TEDEN BOŽJE BESEDE 29. 10. 2023 - 12. 11. 2023

 30. NEDELJA MED LETOM

Spet se misel od prejšnje nedelje nada­ljuje. Bog opozarja, da človeška pravič­nost lahko postane celo zelo krivična, če začne vse meriti s predpisi in zapo­vedmi, ne gleda pa skozi človeka; če prezre sočutje in usmiljenje. »Na nače­lih se da čudovito jahati,« nam je dejal spiritual v semenišču.

Druga Mojzeso­va knjiga ima naslov Exodus (Izhod). Zgodovinsko je šlo za izhod Izraelcev iz sužnjevanja Egiptu, iz življenja, ki so se ga nekateri tako navadili, da si niso več želeli kaj več vrednega, čeprav je v njem zakrnelo njihovo dostojanstvo in čut za drugega in je ostala le skrb za čim lažje preživetje.

Ustrašili so se na­porov, potrebnih za zrelost osebnosti in polnost življenja. S tem vprašanjem se danes veliko ubadajo psihologi pri mladih, ki jim starši niso pomagali k samostojnosti, delavnosti in odgovor­nosti. Za tem je prekratka človeška mi­sel in nedozorela ljubezen, ki ni pre­rasla skrbi le nase.

Življenjsko namreč izhod pomeni ustvarjanje osebnostne samostojnosti in svobode duha. Šele s tem je človek sposoben zrelega svobo­dnega odločanja in podarjanja. Mojzes je rojakom v tej knjigi nanizal vrsto misli v obliki nasvetov za tako obli­kovanje značaja in družbe. Brez tega ostaja življenje neke vrste odvisnost in suženjstvo, tudi če je lepo garnirano z obiljem.

Kreniti v tako samostoj­nost ni preprosto. Dobro je, če imamo dobre zglede, da dobro poznamo svoje talente in tudi njihove meje, da pozna­mo načela poštenega ravnanja, v vsem pa potrebujemo še zaupanje Bogu, da je v nas njegov duh. Pa nikoli na ra­čun drugih, ne na račun družbe. Kdor druge kakorkoli izkorišča, je tat, dru­ge dela za svoje sužnje. To je vpraša­nje poštenja.

Za škofa Vovka je bilo to stvar osebne časti. Ostaja to, kar raste iz poštenega dela, pa kar smo naredi­li za pomoč drugim in skupnosti brez plačila (včasih tudi brez hvaležnosti). To je naravna podlaga za posvečenje, ki v nas vnaša Božji dar svetosti in posvečene večnosti.

Anton Slabe

IZ NADŠKOFOVE ZAHVALE ZA ZAHVALNO NEDELJO

Ob zahvalni nedelji se zahvalju­jem vsem, ki ste se na kakršen koli način podali na pot k tistim, ki so doživeli preizkušnjo in izgu­bo.

Zahvaljujem se vsem gasilcem, članom civilne zaščite, prostovolj­cem Karitas in Rdečega križa, pa tudi vsem drugim, ki ste po svojih močeh, lahko rečem preko svojih moči, pomagali tistim, ki so v div­janju vode ostali brez vsega, in ste jim s svojo navzočnostjo in delom pokazali, da niso sami.

Zahvalju­jem se tistim, ki ste prispevali na račune naših dobrodelnih usta­nov, posebej vsem tistim, ki ste se velikodušno odzvali na solidarno­stno nabirko po naših župnijah, ki jo Karitas razdeljuje med poplavljence.

Zahvaljujem se duhovni­kom, redovnikom in redovnicam, ki ste bili v teh časih na poseben način blizu ljudem.

Zahvaljujem se tudi prostovoljcem župnijskih Karitas, po katerih je Škofijska Karitas imela jasno predstavo dogaja­nja na terenu in najboljše moči za hitro razdeljevanje pomoči.

Zah­valjujem se tudi župnikom in žu­pnijskim pastoralnim svetom, da ste našli prostor v župnijskih pro­storih, da se morejo v njih učiti otroci, ki jim je povodenj uničila šolske prostore.

Vsem se zahvalju­jem za vse misli, besede in dejanja, po katerih ste sledili Jezusovemu zgledu, ki zase pravi, da je prišel, da bi imeli življenje.

»O, blažene duše v nebesih, pridite na pomoč naši bedi, posredujte pri Božjem usmiljenju, da bomo tudi mi imeli delež pri vašem veselju in pri blaženem gledanju, ki ga zdaj uživate.«

(sveta Terezija Avilska)

STOLNICA NAŠ DOM

Orgle na stranskih korih

Bogata zgodovina orgelskih inštru­mentov v sedanji stolnici se »začenja« na stranskih korih, saj so glavni kor, kot že rečeno, začeli načrtovati šele leta 1718. V stolnici je bil tako sprva določen prostor za orgle le na obeh stranskih korih, ki so ju leta 1710 podaljšali z lesenima balkonoma in naslednje leto opremili z orgelskima omarama.

Obe orgelski omari je mojstrsko izdelal arkularij (»izdelovalec skrinj«) Janez Pergman. Njegovo delo sta tudi baročno razgibani balkonski ograji, ki ju je pokril s školjčno in listno ornamentiko ter ovesil s cvetličnimi kitami (girlandami), nosilno ploščad pa spo­daj okrasil s kasetami. Skladno z balkonoma je oblikoval in ornamentiral tudi orgelski omari.

Ker Dolničar v svoji zgodovini lju­bljanske stolnice ob njeni posve­titvi ne omenja orgel, so napačno
domnevali, da jih stolnica takrat še ni imela. A to ne drži. Dokumen­ti namreč pričajo, da je prve orgle na desnem koru (nad stranskim vhodom) izdelal beneški orglar Osvaldo Carlone leta 1707.

Kdaj so jih odstranili, ni znano. Orgelska omara je bila kar nekaj časa praz­na, leta 1996 pa je Škofijska orglarska delavnica iz Maribora naredi­la nove orgle po starih načelih, ki naj bi svojčas vo­dila Carloneja.

V orgelsko oma­ro na levem koru (nad prižnico) pa so prenesli orgle iz stare stolni­ce, ki so jih leta 1739 nadomestili z orglami Janeza Janečka, ki je pet let prej naredil ogle na velikem koru nad glavnim vhodom.

Te orgle so bile večkrat predelane, med prvo svetovno voj­no so iz njih vzeli pročelne piščali, leta 1993 pa jih je rekonstruirala Mariborska škofijska delavnica.

DOGODKI PRED NAMI

•   V ponedeljek, 30. 10., bo v stolnici ob 19.00 taizejska molitev v okviru priprav na letošnje novoletno taizejsko srečanje mladih v Ljubljani. Lepo vabljeni!

•   V sredo, 1. 11., na praznik vseh svetih, bodo svete maše po nedeljskem redu. Slovesno sveto mašo ob 9.00 bo daroval škof dr. Anton Jamnik.
Ob 17.00 bo molitev vseh štirih delov rožnega venca po oddanih molitvenih namenih za rajne.
Gospod nadškof bo imel slovesno sveto mašo v cerkvi vseh svetih na Žalah ob 15.00. Lepo vabljeni!

•   V torek, 2. 11., bodo svete maše po običajnem delavniškem razporedu. Večerno sveto mašo bo daroval škof dr. Franc Šuštar za vse pokojne škofe in kanonike.

•   V petek, 3. 11., na prvi petek, bo ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Jezusovemu, ob 15.00 pa ura Božjega usmiljenja in po njej sveta maša.

•   V soboto, 4. 11., na prvo soboto, bo ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Marijinemu.

GODOVI IN PRAZNIKI

Nedelja, 29. 10.: 30. nedelja med letom

Ponedeljek, 30. 10.: sv. Marcel, mučenec

Torek, 31. 10.: sv. Volbenk (Bolfenk), škof

Sreda, 1. 11.: VSI SVETI, slovesni zapovedani praznik

Četrtek, 2. 11.: VERNE DUŠE, spomin vseh vernih rajnih

Petek, 3. 11.: sv. Viktorin Ptujski, škof, mučenec

Sobota, 4. 11.: sv. Karel Boromejski, škof

Nedelja, 5. 11.: 31. nedelja med letom, zahvalna

Ponedeljek, 6. 11.: sv. Lenart, opat

Torek, 7. 11.: sv. Engelbert, škof

Sreda, 8. 11.: bl. Janez Duns Skot, teolog

Četrtek, 9. 11.: posvetitev lateranske bazilike, praznik

Petek, 10. 11.: sv. Leon Veliki, papež, cerkveni učitelj

Sobota, 11. 11.: sv. Martin iz Toursa, škof

Nedelja, 12. 11.: 32. nedelja med letom

URNIK SVETIH MAŠ

Delavniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30 Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00

Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30

Nedelje in zapovedani prazniki: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SPOVEDOVANJE MED PRAZNIKI

Tudi v stolnici boste lahko pred prazniki opravili sveto spoved. V petek, soboto, ponedeljek in torek bo na voljo vsaj en spovednik od 7.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00, v nedeljo pa bo spovedovanje po običajnem urniku.

POPOLNI ODPUSTEK

Cerkev v teh dneh naklanja popolni odpustek, ki ga lahko darujete za rajne.

Pogoji so:

•       ·         opravljena spoved,
• ·         prejem obhajila,
• ·         obisk pokopališča in
• ·         molitev po namenu svetega očeta za rajne.

DAROVI ZA »OČENAŠE«, MOLITEV ZA RAJNE

Bližata se praznika vseh svetih ter vernih duš. Navada je, da v teh dneh darujete svoje darove tudi za molitve za vaše drage rajne. 

Na posebne zloženke napišite imena tistih, za katere želite, da še posebej molimo in darujemo svete maše. 

Imena z vašim darom oddajte v poseben nabiralnik pri kapeli sv. Križa, v kiosku ali v zakristiji.

Boglonaj!

TEDEN BOŽJE BESEDE 22. 10. 2023 - 29. 10. 2023

29. NEDELJA MED LETOM - MISIJONSKA

Dostikrat misel ene nedelje izhaja iz prejšnje. Ko pustimo, da duh tega bo­goslužja Cerkve pronica v nas, se pog­lablja in širi naše razumevanje, s tem pa tudi odnos do zaklada Božjega razodevanja. Ozek pogled pač lahko roje­va le ozke perspektive, Božja misel pa širi duha. Božja beseda in tudi vsi dru­gi Božji darovi niso za ponašanje, kot tudi ne imetje ne položaj ne znanje ne oblast. Saj se najdejo ljudje, ki se znajo ponašati celo s svojo duhovnostjo in jo vsiljevati drugim, kar navadno ro­jeva prav nasprotni učinek. 

Izzivalno vprašanje farizejev o davku tuji oblasti odpira vprašanje odnosov med narodi in oblastmi. Rodil ga je konkretni po­ložaj, ko so Rimljani vsemu Vzhodu, tudi Judom, vsilili svojo oblast. Nekaj uporov je prineslo le množico pobitih in tako razumevanje nacionalnosti je bil nazadnje celo izgovor za obsodbo in smrt Božjega Sina. Ljubezen do lastne­ga naroda ni najprej v tem, da branimo zemljo in lastno oblast ali tudi le svojo kulturo in jezik. Kdor niti tega ne zna, ne ve, kakšna dragocenost je narodova identiteta. Vendar samo to tega vpra­šanja ne rešuje. 

Ljubezen do lastnega naroda se bolj pokaže v tem, da goji­mo spoštljivo pozitivno misel tudi do drugih, posebej seveda takih, ki živi­jo težje kot mi. Saj meje niso samo za to, da narode ločujejo, kar velja tudi za različne vere in kulture. Jih je pa tre­ba spoštovati. Potem lahko postanejo črte stičišč in povezanosti. Bog je »pri­jel poganskega kralja za desnico«, mu navdihnil misel, naj da judovskim su­žnjem svobodo, da se lahko vrnejo do­mov in obnovijo svojo domovino. 

Zato misijonsko delo še zdaleč ni samo v oznanjevanju evangelija in naši po­moči misijonarjem, da bi Cerkev ras­la. Najprej je delo za naše krščanstvo, potem pa pomoč za celosten razvoj teh narodov v gospodarskem, socialnem in duhovnem smislu. Ko ne bi hudič prilepil teženj velikih za lastno korist, bi bilo to delo Cerkve veliko lažje in bolj rodovitno.

Anton Slabe

MISIJONSKA NEDELJA - »Goreča srca, noge na poti«

Misijonsko poslanstvo je najprej oznanjevanje evangelija z besedo in življenjem, šele nato gre tudi za krščansko dobrodelnost, ki spoš­tuje vsakega človeka in mu želi po­magati tam, kjer je. »Goreča srca, noge na poti« (prim. Lk 24, 13-35), geslo letošnje misi­jonske nedelje nas spominja, da mora vera v vsakem od nas vžgati ogenj gorečnosti in pričevanja, v konkretnih korakih približevanja bližnjim. 

Ali kot je rekel bl. Anton Martin Slomšek: »Kdor hoče dru­ge vneti, mora najprej sam goreti.« Dragi prijatelji, naj misijonski me­sec oktober in še posebej praznik misijonske nedelje v vas poživita prvotno upanje in oznanjevalni zagon, da bodo tudi vaše skupnos­ti žarele od neustavljive želje ozna­niti Kristusa našim sodobnikom. 

Hvala pa tudi za vso vašo zvesto in iskreno podporo slovenskim in drugim misijonarjem, ki delujejo po vsem svetu. Vaše molitve in da­rovi so gorivo, ki ohranja živ nji­hov ogenj pričevanja. Bog vam po­vrni za vso podporo.

Matjaž Križnar, narodni ravnatelj za misijone

STOLNICA - NAŠ DOM

Stare stolne orgle - Zapis iz Cerkvenega glasbenika

Kot zanimivost naj objavimo šaljiv za­pis iz Cerkvenega glasbenika (Št. 11, november 1911, str. 94-95) z naslo­vom: Kako sta Gregor Rihar in Blaž Potočnik popravljala stare stolne orgle.

Stare sv. Nikolaja orgle v ljubljan­ski stolnici bi vedele povedati mar­sikateri prizor, ki se je vršil na koru. Naj se eden spominu ohrani. Pred 50 leti so bile orgle že slabe, na njih je poizkušal marsikateri moj­ster svojo umetnost, za hip malo uredil, a zopet je prišlo kaj v nered, kar je organista dražilo. Pokojni Gregor Rihar je bil sicer spreten organist, imel izboren posluh, saj je v eni uri uglasbil 4 klavirje za koncert, ko se je trudil prej celi dan veščak, da bi vse 4 instrumente, na katere se je hkrati igralo na večer, spravil v soglasje,  a mehanik on ni bil. 

Tu mu je pomagal iskre­ni prijatelj Blaž Potočnik, župnik v St. Vidu nad Ljubljano. Ta je bil ne­kako mojster za vse Universallgenie, ki je kaj rad postregel na vse strani. Kedar je bil Rihar v zadregi, poslal je po Potočnika, ali ga je sam šel osebno prosit v St. Vid. In g. Blaž je imel že nekatera pripravna orod­ja doma, ter kar z njimi oborožen prišel na stolni kor. Pri taki priliki sta enkrat dolgo časa popravljala pri ceveh, mehu in piščalih. 

Potočnik je tu privil, tam prepihal, tukaj odžagal, tam kaj prilepil, in potrpežljivi Rihar mu je podajal orodje, kakršnega je ravno tovariš rabil. Rihar je bil že truden in nejevoljen; tudi prah, ki ga je g. Blaž izpihal iz piščali, se mu je vlegal na pljuča. Prav oddahnil se je, ko je Potočnik na zadnje končal: 

»Gregor, sedaj bo pa že v redu, le k orglam, jaz grem pa na stranski kor meh pritiskat!« 

Ves vesel se vsede Rihar za orgle in si pripravi spremljevanje latinske maše, katero je imel za nedeljo na vrsti. Najbrž, si je mislil, bo g. Blaž kaj pokritiziral, kako registriram; dobro je, če se človek kaj od takega veščaka nauči. Ko zasliši, da je Potočnik meh zag­nal, prične po kratkem preludiju oddelek obligatnega spremljevanja latinske maše. 

Bilo je sicer večino­ma popravljeno pri orglah, a neka­tere poteze so silno motile harmo­nijo. Vendar je Rihar spremljevanje »glorie« preigral, in Potočnik potr­pežljivo pritiskal na mehovje. Ko je končal, vidi, da Potočnik zapušča stranski kor in se doli vrača. Rihar je bil nejevoljen in razdražen, ker orgle po tolikem trudu niso bile v redu; kaj bo rekel šele 

Potočnik, ki je več ur stal v omari med piščalmi golorok, prašan, potan in zdelan, celo kaka pajčevina se ga drži! On se je mučil, Rihar le zunaj stal ter mu podajal, kar je zahteval. Ker je bil Rihar bolj boječe nature, priča­koval je, da se vlije sedaj ploha ne­jevolje ali celo srditosti nanj in nje­gove piškave orgle. In svoje orgle je Rihar toliko ljubil! 

A g. Blaž stopi sicer nekoliko po­redno resen, ne razdražen na glavni kor, ter že pri vratih zakliče Rihar- ju: »Kaj si pa vendar sedaj igral?« Rihar boječe: »Glorijo, obligatno spremljevanje N. latinske maše.« 

Potočnik se udari ob čelo: "No ja, jaz sem pa za Credo pritiskal meh, zato nisva skup prišla."

Riharju se hipoma razvedri obraz in buškne v smeh. Potočnik pa mirno zopet odpira omaro ter začne popravlja­ti nedostatke. Ko je pritiskal meh, si je natanko zapomnil, kje je na­paka, in ker je sestavo orgel imel v mezincu, je takoj vedel, kaj ni v redu. In zopet je Rihar podajal se­daj kladivo in zopet dleto; pa žago in kar je Potočnik zahteval. In Rihar se je še vedno smejal dovtipu, da ne more biti soglasja, ako igralec glorijo igra, mehač pa za Credo pri­tiska. 

Še bolj je postal dobre volje, ko je prisluškoval Potočnikovim opazkam pri popravljanju: »Raca na vodi, ti boš meni nagajala, ti sta­ra, razjedena pokveka! Le ubogaj me, ti revna piščal, ali ti pa zavijem vrat, da boš za vedno nema ostala! Kaj se mi protiviš, ko te ne spustim prej, da te vravnam. Sem že hujšega škrata ugnal, pa ne bom tebe, siro­ta! 

Tukale stoj in se mi ne gani, si­cer te pribijem, da se ne ganeš več. Ti mala žaba cinasta, tako mala si, pa hočeš, da naj gre po tvoji glavi, da se boš na sosedo naslanjala. Po konci, tako stoj m vbogaj Riharja, ko te dregne pod rebra. Mala si, a na svojem mestu zaležeš za ono veliko v prospektu, ki se oblastno šopiri v ospredju m zija po cerkvi ter zijala prodaja!« — Konec tega samogovora je bil, da sta se oba vračala za­dovoljila raz kora, in zopet so bile orgle za nekaj mesecev v redu.

Al. Arko

GODOVI IN PRAZNIKI

•    Nedelja, 22. 10.: 29. nedelja med letom, misijonska

•    Ponedeljek, 23. 10.: sv. Janez Kapistran, duhovnik

•   Torek, 24. 10.: sv. Anton Marija Claret, škof

•    Sreda, 25. 10.: sv. Krišpin in Krišpinijan, mučenca

•    Četrtek, 26. 10.: sv. Lucijan in Marcijan, mučenca

•    Petek, 27. 10.: sv. Sabina Avilska, mučenka

•    Sobota, 28. 10.: sv. Simon in Juda Tadej, apostola

•    Nedelja, 29. 10.: 30. nedelja med letom

OKTOBER  ROŽNOVENSKI MESEC

Skupna molitev rožnega venca bo vsak delavnik:  ob 8.30 pred izpostavljenim Najsvetejšim ter  ob 18.00.

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

Vsak dan 8.30 in 18.00: rožni venec

Nedelja 15.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

Prvi četrtek po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

Prvi petek 8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim 15.00: ura Božjega usmiljenja

Prva sobota 8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30 in ob 18.00: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim 

MISEL TEDNA

»Lahko, hočem, moram postati svet. Vsakogar želim poslušati z veseljem, kot da nimam kaj početi.«

(Blaženi Gašper Stanggassinger, redovnik)

URNIK SVETIH MAŠ

Delavniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30 Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00

Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30

Nedelje in zapovedani prazniki: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

DAROVI ZA »OČENAŠE«, MOLITEV ZA RAJNE

Bližata se praznika vseh svetih ter vernih duš. Navada je, da v teh dneh darujete svoje darove tudi za molitve za vaše drage rajne. 

Na posebne zloženke napišite imena tistih, za katere želite, da še posebej molimo in darujemo svete maše. 

Imena z vašim darom oddajte v poseben nabiralnik pri kapeli sv. Križa, v kiosku ali v zakristiji.

Boglonaj!

TEDEN BOŽJE BESEDE 15. 10. 2023-22. 10. 2023

28. NEDELJA MED LETOM

»V Gospodovi hiši bom prebival.« Naj bodo načrti za hišo še tako natančno izdelani, nam lahko služijo le za vzglavje naših sanj. So dragoceni, a sami zase so mrtvi. Zaživijo šele, ko se lotimo dela. Tako je z vsemi našimi dobrimi nameni in sklepi. Naj bodo še tako lepi, neizpolnjeni utegnejo kmalu postati breme, skrb in mora. 

Nekateri to vprašanje »rešujejo« tako, da si izdelajo življenjska stališča po svojem ravnanju. Jezus je o tem dejal: »Modrosti se učijo po svojih delih!« In taki navadno v tem ostanejo - obstanejo v duhovni rasti. A prav ti radi zelo glasno trosijo svoje nauke, da bi pridobili zanje še druge in s tem zapolnili praznino, ki jo podzavestno čutijo. Prerok Izaija zato posebno slikovito vabi k rasti navzgor na »goro» v slutnji in teženju v neko drugačno, vzvišeno življenje, kjer ni občutka sramote zaradi krivičnosti in greha in ni bolečin trpljenja, ko tudi smrt nima več besede; zato človeka vse napolnjuje z občutjem sreče, ki je nič ne more prizadeti. 

Slutnja nebes, ki razsvetljuje ta svet. Presenetljivo spominja na Jezusov govor na gori: »Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo« pa tudi: »Blagor lačnim in žejnim pravice, saj bodo z njo nasičeni.« Jezus je opozoril, da ta pot ni lahka. Pavel je to krepko izkusil, a se za nobeno ceno ne bi odpovedal ne naporom poti ne veselju njenega cilja. »Da bi le kako prišel do vstajenja,« mu je privrelo iz srca. In v človeški naravi je ta poklicanost. 

Prav vsak si želi biti, živeti, biti srečen. Se pa seveda lahko zelo motimo, kaj nas lahko napravi srečne. Prvi dar vere je, da v nas prodre resnica, da je življenje vekotrajno, da pa ima levi in desni izhod: v razočaranje ali v osrečenost.

V Božjo večnost vodi le pot, ki jo je utrl Jezus, pot plemenitenja duha v povezanosti z Bogom in poglabljanja srca v iskanju bratskega odnosa z ljudmi. Pravi smisel Jezusove prilike o svatbi bomo našli v njegovi besedi: »Jaz sem trta, vi mladike.« Kdor se tu hrani iz njega, se bo tam v njem.

Anton Slabe

BESEDE NAŠIH PASTIRJEV

Iz nadškofove pridige ob začetku akademskega leta:

Vas (profesorje) najprej prosim, da ne sadite česar koli. Posredujte svojim študentom najboljše od vsega, kar ste pridobili. Verjamem, da se tudi v vašo »kaščo« iz različnih virov lahko prikrade različno zrnje. Bodite izbirčni. Ne posredujete naprej vsega, kar se je nabralo v vaših predalih. Svojim študentom podarjajte najboljše iz svojega znanja. 

Bodite sejalci znanosti in zdrave pameti. Svoje študente naučite, da bodo odkrivali in spoznavali zakone sveta in da bodo vedno z zdravim kritičnim duhom preverjali vse, kar jim boste ponudili vi ali kdo drug. Ne ponujajte jim »artiklov« po zadnji modi, pa naj se zdijo še tako prebujeni. Pomagajte jim do pravih spoznanj.

Vam, študentke in študentje, z vso odgovornostjo zagotavljam, da boste ob povprečni nadarjenosti in primerni delavnosti vsi prišli do diplom in nazivov, ki si jih želite. Vendar vas tudi iskreno prosim, da bi vsaj toliko časa posvetili oblikovanju samega sebe, rasti v poštenega in pokončnega človeka, rasti v suvereno osebnost, kolikor ga boste posvetili tisti znanosti in »znanosti«, s katerima vam bodo polnili vaše glave.

Naj bo vaše življenje v tem študijskem letu uravnoteženo med poslušanjem Božje volje, da vas bo vse, kar boste spoznali, česar se boste naučili in za kar se boste usposobili, vodilo proti vedno večji svobodi. Ta svoboda pa ni v tem, da delam, kar in kakor hočem. To me zapira vase. To me ujame v mreže sebičnosti.

Božja volja nas vodi k ljudem in če sodelujemo z Božjo voljo, svet postaja boljši. Tudi vi, dragi profesorji in dragi študentje, ste poslani k ljudem. Bogastvo vašega življenja ni kariera, čeprav je res, da vas bodo, ali pa vas že, zaradi kariere občudujejo. Bogastvo vašega življenja je, da postanete za ljudi prinašalci boljšega sveta. Bogastvo vašega življenja je, da svet zaradi vašega znanja, vaših sposobnosti in zaradi vsega, kar ste, postane boljši.

Verjamem, da ste že vsi imeli priliko občudovati dela velikega Lorenza Berninija. Poleg velikih del, ki jih je ustvaril, nam je zapustil oporoko, ki jo je s svojo roko napisal sinu. V njej zahteva, naj mu po smrti ne postavljajo nobenega nagrobnega spomenika. Svojega sina preprosto prosi, naj ga pokoplje pod neke stopnice. Kot razlog za to pa je napisal: »Šele ko je človek postal stopnica za druge, se je do konca izpolnil!« Življenje se je izplačalo, ko je postalo stopnica, opora za druge. Pokopan je pred stopnicami prezbiterija v baziliki svete Marije Velike v Rimu.

Vsi skupaj postanimo v tem letu stopnica na poti k dobremu, na poti k drugemu in tudi na poti k Bogu. Naučimo se sedeti pri Jezusovih nogah, da bomo svoj čas, svoje moči in svoje znanje uporabljali za vedno večjo svobodo - nas samih in tistih, h katerim bomo poslani.

STOLNICA - NAŠ DOM
Orgle na glavnem koru

Stolnica sprva ni imela orgelskega kora nad glavnimi vrati, pač pa je bila njena zahodna stena prosta in poslikana. Ostanki Quaglievih fresk so še danes vidni za korno omaro in smo jih na tem mestu že opisali. Zanimive so zlasti po tem, ker je v skupini petih oseb, naslikanih ob sprejemu Miklavža v Miri, prepoznati portretne poteze glavnih pobudnikov zidave nove stolnice: dekana Janeza Antona Dolničarja, škofa Ferdinanda Kuenburga ter prošta Janeza Krstnika Prešerna.

Za zidavo empore se je stolni kapitelj odločil leta 1718 in namero počasi tudi uresničil. Sezidali so jo po merah stranskih korov in oprli na okrogle marmorne stebre (pred srednja so namestili kropilnika s školjčno krnico). 

Njeno prednjo stran sta leta 1731 okrasila Pietro Antonio Conti in Franc Jelovšek, prvi z lahkotno rokokojsko štukaturo, drugi s freskami, ki predstavljajo Davida s harfo, Cecilijo s pozitivom in pojoče ter muzicirajoče angele.

 

Leseno ograjo s predrto rokokojsko školjkovino je izrezljal Henrik Mihael Lohr in je bila v 19. stoletju zaradi slabega stanja popolnoma obnovljena.

Leta 1734 je orglarski mojster Janeček na kor postavil orgle, ki pritegujejo pozornost s svojim bogatim baročnim ohišjem. Tega sestavljajo tri med seboj ločene omare, olepšane s plastičnim dekorjem. Stranski omari prekriva baldahin, izpod katerega pada nad orgelske piščali zastor, ki ga ob straneh odgrinjata dva puta, medtem ko sta druga dva zasedla vrhnje volute in kažeta na osrednji dogodek oznanjenja. 

Le-to se odvija vrh obeh baldahinov in ju vsebinsko povezuje: na desni vidimo nadangela Gabrijela v pokleku, na levi pa Marijo pred bralnim pultom, ko sprejema njegovo sporočilo. 

Dogodek komentirata napisa »Zdrava Marija« (Ave Maria) in »Milosti polna« (Gratia plena) v kartušah pod piščalmi. Ker je bila srednja omara sprva nižja, je bilo srečanje Marije in angela nemoteno, potem ko so jo leta 1762 povišali, pa se je vizualno pretrgalo. Srednjo omaro je v letih 1736-1737 z okraski in šestimi angeli z glasbili opremil kipar Lohr, njegovi pa niso vsi muzikanti in tudi ne plastike na stranskih omarah, ki izdajajo roko drugega umetnika.

DOGODKI PRED NAMI

•    V petek, 20. 10., bo v stolnici ob 20.00 koncert sakralne glasbe različnih zborov iz Madžarske, Romunije, Slovaške, Avstrije in Češke. Lepo vabljeni!

•    V petek, 20. 10., bo na Žalah v cerkvi Vseh svetih ob 19.00 sveta maša ob 20. obletnici smrti b. sl. Antona Strleta.

GODOVI IN PRAZNIKI

•    Nedelja, 15. 10.: 28. nedelja med letom

•    Ponedeljek, 16. 10.: sv. Hedvika, kneginja, redovnica

•    Torek, 17. 10.: sv. Ignacij Antiohijski, škof, mučenec

•    Sreda, 18. 10.: sv. Luka, evangelist

•    Četrtek, 19. 10.: sv. Pavel od Križa, duhovnik

•    Petek, 20. 10.: b. sl. Anton Strle, duhovnik

•    Sobota, 21. 10.: sv. Uršula, devica, mučenka

•    Nedelja, 22. 10.: 29. nedelja med letom

OKTOBER  ROŽNOVENSKI MESEC

Skupna molitev rožnega venca bo vsak delavnik:  ob 8.30 pred izpostavljenim Najsvetejšim ter  ob 18.00.

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

Vsak dan 8.30 in 18.00: rožni venec

Nedelja 15.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

Prvi četrtek po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

Prvi petek 8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim 15.00: ura Božjega usmiljenja

Prva sobota 8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30 in ob 18.00: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim 

MISEL TEDNA

»Če mi je dopuščeno, da sem majhen členek v Gospodovi previdnosti, sem tega zelo vesel. Bog vedno potrebuje ljudi, nekatere za delo, druge za trpljenje.«

(BlaženiJakob Kern, redovnik)