Potem, ko Pavel spregovori o različnih darovih
in karizmah, ki jih Gospod deli v svoji Cerkvi ter poudari, da imajo kljub različnosti
»istega Duha«, tokrat to podkrepi s podobo o telesu in njegovih udih. Enotnost
v raznolikosti in raznolikost v enotnosti tako primerja enotnosti človeškega
telesa: »Vsi telesni udje so eno telo«, pri čemer je vir in počelo te »enosti«
(enotnosti) v Svetem Duhu: »V enem Duhu smo bili namreč mi vsi krščeni v eno
telo... in vsi smo pili enega Duha«. V tem lahko vidimo tudi podobi krsta in
evharistije, ki kristjana vcepita v enotnost Cerkve. Podoba s katero Pavel
razloži svoj nauk, je sama po sebi tako zgovorna, da ne potrebuje kakšne
posebne razlage. Bolj pomembno je dejstvo, zaradi katerega se mu zdi potrebno,
da na tako »obširen« in nedvoumen način spregovori o tem vprašanju.
V cerkvenem občestvu v Korintu so se namreč
morali nekateri počutiti »drugorazredne«, ker niso imeli določenih karizem in
darov, s katerimi so se drugi najbrž pretirano ponašali. Zaradi tega občutka
manjvrednosti so se čutili prezrte oz. izrinjene iz občestva in po vsej verjetnosti
so jim tudi »obdarovanci« morali večkrat vzbujati tak občutek. Najhujše, kar
lahko prizadene neko skupnost, je ravno ta greh razdvojenosti, ki pa ga je
Kristus »razgalil«, ko je v Cerkev vpeljal novo vrednotenje in dostojanstvo
oseb. Tako kot ni več »ne Grka ne Juda, ne obrezanega ne neobrezanega, ne
sužnja ne svobodnega« kakor pouči Kološane, tako ni več 'potrebnega in nepotrebnega',
pač pa smo vsi enako pomembni in častivredni. Zato med nami ne sme biti
razprtij in neenakosti, pač pa smo dolžni »enako skrbeti drug za drugega«.
Roman
Starc
Vandalizem v stolnici. Kolikor mi je znano, so
se s to težavo spopadali že vsi moji predhodniki, kar pa ne pomeni, da se proti
temu »ne splača« truditi. Žal se vedno znova pojavi kdo, ki želi uničiti vse
lepo, kar nam uspe uresničiti ali za kar si prizadevamo. Tako se zadnje čase
pojavlja v stolnici nekdo, ki z nožem reže oltarne prte, spravil pa se je tudi
nad oglasno desko. Vse obiskovalce stolnice zato prosim, da ste posebej
pozorni na kakšno »nenavadno« obnašanje in na to opozorite mene ali mežnarja.
Škodo smo prijavili policiji, tako, da bodo lahko ukrepali, ko bomo odkrili
kdo to je. Hvaležni vam bomo za kakršnokoli pomoč pri tem, da ga odkrijemo
ter zavarujemo lepote in dragocenosti naše stolnice. Tudi zaradi lažjega
nadzora vas prosim, da dobrohotno sprejmete različne »omejitve«:
pregrajevalne vrvi in občasno zaklenjena glavna vrata. Žal so že daleč časi,
ko je Charles Nodier, francoski pisatelj in urednik glasnika Ilirskih provinc
zapisal: »Ta narod bil je najlepša družba dobrih ljudi, kar jih je Bog na
zemljo zasadil ... Ljudje, ki so več let v Ljubljani živeli, se ne
spominjajo, da bi bili kdaj slišali o kakem zločinu. Deželni jezik nima niti
izraza za zločine.«
JEZUSOVO DAROVANJE SVEČNICA
Prvotni praznik »Marijinega očiščevanja«,
kasneje »Jezusovega darovanja«, danes poznamo
predvsem pod imenom svečnica, ker
se na ta dan po naših cerkvah blagoslavljajo sveče, ki jih verniki odnesejo
na svoje domove. Ta starodavni bogoslužni običaj se naslanja na besede, ki jih
je ob detetu Jezusu izrekel starček Simeon, ko ga je imenoval »luč v
razsvetljenje narodov«. Pomen tega obreda lepo oriše prošnja pri blagoslovu
sveč: ». kakor te luči, z vidnim ognjem prižgane, preganjajo nočne temine, tako
naj bodo tudi naša srca razsvetljena z nevidnim ognjem, to je, z lučjo Svetega
Duha...«
»Božja mati in vedno Devica je v svojem
naročju prinesla v tempelj Jezusa, luč sveta, in ga približala tistim, ki so
sedeli v senci teme. Mi pa razsvetljeni od te luči držimo v rokah luči, ki
svetijo vsem okoli nas, in hitimo naproti njemu, ki je prava luč. Z mislijo na
to skrivnost stopimo zdaj v vrsto in nosimo v rokah luči, da pokažemo svojo
vero v to, da nas je razsvetlila Božja luč. Svetloba teh luči je podoba Božje
svetlobe, ki jo oznanjamo. Bratje in sestre, dajmo se od nje razsvetliti, vse
naj nas razžari! Nihče naj se ne izmakne njenemu sijaju, nihče naj se ji ne
umakne in tava v temi. Stopimo naprej po svetli poti v žaru in sijaju vedno
bliže k njemu, ki je večna luč. S starčkom Simeonom sprejmimo to večno
izžarevajočo luč. Z vsem srcem zapojmo hvalnico Bogu Očetu, od katerega je ta
luč od luči, da nas je rešil teme in nas vse razsvetlil.« (sveti Sofronij)
Besedo o tem, kakšne slovesnosti so se
odvijale ob posvetitvi stolnice, prepustimo kar kronistu in zgodovinarju Janezu
Gregorju Dolničarju: »Ko so svetišče, kot smo doslej videli, dozidali in
izvršili do vrha zvonikov, je določil knez krajevni ordinarij, naj se opravi
posvetitev tega svetišča po starem obredu prav posebno slovesno v trajni
spomin zanamcem; opravilo naj v čast Bogu, Najboljšemu in Najvišjemu, poteka
kar mogoče slovesno celih osem dni. Začetek slovesnosti je bil v začetku
aprila določen za 8. maj leta 1707, da bi se držali hvalevredne stare ustanove.
Medtem niso opustili ničesar, kar bi moglo povečati pobožnost ali sijaj
pripravljajoče se slovesnosti. V Augsburgu so naročili kovati kovance ali
spominske svetinje, stene svete stavbe so olepšali in nanje pritrdili 12
pozlačenih bronastih križev, postavili so marmorirane odprte lope za
govornike, na pevskem koru so napravili nove sedeže, oltarje so lično
okrasili, in da bi hkrati z zunanjo pobožnostjo še bolj blestelo tudi
načrtovano praznovanje, se je zdelo prav kar najvdaneje povabiti premilostnega
cesarja Jožefa I. kot deželnega kneza in naslednika predarežljivega
ustanovitelja, milostno cesarico Amalijo in milostno cesarico vdovo Eleonoro s
pismi, ki jih je poslala posebna pisarna. Vabila so poslali tudi številnim
pomembnim knezom, škofovskim in svetnim, posebej knezu Salmu, vrhovnemu
načelniku dvora, nadškofu v Pragi, koadjutorju salzburške nadškofije,
brižinskemu, dunajskemu, lavantinskemu, sekovskemu in hiemseejskemu škofu,
namestniku njegovega veličanstva v Gradcu, predsedniku dvorne komore in
predsedniku dvornega sveta ter koroškemu kastelanu, doma pa slavnim kranjskim
stanovom. Škofijski urad je razglasil praznovanje tudi župnikom in komisarjem
celotne ljubljanske škofije, bližnje pa so povabili k slovesnosti in jo
prebivalcem Ljubljane 1. maja oznanili s prižnic.«
• Ponedeljek, 28.1.: sv. Tomaž Akvinski,
duhovnik, cerkveni učitelj
• Sreda, 30.1.: sv. Hijacinta Mariscotti,
tretjerednica
• Četrtek, 31.1.: sv. Janez Bosko, ustanovitelj
salezijancev
• V četrtek, 31.1., bo po večerni sveti maši
molitev pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov.
• V petek, 1.2., bo ob 8.30 molitev pred
Najsvetejšim in posvetitev Srcu Jezusovemu, ob 15. 00 pa ura Božjega usmiljenja
in po njej sveta maša.
ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim in
posvetitev Srcu Marijinemu. Sveto mašo ob 18.30 bo daroval škof dr. Franc
Šuštar. Pri vseh mašah bo blagoslov sveč.
• V petek, 8.2., bo ob 10.00 sveta maša za vse
žive in pokojne umetnike in ljubitelje kulture. Daroval jo bo nadškof msgr. Stanislav
Zore.
MISEL TEDNA
Papež Frančišek v poslanici za 34. svetovni
dan mladih v Panami: »Postaviti se v služenje bližnjemu, ne pomeni samo biti
pripravljeni za delovanje. Potrebno se je postaviti tudi v dialog z Bogom z
držo poslušanja, kakor je to storila Marija. Ona je prisluhnila temu, kar ji je
rekel angel in zatem odgovorila. Iz tega odnosa z Bogom v tišini srca
odkrijemo svojo identiteto ter poklic, h kateremu nas Gospod kliče, ki pa se
lahko izrazi v različnih oblikah: v poročenosti, v posvečenem življenju, v duhovništvu...
Nikoli sebičnosti. Ne obstaja poklicanost k sebičnosti. Vsi ti poklici so
načini hoje za Jezusom. Pomembno je odkriti, kaj Gospod pričakuje od nas ter
imeti pogum za reči »da«. Marija je bila srečna žena, saj je bila velikodušna
pred Bogom ter se tako odprla za načrt, ki jo je imel zanjo. Predlogi Boga za
nas, kakor je bil ta, ki ga je imel za Marijo, niso zato, da ugasnejo sanje,
temveč da prebudijo želje in storijo tako, da bo naše življenje obrodilo
sadove, privabilo številne nasmehe ter razveselilo številna srca. Dati
pritrdilni odgovor Bogu je prvi korak za biti srečni ter osrečevati druge
osebe. Dragi mladi, imejte pogum, da vsak vstopi v svojo notranjost ter vpraša
Boga: 'Kaj hočeš od mene?' Pustite, da vam Gospod spregovori in videli boste,
da se bo vaše življenje spremenilo ter napolnilo z veseljem.«
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in
prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni
prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30,
16.00, 18.30
Nedelje in
zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30,
12.30, 16.00, 18.30
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/ Stolnica Ljubljana
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc,
župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si
/ 041/746 354 http://www.stolnica.com/