jagnje ima še en pomen. Velikonočno jagnje ponazarja rešitev Izraelcev iz Egipta. Kri jagnjeta, s katero so Izraelci zaznamovali hiše, jih je rešila smrti. Jezusova kri tudi nas osvobaja sužnosti greha. Pasha je hvaležno spominjanje in uresničitev osvoboditve.
Božje Jagnje nas dokončno osvobaja. Njegova pot v smrt je za nas pot v življenje. Vzemimo resno Janezovo razodetje! Njegovo razodetje konkretizira naše krščansko življenje. Jezus Kristus je središče našega bivanja. Njemu pripada vsa čast, hvala, spoštovanje. Zato pred njim vsa bitja padajo na kolena. Krščanstvo ni le skupek običajev in praznikov, zapovedi, etičnih načel, vrednot in zapovedi. Krščanstvo je češčenje Jezusa Kristusa. Če ga mi postavimo v središče, bomo sprejeti v središče nebeškega življenja. Jagnje ne predstavlja samo Jezusa Kristusa, ampak tudi učence. Učence je Jezus poslal »kakor ovce in jagnjeta med volkove« (Luka) in pripadajo čredi enega pastirja (Janez).
Podobni smo apostolom, če se mu popolnoma predamo. Darovanje Božjega Sina je podobno daritvi jagnjeta. Druge poti v življenje ni. Žrtvujmo se velikodušno kot Jezus!
dr. Peter Kvaternik

Sestre in bratje!

Na župnijskem pastoralnem svetu smo se že nekajkrat pogovarjali o »večerih odprtosti«, ko bi za naše župnijsko občestvo in tudi za širši krog obravnavali aktualne teme (iz sodobnosti in zgodovine, iz družbe in Cerkve, iz religije …). Predvsem želimo obravnavati teme, ki jih morda drugi spregledajo, jim posvečajo premalo pozornosti, so preveč »cerkvene «, »katoliške«, »slovenske«. Čas, v katerem živimo, je čas brez identitet, čas »vsepravšnjosti« in čas »ničdobrosti«. To je čas (ne)zavednih manipulacij z ljudmi in čas izgubljenih priložnosti, ker če je vse enako dobro, je vse enako zanič in ni potrebno nobeno resnično prizadevanje, razen zoper tistega, ki trdi, da ni vse isto in vse dobro. Tak čas ni bil še nikoli čas za resnično ustvarjalnost. Kakor da bi živeli v času sanj, dremavosti in polsna, polteme, somraka. Kakor da bi se bali izrazitosti, jasnosti, resnice, iskanja …
Zapisano pa je: »Kajti vse, kar se razodeva, je luč. Zato je rečeno: 'Prebúdi se, ki spiš, in vstani od mrtvih in razsvetlil te bo Kristus'« (Ef 5,14). Prebudimo se … Kot vodilo večerom nam je bilo blizu latinsko reklo: Unum, bonum, verum, pulhrum - Enkratno, dobro, resnično, lepo. Samo dobre in
Janez Jalen, foto: splet
resničen stvari so lepe in enkratne. Vrstni red teh štirih besed lahko po mili volji menjamo, vedno pa ostaja bistvo: enkratn(ost), dobro(ta), resnica(čnost), lepo(ta). Želimo torej biti odrti lepemu,  dobremu, resničnemu in enkratnemu – razsežnostim, ki kažejo na Tistega, ki je za vsem in nad vsem,
ki je začetek in konec, Α in Ω. Želimo se (pre)buditi iz zaspanosti.
Letos mineva 50 let od smrti slovenskega duhovnika in pisatelja Janeza Jalna, ki je umrl 12. aprila 1966 v Ljubnem na Gorenjskem (rojen 26. 5. 1891 v Rodinah). Kar nekaj let svojega življenja je preživel v Ljubljani v stolnem župnišču. Zato je prav, da se ga spomnimo z literarno-glasbenim večerom tudi v naši stolnici. Več bomo izvedeli na samem večeru v torek, 12. aprila, po večerni maši (ob 19.15) v župnišču (Baragova dvorana). Pisatelja bo predstavila gospa Marjeta Žebovec.
župnik Jože

Oznanila

  • Nedelja, 10. 4.: 3. VELIKONOČNA NEDELJA. Apd 5,27-32.40-41; Raz 5,11-14; Jn 21,1- 19.
  • Ponedeljek, 11. 4.: sv. Stanislav, škof in mučenec. Apd 6,8-15; Jn 6,22-19.
  • Torek, 12. 4.: sv. Zenon Veronski, škof; sv. Jurij I., papež.Apd 7,51-60; Jn 6,30-35.
  • Sreda, 13. 4.: sv. Martin I., papež in mučenec. Apd 8,1b-8; Jn 6,35-40. 
  • Četrtek, 14. 4.: sv. sv. Lidvina, devica; sv. Lambert, škof. Apd 8,26-40; Jn 6,44-51.
  • Petek, 15. 4.: sv. Paternij, škof. Apd 9,1-20; Jn 6,52-59.
  • Sobota, 16. 4.: sv. Bernardka Lurška, devica. Apd 9,31-42; Jn 6,60-69.
  • Nedelja, 17.4.: 4. VELIKONOČNA – NEDELJA DOBREGA PASTIRJA. Apd 13,14.43-52; Raz 7,9.14b-17; Jn 10,27-30.

Iz življenja župnije

V sredo, 30. marca, so v stolnico poromali otroci iz vrtca Zavoda svetega Stanislava. Imeli so sveto mašo, pozdravil pa jih je tudi gospod nadškof.
Fatimsko pobožnost je na prvo soboto, 2. aprila, vodil upokojeni nadškof Alojz Uran.
Vrhunec praznika Božjega usmiljenja je bila po uri Božjega usmiljenja sveta maša, ki jo je daroval nadškof Stanislav Zore.

Dogodki pred nami

Teden molitve nove duhovne poklice je od 3. velikonočne nedelje in ga zaključimo na nedeljo Dobrega pastirja.
Z groba škofa Rožmana, fto: JoPl
  • OD PONEDELJKA DO SOBOTE je ob 8.30 molitev ROŽNEGA VENCApred odprtim tabernakljem za mesto, državoin domovino ter po namenu molitev,oddanih v skrinjico molitev. Molitev rožnegavenca je tudi ob 18.00 skupaj z bogoslovci.
  • Ponedeljkova večerna maša z večernicamije za duše v vicah.
  • V torek, 12. 4., bo po večerni maši (19.15) literarno-glasbeni večer SPOZNAJMO JANEZA JALNA v Baragovi dvorani vžupnišču. V sredo, 13. 4., je spominski dan pokopa škofa Rožmana v stolnici. Bil je eden prvih škofov na svetu, ki je škofijo posvetil Brezmadežni. Ob 17.30 bomo imeli molitve pri grobnici, kjer je pokopan, nato šesveto mašo.
  • V petek, 15. 4., ob 15.00, bo ura Božjega usmiljenja in sveta maša. Informacije dobite tudi na spletnem naslovu stolnica.com.
 

Papež Frančišek o Božjem usmiljenju:

»Božje usmiljenje je večno. Nikoli se ne konča, nikoli se ne izčrpa, ne preda se pred zaprtostjo in
nikoli se ne utrudi. V tem 'vekomaj' najdemo podporo v trenutkih preizkušnje in slabotnosti. Lahko smo prepričani, da nas Bog ne zapusti. Vekomaj ostane z nami. 'Zahvalimo se za to njegovo tako veliko ljubezen, ki nam jo je nemogoče doumeti. Prosimo za milost, da se ne bi nikoli utrudili zajemati Očetovega usmiljenja in ga prinašati v svet. Prosimo, da bi bili usmiljeni, da bi povsod širili moč evangelija, da bi napisali tiste strani evangelija, ki jih apostol Janez ni napisal.'«
Ob Mariji in Jezusu, foto: JoPl
Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/04/03/...