TEDEN BOŽJE BESEDE 1. 5. 2022 – 8. 5. 2022

VELIKONOČNA NEDELJA 

Na tretjo velikonočno nedeljo beremo, da so med zasliševanjem véliki duhovniki očitali apostolom, zakaj so kljub prepovedi z Jezusovim naukom napolnili ves Jeruzalem. Kdo bi lahko danes z evangelijem na polnil Ljubljano in Evropo? Ali je to sploh mogoče? In če je, kako bi lah ko ponovili neverjeten oznanjeval ni uspeh apostolov po binkoštih? Ob teh vprašanjih se najprej samo kritično obračamo vase in kaj hitro ugotovimo, da smo nemara premalo goreči in daleč od žara, kakršnega so ga ljudje videli na obrazih apostolov. 

Samokritika je na mestu, a z njo ne smemo pretiravati. Tudi apostoli so bili samo ljudje: zavistni, neučaka ni, jezljivi, polni napačnih zamisli. Po binkoštih so na hitro, v moči Svetega Duha, reinterpretirali celotno Staro zavezo, jo umestili v velikonočno skrivnost in ji s tem dali nov smisel. Zakaj je oznanjevanje apostolov bolj odmevalo kot naše oznanjevanje danes? Empirične razlage za to ni. Je pa med tedanjim in našim časom bi stvena razlika v tem, da je bila takrat vera vse, danes pa skoraj nič. Popol noma se je spremenila kulturna paradigma. 

Ves javni prostor, družbena omrežja, mediji in umetnost diha jo nevero. Nekoč so bili začudeni, če je imel kdo verske pomisleke, danes smo začudeni, če kdo javno izpove pripadnost veri in Cerkvi. Kristjani danes ne moremo na polniti javnega prostora z evangelijem, ker je ta do zadnjega kotička zasičen s potrošniškimi vrednota mi in z omalovaževanjem vsega krščanskega. Pa tudi ni treba. Pač pa naj v potrpežljivosti in prisebnosti čakamo, da se naš Gospod vrne. Do volj je, da smo v tem vmesnem času luč, sol in kvas ter polni zaupanja v Gospodovo besedo, izrečeno za težke čase: Kdor pa bo vztrajal do konca, bo rešen (Mt 10,22). 

Milan Knep

PISNO VPRAŠANJE IN POBUDA MESTNEMU SVETU MOL 

V začetku leta smo v TBB že zapisali ne kaj misli ob zaprtju tržnice za parkira nje. Vprašanje in pobudo o ponovnem odprtju smo medtem posredovali tudi na Mestni svet MOL, a je bil odgovor podobno zavajajoč kot v medijih. Naš ključar je ob tem pripravil naslednji zapis: 

Že od nedelje pred božičem je osrednja ljubljanska tržnica ob nedeljah in praznikih zaprta za parkiranje. To se je zgodilo takoj po prepovedi prodaje »kuhančkov« ob lesenih hiškah na decembrskem sejmu. 

Parkiranje na tržnici je vrsto let dobro služilo obiskovalcem starega dela Ljubljane, pa tudi obiskovalcem stolnice. To zaprtje pa je zelo neprijetno predvsem za starejše obiskovalce stolnice. Preko mestne svetnice je bilo po dano vprašanje županu o vzroku zaprtja in pobuda za ponovno odprtje. V odgovoru svetnici pa je naveden razlog zaprtja zgolj »problem« oljnih madežev in kakšno pozabljeno vozilo do naslednjega delovnega dne. 

Sklepamo lahko, da je do zaprtja prišlo bolj iz maščevanja prepovedi »kuhančkov« in kot pritisk za gradnjo garaže pod tržnico, kot sledi v nadaljevanju odgovora: »... kar bomo zagotovili (namreč, parkira nje motornih vozil) z izgradnjo parkirne hiše pod njo. Ta bo nudila precej več parkirnih mest, tudi za okoliške stanovalce, in sicer ne le ob sobotah in nedeljah, temveč vse dni v letu.

« Zanimivo pa je tudi »prejudicirano« mnenje MOL, ki kar na osno vi njihovega odgovora sklepa, da je s tem mestna svetnica spremenila svoje mnenje glede gradnje parki ne hiše pod tržnico: » Glede na vaša vprašanja in ... pobudo..., sklepamo, da ste svoje razmišljanje o tem, da izgradnja parkirne hiše pod tržnico ni potreb na, spremenili. Vašo spremembo v razmišljanju pozdravljamo. P.M.

ŠMARNICE 2022

 Ena izmed lepih, žal kar malo pozabljenih oz. premalo cenjenih pobožnosti Mariji v čast, so šmarnice, ki imajo v naši stolnici še posebej dolgo tradicijo, potem, ko jih je leta 1856 vpeljal stolni kanonik in župnik Jožef Zupan. Tudi letos vas vabimo, da se jih večkrat udeležite. Letošnje šmarnično branje za odrasle z naslovom Marija ima mnogo oblek, je napisal p. Branko Petauer. 

Vabi nas na romanje v različna romarska svetišča, kjer se srečujemo z raznolikimi upodobitvami Bož je Matere. Nekatere so povezane s posebnimi dogodki ali zgodovino kraja, druge z ljubeznijo in hvaležnostjo molivcev, ki so z ustvarja njem čudovitih Marijinih podob in pesmi izrazili svojo vdanost ne beški Kraljici. 

Naj bodo tudi za sodobnega človeka spodbuda, da »z večjo vero, ko stopi človek k Mari ji, bolj ji odpre vrata svojega srca, da lahko deluje. Še lepše povedano, Marija vstopa v srce pred Jezusom, ga pripravi in pusti, da Jezus naredi čudež.

STOLNICA – NAŠ DOM 

Freske v zakristiji Poleg Quaglijeve freske na stropu, je na začetku 20. stoletja slikar Anton Jebačin na stenah zakristije naslikal še tri slike. 

 V okroglih medaljonih so na slikani angeli, ki z napisnimi trakovi v latinščini in »atributi« opominjajo in spodbujajo mašnika na dobro pripravo na mašo. Prvi drži vrček z vodo in poziva k očiščenju z besedami preroka Izaija: Očisti te se, vi, ki nosite Gospodove po sode!« (Mundamini qui fertis vasa Domini, Is 52,11). 

Drugi drži kelih s hostijo in s stavkom iz Rimskega pontifikala spodbuja: »Posnemaj te, česar se dotikate!« (Imitamini quod tractatis, Pont. Rom.). 

Tretji angel pa še zadnjič, tik pred začet kom, osredotoči duhovnikove mi sli na mašno daritev, ko za psal mistom ponavlja: »Stopil bom k Božjemu oltarju« (Introibo ad alta re Dei, Ps 42). 

S tem smo tako zaključiti opisovanje fresk in poslikav v stolnici. Ostanejo nam le še manjše podobe na empori orgelskega kora. Leta 1731 je Franc Jelovšek nad marmor nima stebroma, ki podpirata kor, naslikal Davida s harfo in Cecilijo s pozitivom, v ostala prosta polja med rokokojsko štukaturo pa »umestil« pojoče in muzicirajoče angele. 

V nadaljevanju se bomo, podobno kot pri freskah, še enkrat sprehodili po stolnici ter si ogledali njeno opremo, predvsem oltarje, slike in kipe. 

DOGODKI PRED NAMI 

• V petek, 6. 5., bo večerno mašo ob 70 letnici tednika DRUŽINA daroval pomožni škof dr. Anton Jamnik. Lepo vabljeni! 

• V ponedeljek, 9. 5., bo po večerni sveti maši v stolnici koncert za mir v svetu, na katerem bo nastopilo več umetnikov in izvajalcev klasične ter sakralne glasbe. Lepo vabljeni!

GODOVI IN PRAZNIKI 

• Nedelja, 1. 5.: 3. velikonočna nedelja, sv. Jožef delavec 

• Ponedeljek, 2. 5.: sv. Atanazij, škof, cerkveni učitelj

• Torek, 3. 5.: sv. Filip in Jakob, apostola 

• Sreda, 4. 5.: sv. Florijan, mučenec

• Četrtek, 5. 5.: sv. Gotard, menih, škof 

• Petek, 6. 5.: sv. Dominik Savio, dijak, zavetnik ministrantov 

• Sobota, 7. 5.: sv. Gizela, opatinja 

• Nedelja, 8. 5.: 4. velikonočna – nedelja Dobrega pastirja 

ŠMARNIČNA POBOŽNOST

je v stolnici vsak dan ob 8.30, pri večerni sveti maši, ter ob nedeljah ob 15.30. Lepo vabljeni!

URNIK SVETIH MAŠ

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

TEDEN BOŽJE BESEDE 10. 4. 2022 – 1. 5. 2022

»VSTAL JE!«

 »Veselje velike noči nam vedno bodi Jezus, ti, naj prerojeni z milostjo s teboj se v slavi združimo.« (iz velikonočne himne) Jezusovo vstajenje je bilo v trenutku, ko se je zgodilo, na zunaj nekaj neopaženega, v globini pa tako silovito, da je spremenilo tek zgodovine, prekvasilo svet ter mu dalo nov polet in smisel. Kristjani smo poklicani, da živimo iz velikonočne skrivnosti in kot njene priče prinašamo veselje vstajenja sodobnemu svetu, saj ljudje vedno potrebujemo mir in upanje, ki ga prinaša vstali Odrešenik. 

Skupaj s kanoniki, drugimi duhovniki, sodelavci in člani ŽPS vam želim, da bi vas zaupanje v Kristusovo zmagovito moč in vera v njegovo neskončno ljubezen spremljala vse dni, posebej ob praznovanju svete velike noči!  

župnik 

 

 

CVETNA NEDELJA 

Da je Jezus Kristus, ki je bil enak Bogu, kot pravi danes sv. Pavel v pismu Filipljanom, sam sebe izničil, vzel nase podobo hlapca in bil pokoren Očetu vse do smrti na križu, se nas mogoče sploh ne dotakne. To je po svoje razumljivo, saj je vse, kar ne občutimo sami, za nas bolj ali manj samo informacija. A je to le varljiv videz, zato si Tomaž Kempčan v Hoji za Kristusom postavlja retorično vprašanje: »Čemu premišljevati o skrivnih in temnih rečeh,« med ka tere sodita tudi skrivnost trpljenja in smrti. In odgovarja: »Majhno in kratko je vse, kar s časom mine.« Alojz Ihan opozarja, da smo se od tega pogleda, o katerem govorita sv. Pavel in Kempčan, odvrnili, ker nas je fasciniral ekonomistični pogled na smrt. In dodaja: »Včasih smo mi slili, da je minljivo vse, kar je materialno, da mine denar, medtem ko smo za večno imeli duha, umetnost, glasbo, literaturo. Zdaj se je to radikalno obrnilo. Umetnost je vedno bolj vezana na umetnika: ko ga ni več, ni več zanimanja za njegova dela. Umetnost je predvsem resničnostni šov, potrebuje objekt, okrog katerega se širijo medijska sporoči la. Tudi denar je bil nekoč geografsko zamejen na določeno državo. Bogastvo je bilo nekaj krhkega, kajti ob vojni se je vse porušilo. Zdaj se po nekih čudnih ozmozah kapital preseli drugam v trenutku, še preden se zgodi kaj neprijetnega. Kapital je postal nesmrten, je moč, ki se more umakniti pred vsako krizo: vedno najde izhod, drugo državo, oazo. Bogastvo postaja skoraj nesmrtna energija, ki je ni mogoče razpršiti in uničiti, ampak se kot snežna kepa vali in povečuje; ne glede na to, kaj se dogaja po svetu.« Bratje in sestre: veliki teden Gospodovega trpljenja nas odvrača od iluzij, ki jih opisuje Ihan. 

Milan Knep

 

Z VELIKONOČNEGA VOŠČILA SLOVENSKIH ŠKOFOV 

Sveti Avguštin je zapisal, da je » Gospodovo vstajenje naše upanje«! Cerkveni učitelj je s to trditvijo želel krščansko občestvo okrepiti na poti vere v večno življenje in da ne bi ob spoprijemanju s trpljenjem, zlom in dejstvom smrti izgubili poguma in obupali. Vprašanje upanja je še posebej na mestu v letošnjem času priprave na veliko noč, ki je zaznamovan z zlom vojne v Ukrajini in z vsemi posledicami, ki jih vojna pri naša za njene državljane, za Evropo in za ves svet. Vera v vstajenje in večno življenje, ki jo krepi velikonočno upanje, temelji na zgodovinskem dejstvu Kristusovega trpljenja in vstajenja od mrtvih. Gotovost, da bomo deležni neminljivega življenja, ne izhaja iz človeškega dognanja, temveč iz Božje obljube. Smrt nima zadnje besede! To oznanilo je bistvo evangelijskega sporočila in temelj verovanja. Kakor je bil obujen Gospod Jezus, bomo obujeni tudi mi. Velikonočno jutro je glede prihodnosti človeštva prelomnica in začetek novega stanja. Jezus je vstal, da bi sam živel v nas in da bi v njem, to je z njegovo močjo in milostjo, bili že na tem svetu deležni Božjega življenja tudi mi. Slednje se bo v polnosti udejanjilo v večnosti. Ob zori velikonočnega jutra sta Peter in Janez našla grob prazen. Magdalena in druge žene so srečale vstalega Jezusa; ob lomljenju kruha sta ga spoznala tudi emavška učenca. Vstali Gospod se je zvečer prikazal tudi apostolom v zgornji izbi, nato pa še drugim učencem v Galileji. Tudi mi smo ob premišljevanju evangeljskih poročil povabljeni, da Vstalega prepoznamo v konkretnih življenjskih okoliščinah, ga sprejmemo v svoja življenja kot sopotnika, ki ima z nami sočutje in nas vodi v polnost življenja. Veselo veliko noč in naj bo Gospodov mir z vami vsemi! 

msgr. dr. Andrej Saje predsednik SŠK

 

BESEDA NAŠIH PASTIRJEV 

Nekaj misli iz nagovora pomožnega škofa dr. Antona Jamnika na peto po stno nedeljo: V današnjem evangeliju se Jezus sreča z grešnico. Nič kaj dosti ne go vori. Ne moralizira, ne našteva, kaj vse je bilo narobe, saj je že videl, da je osramočena, poniževana. Jezus seveda obsoja vse slabe stvari, človeka pa nikoli. Nikoli ga ne izključi, ga ne poniža, sramoti, žali. Ravno naspro tno: pokaže ji, da je kljub vsemu, kar se je zgodilo, ljubljena, da ni sama, da ima njega, ki jo posluša. S tem, ko se sreča z njo v tej samoti, v tem po niževanju, ji vrne dostojanstvo. Še tako hud in velik greh je odpuščen, če se človek pokesa in zaživi novo življenje. Ko bomo pristopali k zakramen tu spovedi, glejmo predvsem na to: res je, da potrebujemo ponižnost, is krenost, da pokleknemo in prosimo Gospoda za odpuščanje. Ampak to ni ponižanje, to ni neka puklasta ponižnost, da se človek daje v nič, ampak da prizna: grešni človek sem, ljubi Bog, odpusti mi, potrebujem tvojega odpuščanja. Vračanje dosto janstva pomeni, da lahko na tem svetu narediš nekaj lepega, dobrega, da si potreben, ljubljen. Naš človeški pristop pa je velikokrat precej drugačen. Kot množica farizejev, učiteljev, ki bi ženo najra je kamenjali, tudi mi hočemo naj prej soditi. Koliko je tega obsojanja, še veliko hujše pa je, da je ogromno žaljenja, poniževanja! Ko to začne mo, samo poglabljamo zlo, greh. Mislimo, da če bomo z moralistič nim pristopom nekomu naredili celo pridigo, da ga bomo pa spremenili. Ravno nasprotno se zgodi: tak človek bo pobegnil od nas, še bolj se umakne, ker je še od nas slišal to obsojanje. Ko imamo nekoga radi, ko ga sprejemamo v tem, kar je, potem pa bo dobil korajžo in moč, da bo lahko naredil nov korak v življenju, potem bodo tudi naši medsebojni odnosi drugačni. Preprosto lahko temu rečemo: odkrivati v človeku tisto, kar je najlepšega, najboljšega, najbolj svetlega. Ne se zazirati v sence. Če bomo hoteli videti temo, bo ta povsod, saj vsi nekaj narobe delajo. Če pa se trudimo, da bi videli luč, najprej v sebi in če to luč odkrijemo tudi v drugem, pa bomo lahko videli in odkrili veliko lepega. Odkrijmo to dobro, svetlo plat v človeku, kot je storil Jezus. Pri zakramentu svetega krsta smo bili očiščeni grehov, pri zakramentu spovedi prejemamo znova in znova odpuščanje, da bi postajali vedno bolj Božji, da bi bilo te luči vedno več v našem življenju. Nobene pravice nimamo, da bi koga sodili, ker smo tudi mi samo končna in grešna bitja. Naj nas na tej poti iskanja poglobitve vere, iskrenega prijateljstva z Jezusom Sveti Duh razsvetli, da bomo najprej sami sprejeli odpuščanje in da bomo po tem tudi na druge, na bližnje, gleda li v luči evangelija in odkrivali tisto, kar je v njih najboljšega, najlepšega.-----------------------------

SVETO VELIKONOČNO TRIDNEVJE 

Vsako leto v velikonočnem tridnevju podoživimo dogajanje v Jeruzalemu in na Kalvariji, ki se je odvijalo okoli davne ga leta 33. Posamezni dnevi velikonočnega tridnevja nas v cerkvi popeljejo na kraj dogodkov trpljenja in odrešenja.

CVETNA NEDELJA Pri vhodu v Jeruzalem Jezus sede na osliča. Pokazati hoče, da mestu in njegovim
prebivalcem prinaša mir. Konj je namreč bojna jezdna ži val, prihajajoči na osličku pa je kralj miru. Množica narašča. Pozdravljajo ga z navdušenimi klici. Mnogi mislijo, da je Jezus novi David, kralj, ki bo pregnal Rimljane, obnovil svobodo in delal čudeže, pomnožil kruh in podobno, da bodo ljudje lagodno in brez skrbi živeli.

VELIKI ČETRTEK 

Zvečer Jezus apostole zbere pri zadnji večerji. Spomin na izhod iz egiptovske sužnosti. Trenutek je še
dodatno slovesen. Učenik se poslavlja. Jezusove poslovilne kretnje in besede ostanejo zapisane globoko v srcih navzočih: To je moje Telo. To je moja Kri. To delajte v moj spomin. Po večerji gredo na Oljsko goro. Jezus ve, da je prišla njegova ura, ko bo dal svoje življenje v odkupnino za mnoge. Zavestno jo sprejme. Četa vojakov, ki jo vodi izdajalec Juda, se jim približa. Jezusa zvežejo in vržejo v ječo. Prijatelji se razbežijo. Menda ne mislim, da bom jaz v preizkušnji lahko vztrajal, če ne bom čul in molil?

VELIKI PETEK 

Jezus nosi svoj križ. Križajo ga med dvema razbojnikoma na majh ni vzpetinici pred mestnimi vrati. Uradni razlog je napisan na križu: delal se je kralja Judov (INRI. Iesus Nazarenus Rex Iu deorum). To je strahovito poniževalno umiranje na očeh radovedne množice, sovražnikov, ki se mu rogajo, in obupanih prijateljev. Jezus umrje popoldne ob treh, na dan pred soboto.

 

 

 

VELIKA SOBOTA 

 Ko Jezusa položijo v grob, se začne sobotni počitek. Ta dan je vedno prazničen. Za Jezusove

prijatelje pa je dan žalosti. Sedaj so sirote: žalostni, zapuščeni, razočarani, obupani. Kdo ve, če oblast tudi njih ne išče. Vsa pričakovanja, ki so jih stavili na Jezusa, so se razblinila. Preostane jim samo še nekaj: izkazati spoštovanje pokojnikovemu truplu, potem bodo lahko šli vsak na svoj dom.

VELIKA NOČ  

V nedeljo zjutraj gredo h grobu, da bi mazilili truplo. Toda kakšno presenečenje, začudenje in strah hkrati! Grob je prazen, pokojnikovo telo je izginilo. Dogodek je veličasten. Vedno več prič ga vidi. Žene, apostoli, učenci. Vsi pravijo, da so videli Jezusa živega. Drugačnega, pa vendar istega. Poveličane ga! V vrtu, na poti, v dvorani ... Obotavljali so se. Včasih so dvomili. A končno so zastavili vse svoje življenje za oznanilo temeljne resnice: Jezus živi! Vstal je od mrtvih! Vstali bomo tudi mi. Velika noč je, Gospodova velika noč ... To ni podoba, ni zgodovina, ni senca, ampak prava Gospodova velika noč ... Zares, o Jezus, obvaroval si nas velike nesreče, stegnil si nad nami svoje očetovske roke; skril si nas pod svoje očetovske peruti. S svojo božjo krvjo si namočil zemljo za svojo krvavo in ljubezni polno pogodbo z ljudmi. Odstranil si od nas grožnje in jezo ter si nam povrnil prvotni mir z Bogom. O, ti, ki si zares sam med samimi in vse v vseh! Naj sprejmejo nebesa tvojega duha, a tvojo kri naj posrka zemlja. O božanska velika noč, ki se spuščaš z neba na zemljo in se z zemlje vzpenjaš v nebo! Za vse si radost, čast, jed in sladkost; ti si razpršila temo smrti, podelila življenje vsem in odprla vrata v nebo. Bog se je prikazal kot človek in človek je postal Bog ...« 

sv. Hipolit Rimski

GODOVI IN PRAZNIKI 

• Nedelja, 10. 4.: CVETNA NEDELJA 

• Ponedeljek, 11. 4.: sv. Sveti Stanislav, škof, mučenec 

• Torek, 12. 4.: sv. Zenon Veronski, škof 

• Sreda, 13. 4.: sv. Martin I., papež, mučenec 

• Četrtek, 14. 4.: veliki četrtek 

• Petek, 15. 4.: veliki petek 

• Sobota, 16. 4.: velika sobota 

• Nedelja, 17. 4.: VELIKONOČNA NEDELJA 

• Ponedeljek, 18. 4.: velikonočni ponedeljek 

• Torek, 19. 4.: sv. Leon IX., papež 

• Sreda, 20. 4.: sv. Teotim (Teo), misijonar, škof 

• Četrtek, 21. 4.: sv. Anzelm, škof, cerkveni učitelj 

• Petek, 22. 4.: sv. Hugo, škof 

• Sobota, 23. 4.: sv. Jurij, mučenec, zavetnik Ljubljane 

• Nedelja, 24. 4.: BELA NEDELJA, nedelja Božjega usmiljenja 

• Ponedeljek, 25. 4.: sv. Marko, evangelist 

• Torek, 26. 4.: Marija, Mati dobrega sveta 

• Sreda, 27. 4.: sv. Cita, dekla, devica 

• Četrtek, 28. 4.: sv. Peter Chanel, duhovnik, mučenec 

• Petek, 29. 4.: sv. Katarina Sienska, cerkvena učiteljica, soz. Evrope 

• Sobota, 30. 4.: sv. Pij V., papež 

• Nedelja, 1. 5.: 3. velikonočna nedelja, sv. Jožef Delavec

 

URNIK SVETIH MAŠ

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

 

 

 

TEDEN BOŽJE BESEDE 3. 4. 2022–10. 4. 2022

 5. POSTNA NEDELJA

 »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo« (Jn 8,7). Ko so to slišali pismouki in farizeji, so drug za drugim odhajali, od najstarejšega dalje. Jezus je ostal sam, pred njim pa žena, ki naj bi jo zasačili v prešuštvovanju. Nihče je ni obsodil. Na tem mestu moramo pohvaliti predstavnike judovske družbene in verske elite. 

Bili so bolj iskreni kot večina teh, ki se danes neupravičeno hvalijo, kako se zavzemajo za svobodo, vladavino prava, vključenost, človekove pravice in druge točke agende, ki jo praksa dosledno demantira. In ne more biti drugače, le da se je judovska elita tega zavedala, nekatere elite pa si danes domišljajo, da jih k vladanju kliče 

Zgodovina, saj naj bi poosebljala etične, kulturne in gospodarske ideale. Zavest judovskih prvakov je bila kodirana s teologijo greha. Vsak Jud je vedel, da je zgražanje nad domnevno prešuštnico navadna hinavščina. Kajti če je res grešila, je bila največkrat žrtev tistih, ki so si življenje na veliki nogi lahko privoščili. Ali pa je grešila zaradi kakšne druge eksistencialne stiske; malokdaj zgolj zaradi golega užitka.

 Preprosti ljudje so predvsem trpeli, le redko so si lahko kaj privoščili. Še bolj jasna pa je bila pri Judih zavest izvirnega greha, ki je temeljni razlog, zakaj potrebujemo odrešenika. Realnost izvirnega greha je zapisana celo v mišljenjsko strukturo nevernih Judov: Marxa, Freuda, Kafke. 

Nazorno ga je ekspliciral že kralj David v 51. psalmu, kjer pravi: »Človek podeduje krivdo že ob rojstvu, z grehom je omadeževan že od začetka.« Njegovo misel je dopolnil sv. Pavel: »V svojih udih vidim drugo postavo, ki se bojuje proti postavi mojega uma. Ne delam namreč tega, kar hočem, temveč to, kar sovražim.« 

Milan Knep

 POSTNI GOVORI NAŠIH ŠKOFOV 

Nekaj misli iz nagovora pomožnega škofa dr. Antona Jamnika na četrto postno nedeljo: 

Današnja Božja beseda je beseda veselja, hvaležnosti; uči nas, da je vedno znova mogoče začenjati in postni čas nas vabi prav k temu. Nič ni dokončno odločeno, vedno se lahko nekaj spremeni, če se to začne v meni. Če je v našem srcu več dobrote, ljubezni, odpuščanja in pripravljenosti, da druge poslušamo, potem naredimo zelo bistven korak k temu, da bo tudi okolje in svet, v katerem živimo, drugačen. Temeljni problem mlajšega in starejšega sina je bil predvsem v tem, da sta imela čisto napačno predstavo o Bogu. 

Mlajši je želel od njega svobodo in iti po svoje, ker da ga oče samo ovira. Starejši pa mu sicer služi, izpolnjuje pravila, vse naredi, a brez srca; očeta pa ne sprejema kot dobrega očeta in brata ne kot brata. Jezus je povedal to priliko zato, da bi apostoli prečistili svojo podobo Boga, da bi v sebi začutili, da je Bog Bog ljubezni, odrešenja, brezpogojne potrpežljivosti; da nas s svojim ljubečim pogledom išče, ko tavamo po vseh mogočih poteh. 

Če pogledamo današnjega sodobnega človeka, vidimo, da ima tudi on velikokrat popolnoma napačno predstavo o Bogu. Bog je zanj nekdo, ki moralizira, ki kar naprej nekaj kaznuje, ki gleda, kdaj ga bo kdo polomil. Ali pa je neka dogmatična stvarnost, nek sistem daleč od človeka. Napačna predstava, povezana z nepoučenostjo, je pogosto največja ovira, da ljudje Boga ne sprejemajo in ga zavračajo. Kristjani imamo tu veliko prednost in blagoslov: imamo Sveto pismo in razodetje. Bog sam je prišel k nam v Jezusu Kristusu, velikonočna skrivnost za nas ni neka abstrakcija. Temeljni problem mlajšega sina, ko gre od očeta, ko hoče biti sam sebi zadosten, je, da služi vsem mogočim malikom. Vse mogoče nadomestke je moral najti, da je v sebi potešil hrepenenje po očetu, ki je v njem kljub temu ostalo. Loči se od očeta, v bistvu pa je očetov pogled, njegova ljubezen, ostala v njem. Iz tega lahko sklepamo, da človek nikoli ni ateist, ampak malikovalec.

 Ko zavrnemo Boga, takrat se začnemo, da bi ga nadomestili, vdajati vsemogočim malikom. A maliki so vedno prazni, ker človek služi nečemu, kar naj bi njemu služilo. Maliki človeka puščajo praznega, ustvarjajo tesnobo, razklanost, nihilizem, bedo, smrt, umiranje. Upanje, da se človek od malikov vrne nazaj k očetu, gre vase, vedno ostaja. 

V človeku ostaja nostalgija po Bogu; ker smo ustvarjeni po Božji podobi, ta Božja podoba išče svoj izvir gibanja, išče smisel od tam, kjer je prišla. Naj bo torej današnji evangelij spodbuda, da se pri sebi iskreno vprašamo, kakšna je naša podoba o Bogu, kaj so morda naši maliki, ki stopajo na mesto Boga? Če se bomo vračali k studencu življenja, potem bo v nas radost, veselje, potem bo veljalo to, da je današnji evangelij zares evangelij radosti, praznovanja. Veseliti se je treba zato, ker se vračamo k očetu. 

STOLNICA – NAŠ DOM Freske v zakristiji 

Pri opisovanju fresk smo tako prišli do »zadnje« Quaglijeve freske, ki jo je na oboku zakristije naslikal

leta 1704. V medaljonu z bogatim štukaturnim okvirjem je prikazana starozavezna zgodba o tem, kako je Bog kaznoval Uzaja, ker se je drznil dotakniti skrinje zaveze. Dogodek se je zgodil, ko je dal kralj David skrinjo zaveze ob rajanju in glasbi odpeljati iz Abinadabove hiše, da bi jo prenesli v Jeruzalem. »Božjo skrinjo so postavili na nov voz in jo spravili iz Abinadabove hiše, ki je bila na griču. Abinadabova sinova Uza in Ahjo sta peljala novi voz. Z Božjo skrinjo so ga spravili iz Abinadabove hiše, ki je bila na griču. Ahjo je hodil pred skrinjo. 

David in vsa Izraelova hiša so rajali pred Gospodom ob vseh glasbilih iz cipresovine, ob citrah, harfah, bobnih, kraguljčkih in cimbalah. Ko so prišli h Nahonovemu gumnu, je Uza stegnil roko k Božji skrinji in jo zgrabil, ker sta jo vola nagnila. Tedaj se je vnela Gospodova jeza nad Uzajem in Bog ga je tam udaril zaradi nepremišljenosti. 

Umrl je tam poleg Božje skrinje.« (2 Sam 6,3-7). V ozadju, ob robu slike vidimo kralja Davida, kako skupaj z Izraelci s harfo v roki pleše in igra. Voz, na katerem je skrinja zaveze, pa se je na skalnati poti nagnil. Uza kakor spodsekan negiben leži na tleh, njegov brat za vozom z grozo opazuje dogajanje, živali pa prestrašeni odskočita. Tragična pripoved naj bi gledalcem vlila strahospoštovanje do svetega. 

Zanimivo je, da je Quaglio poleg vola naslikal kravo, čeprav Sveto pismo govori o »volih«. Ta naj bi, kakor pravi Dolničar, pritegovala »poglede mnogih in zbujala občudovanje, ker svojim gledalcem sledi z očmi povsod, v katerikoli kot zakristije se že podajo«. 

DOGODKI PRED NAMI 

•V sredo, 6. 4., bo imel zvečer ob 18.30 gospod nadškof sveto mašo za žrtve epidemije covida-19. 

Lepo vabljeni 

GODOVI IN PRAZNIKI

 • Nedelja, 3. 4.: 5. postna, tiha nedelja 

• Ponedeljek, 4. 4.: sv. Izidor Seviljski, škof, cerkveni učitelj 

• Torek, 5. 4.: sv. Vincencij Ferrer, duhovnik 

• Sreda, 6. 4.: .sv. Irenej iz Srema, škof, mučenec 

• Četrtek, 7. 4.: sv. Janez Krstnik de la Salle, duhovnik 

• Petek, 8. 4.: sv. Maksim in Timotej, mučenca 

• Sobota, 9. 4.: sv. Maksim Aleksandrijski, škof 

• Nedelja, 10. 4.: CVETNA NEDELJA

POSTNI GOVORI NAŠIH ŠKOFOV V STOLNICI

 na postne nedelje ob 16.00:

3. 4.: škof Anton Jamnik Lepo vabljeni!

POBOŽNOST KRIŽEVEGA POTA

je v stolnici vsak petek ob 8.30 in po večerni sveti maši ter ob nedeljah ob 15.30 !Lepo vabljeni

Vsi, ki doslej zaradi pogoja PCT niste mogli v stolnico, lepo vabljeni, da se nam ponovno pridružite!

Dobrodošli!

URNIK SVETIH MAŠ

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim