sobota, 18. september 2021

TEDEN BOŽJE BESEDE 19. 9. 2021-26. 9. 2021

Poletje se poslavlja, z njim pa raj­ska sinjina morja, bele skale in ze­leni bori v ozadju. Iskanju izgublje­nega raja se je zapisal Paul Gauguin (+1903), francoski impresionist, ki se je odpravil na otok Tahiti sredi Juž­nega Pacifika. Prepustil se je bujne­mu življenju in svobodi. Kdo mu ne bi sledil. Zgodbe slovenskih svetni­ških kandidatov so drugačne. Dana­šnja nedelja je posvečena prav njim. Nihče od njih nas ne napotuje v idilo šumenja valov. Gauguin je izbral sle­dnje. Na Tahitiju je leta 1897 nasli­kal eno svojih najbolj znanih del Od kod prihajamo, kaj smo, kam gremo? Iskal je raj, ki naj bi ga Zahod izgu­bil po krivdi kristjanov, ker imamo človeka za krono stvarstva. Hudiča v njegovi tahitijski motiviki zame­nja Tupapau, duh mrtvih. Življenje in smrt tu nista razločena. Smrt po­raja življenje in življenje ponikne v smrti, da se v njej zopet prebudi.

Naši svetniški kandidati so se iz­ročili Kristusu, ki je smrt izločil iz življenja, jo v temelju izničil in od­stranil razlog za melanholijo, ki ga povzroča vrženost v večno kroženje istega. Svetniški kandidat dr. Strle je Kristusu sledil kot neutrudni spo­vednik, z redko videno askezo in do­sledno izrabo časa. Janez Gnidovec, skopsko-prizrenski škof, je v veliki skromnosti peš oskrboval vernike po goratih in revnih pokrajinah svo­jega misijona. Anton Vovk se po voj­ni ni umaknil na varno, temveč je vzdržal nočna zasliševanja in pretr­pel zažig, ob tem pa z nebeško vedri­no krepil svoje duhovnike. Življenje škofa Barage med severnoameriški­mi Indijanci pozna večina Sloven­cev. Vsi smo po malem romantiki, a vanjo ne verjamemo, zato so nam tihi navdih naše svete žene in mož­je, ki se jih danes spominjamo in se jim priporočamo.

Milan Knep

Vsi veste, da je vlada RS 11. septem­bra 2021 sprejela odlok, v katerem do­loča, kdo in kje mora izpolnjevati po­goj PCT, med drugim tudi za področje opravljanja verske dejavnosti.

Tako morajo odslej naprej pri izva­janju verskih obredov vsi verniki, starejši od 12 let, izpolnjevati po­goj PCT (preboleli, cepljeni, testi­rani). Poleg tega ostajajo v veljavi vsi dosedanji ukrepi: razkuževanje rok, nošenje maske ter ohranjanje razdalje 1,5 m.

Žal kar nekaj rednih obiskovalcev stolnice tega pogoja ne izpolnjuje. Te prosimo, da znova razmislijo o svojih razlogih proti cepljenju; prav je, da ob vseh informacijah, dezinforma­cijah in zavajanjih upoštevajo tudi učenje Cerkve, ki je v tem primeru ja­sno in ga je večkrat izrazil tudi papež Frančišek. Njegovo video sporočilo, posneto 18. avgusta letos, nagovar­ja (in zavezuje) vse nas: »Zahvaljujoč Bogu in po zaslugi dela mnogih ljudi imamo danes cepiva, da se zaščitimo pred covidom-19. Dajejo nam upanje, da se bo pandemija končala, vendar le, če bodo na voljo za vse in če bomo sodelovali drug z drugim.

Cepljenje s cepivi, ki so jih odobri­le pristojne ustanove, je dejanje lju­bezni. Tudi prispevati k temu, da bi se večina ljudi cepila, je dejanje ljubezni. Ljubezen do samega sebe, ljubezen do domačih in prijateljev, ljubezen do vseh ljudstev. Ljubezen je tudi družbena in politična, obsta­ja družbena in politična ljubezen, je univerzalna, prekipeva od majhnih dejanj osebne ljubezni, ki so sposob­na s premeniti in izboljšati družbo (prim. Laudato si', št. 231, prim. Fratelli tutti, 184).

Cepljenje je preprost, toda globok način spodbujanja skupnega dobre­ga in skrbi drug za drugega, zlasti za najbolj ranljive. Boga prosim, da bi lahko vsak prispeval svoje zrnce peska, svoje majhno dejanje ljube­zni. Ne glede na to, kako majhna je, je ljubezen vedno velika. Prispevaj­mo s temi majhnimi dejanji za bolj­šo prihodnost.«

 V nedeljo, 26. 9., bomo obhajali 107. svetovni dan migrantov in begun­cev z naslovom »Proti vedno večje­mu mi«. Papež Frančišek je ob tej priložnosti napisal poslanico, ki jo zaključuje s posebno molitvijo:

 

 

 

Sveti in ljubljeni Oče, 

tvoj sin Jezus nas je naučil, 

da je v nebesih veliko veselje, 

ko se najde nekdo, ki je bil izgubljen, ko je nekdo,

ki je bil izključen, odklonjen

ali zavržen,

sprejet v naš mi,

ki tako postaja vedno večji.

Prosimo te, vsem Jezusovim

Učencem in vsem ljudem dobre volje nakloni milost,

da bodo izpolnjevali tvojo voljo v svetu.

 Blagoslovi vsako gesto sprejemanja in pomoči, ki

tistega, ki je bil v izgnanstvu,

 postavlja nazaj v mi skupnosti in Cerkve,

 bo naša zemlja mogla postati takšna,

kakršno si ti ustvaril; skupen dom vseh bratov in sester.

Amen.

Nad orgelskimi oma­rami, levo in desno ob osrednjem oknu, je Quaglio na izviren na­čin zopet po Ribadeneiru upodobil zgod­bo o Vandalu, ki je v Kalabriji uplenil sli­ko sv. Miklavža in jo doma, v Afriki, postavil v svojo zakladnico. Ko je odšel po trgovskih poslih v tujino, je svetniku, o katerem je slišal, da je velik čudodelnik, zaupal v varstvo dom in svoje premoženje. V njegovi odsotnosti pa so v hišo vlomi­li tatovi, zato se je po vrnitvi razjezil na sv. Miklavža in začel tepsti njego­vo sliko. Prizor je upodobljen na desni strani v trenutku, ko Vandal ves srdit, s turbanom na glavi, dviga gorjačo, s katero bo zamahnil po sliki. Ta je postavljena vrh izropanega predalnika; predali ležijo po tleh, v ozadju so s tečajev sne­ta in podrta vrata. Na levi strani pa vidimo, kako je svetnik takoj »šel v akcijo«. Na obla­kih se prikaže trem ro­parjem in jim ukaže vrniti plen. Eden izmed njih se šibi pod težo naropanega blaga, ki ga nosi v vreči, druga dva pa se s srebrnimi in zlatimi posodami z grozo ozirata v prikazen. Zaradi stra­hu vrnejo nakradeno robo lastniku, ki se spreobrne h katolištvu, a tega sreč­nega konca umetnik ni naslikal.

·         Nedelja, 19. 9.: 25. nedelja med letom

·         Ponedeljek, 20. 9.: sv. Andrej Kim in drugi korejski mučenci

·         Torek, 21. 9.: sv. Matej, evangelist, apostol

·         Sreda, 22. 9.: sv. Mavricij, mučenec

·         Četrtek, 23. 9.: sv. Pij iz Pietrelcine, redovnik

·         Petek, 24. 9.: bl. Anton Martin Slomšek, škof

·         Sobota, 25. 9.: sv. Sergij Radoneški, menih

·         Nedelja, 26. 9.: 26. nedelja med letom

Za izvajanje verskih obredov so določeni naslednji pogoji:

-    PCT (preboleli, cepljeni, testirani) nad 12 let starosti;

-    nošenje maske,

-    razkuževanje rok in

-    1,5 m medsebojne razdalje.

Prosimo, poskrbite za zaščito sebe in drugih!

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu(med počitnicami v četrtek)

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

 

sobota, 11. september 2021

TEDEN BOŽJE BESEDE 12. 9. 2021-19. 9. 2021

Nihče si ne upa niti pomisliti, pri če­mer mislim najprej nase, da bi moral nekega dne, morda že kmalu, »svoj hrbet nastavljati tistim, ki bi me bili, svoje lice tistim, ki bi mi pulili bra­do,« kot pripoveduje prerok Izaija v današnjem berilu iz 50. poglavja. T. i. »Drugi Izaija«, ki obsega poglavja 40-55, v svojih štirih pesnitvah govo­ri o trpečem služabniku, ki bo nase vzel bolečine vseh in s tem svojemu ljudstvu prinesel rešitev. Prerok se je s temi spevi, ožarjenimi z upanjem, obrnil k verujočim izgnancem v ba­bilonski sužnosti, ki zase niso več vi­deli rešitve. Kristjani so v teh spevih že od vsega začetka videli napoved Kristusovega odrešilnega trpljenja. Ob tem pa nas sv. Pavel spomni, da vera in krst, s katerima sprejmemo odrešenje, nista nekaj cenenega, kaj­ti »na svojem telesu s trpljenjem do­polnjujemo, kar primanjkuje Kristu­sovim bridkostim, za njegovo telo, ki je Cerkev« (prim. Kol 1,24). Če je tako, potem se lahko povsem neprizadeto branje o bičanju in puljenju brade, ki je zadelo nekoga drugega, spremeni v realnost kogar koli izmed nas. Global­ni družbeni procesi to že nakazujejo. Kričavi pohodi »prebujenih«, Woke, bodo imeli logično nadaljevanje. Do­stojevski je že pred letom 1850, 70 let pred oktobrsko revolucijo, očrtal psi­hološki profil bodočih revolucionar­jev in ideološko strukturo krvave revolucije. Rusi mu niso verjeli; govo­rili so, da govori o posameznih eksce­sih, ki nikoli ne bodo postali splošna družbena stvarnost. Zelo so se motili. Revolucija se je že začela. Ameriške­mu kmetu, ki je prodajal med in sad­je, je upadla prodaja, ker je na svoj tovornjak naslikal ameriško zasta­vo. Ob letošnjem 4. juliju so držav­ni zastavi marsikje dodali mavrično zastavo parade ponosa.

Milan Knep

V  preteklem tednu smo bili v naši stolnici priča dva lepima dogodkoma: koncertu in sveti maši za gasil­ce. Prav je, da oba dogodka »ovekovečimo« tudi v našem Tednu Božje besede.

V petek, 3. septembra, je zbor Slo­venske filharmonije mojstrsko izvedel znano Mašo papeža Marcela (Missa Papae Marcelli) italijanskega skladate­lja »Janeza iz Palestrine« (Giovanni Pierluigi da Palestrina), ki je živel in ustvarjal v 16. stoletju. Gre za njegovo naj­bolj znano mojstrovino, ki je s preprostostjo sloga in jasno­stjo v besedilu v svojem času bistveno pripomogla k uresni­čevanju smernic tridentinskega koncila, ki se je zavzemal za prenovo do tedaj marsikdaj preveč posvetne, razvejane in »nečiste« glasbe.

Med mašne dele so bili vklju­čeni nekateri moteti avstrij­skega skladatelja iz 19. stoletja, Antona Brucknerja. Zboru je dirigiral svetovno uveljavljeni angleški dirigent Stephen Layton. Hvala zboru Filharmo­nije in našemu regens chori Gregorju Klančiču za izjemno glasbeno doživetje.

V  nedeljo, 5. septembra, pa je pomožni škof dr. Anton Jamnik daroval sveto mašo za gasilce ljubljanske pokrajine, v katero je vključenih več kot sto prostovoljnih gasilskih društev. Mašo je v okviru svojega rednega programa prenašala tudi TV Slo­venija. Gasilcem velja vsa pohva­la in zahvala za lepo pripravljeno slovesnost, ki bo mnogim še dolgo ostala v lepem spominu.

Stolnica sprva ni imela orgelskega kora nad glavnimi vrati, zato je bila njena zahodna stena prav tako poslikana. Freske naj bi Quaglio napravil leta 1705, a jih je najbrž naslikal šele v naslednjem letu. V prostor nad vrati je postavil zanimivo zgodbo iz življenja sv. Miklavža, vzeto iz že omenjene Ribadeneirove knjige Flos sanctorum. Prizor je sedaj skrit za orgelsko omaro in delno uničen, obstaja pa stara fotografija in Dolničarjev opis.


 

Škofje, ki so bili podrejeni škofu v Miri, so v svetišču prečuli noč v molitvi in po Božjem naročilu čakali na prvega, ki bo zjutraj vstopil v cerkev, da bi ga izbrali za vrhovnega pastirja. Ne da bi za to vedel, se je prvi med vrati pojavil skromni in pobožni Miklavž. Škof, ki ga je sprejel, ga je prijel za roko in peljal k zbranim, ki so ga takoj posvetili za nadškofa v Miri. 

Freska prikazuje skupino petih oseb, med katerimi imajo tri portretne poteze glavnih pobudnikov zidave stolnice: dekana Janeza Antona Dolničarja, škofa Ferdinanda Kuenburga in prošta Janeza Krstnika Prešerna.

 Dolničar na skrajni desni ima kasneje doslikano mitro, z desnico pa kaže na celotno dogajanje; ob njem je po vsej verjetnosti prošt Prešeren z mitro. Zatopljen je v pogovor s sobratom, ki prav tako nosi mitro, nima pa kakšnih posebnih značilnih obraznih potez; za njima pa še en cerkveni odličnik v molitvi dviga roke kvišku. 

Prizor zaključuje škof markantnega obraza s Kuenburgovimi potezami in visoke postave, ki z iztegnjenimi rokami pri vhodu sprejema prišleka v preprosti duhovniški obleki, ponižno povešenega pogleda, ki se v opisani zgodbi predstavi: »Ubogi grešnik sem, po imenu Miklavž.«

·         Nedelja, 12. 9.: 24. nedelja med letom

·         Ponedeljek, 13. 9.: sv. Janez Zlatousti, škof, cerkveni učitelj

·         Torek, 14. 9.: Povišanje svetega Križa, praznik

·         Sreda, 15. 9.: Žalostna Mati Božja

·         Četrtek, 16. 9.: sv. Kornelij in Ciprijan, mučenca

·         Petek, 17. 9.: sv. Robert Bellarmino, škof, cerkveni učitelj

·         Sobota, 18. 9.: sv. Jožef Kupertinski, duhovnik, redovnik

·         Nedelja, 19. 9.: 25. nedelja med letom

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

Prosimo Vas, da v stolnici upoštevate vsa potrebna navo­dila za zaščito: maska, razkuževanje rok in sedenje na raz­dalji vsaj 1,5 m to pomeni, da je vsaka druga klop prazna. Prosimo vas tudi, da upoštevate navodila redarja: ta vas ne bo spustil v cerkev brez maske ali pa vas bo prosil, da se udeležite maše ob kateri drugi uri, če bi vas bilo preveč. Prav tako se ne zbirajte pred cerkvijo, ker to ni dovoljeno. Bodimo hvaležni, da lahko vsaj na tak okrnjen način praznujemo in sodelujemo pri svetih mašah.

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

 

 

sobota, 04. september 2021

TEDEN BOŽJE BESEDE 5. 9. 2021-12. 9. 2021

23. NEDELJA MED LETOM ANGELSKA NEDELJA

Malo verjetno je, da je kdo od vas, ki bere te vrstice, doživel kaj podobne­ga kot skupina ljudi v pokrajini Deseteromestja, na desnem bregu zgor­njega toka reke Jordan v današnji Siriji. Jezus je ozdravil gluhega, ki so ga privedli predenj. Po dogodku so začudeni govorili: »Vse prav dela, gluhim daje, da slišijo, nemim, da govorijo.« Ne bom se veliko zmotil, če trdim, da večino ljudi na Zahodu to Markovo poročilo o čudežu pušča hladne. Niti na misel jim ne pride, da bi verovali v Božje delovanje v svetu, kaj šele v čudeže. A prav v času epi­demije, pa tudi ob mnogih drugih priložnostih, se oblikujejo skupine ljudi, ki molijo in prosijo, da bi Bog ozdravil njihovega bolnega prija­telja. Uslišanja so evidentna. A mo­ramo dodati, da le za tiste, ki imajo vero. Tudi dvomljivci, ki ne verujejo, lahko vidijo ozdravitev, a jo raje pri­pisujejo nedoločenim naravnim de­javnikom. V tem tiči razlog, zakaj je Jezus tistim, ki so videli čudež, naro­čil, naj tega nikomur ne povedo. Evi­denca, nedvoumna razvidnost Bož­jega delovanja, namreč ne izvira iz empirije, iz spoznanja, ki temelji na neposrednem čutnem zaznavanju, temveč iz odnosa. Tistih, ki Jezuso­ve bližine, prežete z Božjim usmilje­njem, niso doživeli, z nobenim argu­mentiranjem ne bi mogli prepričati, da je šlo v Deseteromestju za čudež. Uvodni stavek je bil torej le provokacija, vnaprejšnje zanikanje možno­sti, da Bog posega v naše življenje. Res je nasprotno. Večina od vas se je že kdaj vključila v molitev za pre­izkušeno družino ali posamezni­ka. Samo tisti, ki ste zaupno molili in doživeli olajšanje, izboljšanje ali popolno ozdravljenje, veste, da se je Gospod usmilil vaših klicev.

Milan Knep

Spoštovani bralci Tedna Božje besede, upam, da ste lepo preživeli počitniške in dopustniške dni ter se srečni in zdravi vr­nili v svoje običajno okolje. Kljub temu da epidemija ne pojenja in da se število oku­ženih zopet povečuje, je pred nami novo šolsko in pastoralno leto, z njim pa nove naloge in obveznosti, s katerimi se bomo morali tako ali drugače spoprijeti. O vsem vas bomo sproti seznanjali in pisali, tokrat pa na kratko poglejmo, kako smo poletni čas preživeli v stolnici. Pričakovano je bil obisk med delavniškimi svetimi maši skromnejši kot sicer: zaradi dopustov in tudi zaradi epidemi­je, saj še vedno pogrešamo kar nekaj stal­nih (predvsem starejših) obiskovalcev. Če morda veste, da je kdo med njimi bolan ali pa je opešal, nam sporočite, saj jih bomo radi obiskali ali jim pomagali. Vesel pa sem, da je bil ves čas, zlasti glede na dane razmere, lep obisk pri nedeljskih svetih mašah; tudi zaradi tega smo mašniki s še večjim zagonom in veseljem pristopali k oltarju. Upam, da se bo to samo še stopnje­valo (obisk in naše skupno veselje). Smo se pa letos v zadnjem trenutku odlo­čili, da zaradi zelo majhnega števila verni­kov v juliju in avgustu (prihajalo je le 5 ali 6 posameznikov) ne bomo imeli sobotne svete maše ob 16. uri. Od naslednje sobote (11. 9.) pa bo zopet potekala kot običajno. Poleg svete maše ob obletnici smrti nad­škofa Alojza Urana, posvečenja novomašnikov in svetih maš, povezanih s 30-letnico samostojnosti in osvoboditveno vojno, smo v tem poletnem času v stol­nici lahko prisluhnili tudi štirim različ­nim koncertom; pred nami pa je še kon­cert zbora Slovenske filharmonije ter televizijski prenos svete maše za gasilce ljubljanske regije.

Papež Frančišek je 30. junija letos za novo­meškega škofa imenoval msgr. dr. Andreja Sajeta, duhovnika ljubljanske nadškofije. Andrej Saje se je rodil 22. aprila 1966 v No­vem mestu, mladost pa je preživel na Ve­likem Kalu v župniji Mirna Peč. Po kon­čani osnovni in srednji šoli je jeseni leta 1986 vstopil v Bogoslovno semenišče in bil 29. junija 1992 v naši stolnici posvečen v duhovnika.

Duhovniško pot je začel kot kaplan v Grosupljem (1992-1994), nato pa je bil tri leta tajnik nadškofa Alojzija Šuštar­ja (1994-1997). Jeseni leta 1997 je odšel na študij v Rim, kjer je na papeški uni­verzi Gregoriana leta 2003 doktoriral iz kanonskega prava.

Po vrnitvi je bil deset let generalni tajnik in tiskovni predstavnik Slovenske škofo­vske konference (2003-2013) ter študijski prefekt v Bogoslovnem semenišču (2003­2016). Poleg tega pa je ali še opravlja različ­ne druge službe kot sodnik, sodni vikar in predavatelj ter znanstveno deluje na svojem področju doma in v tujini. Ves čas je aktiven tudi v pastorali: nekaj časa je opravljal službo duhovnega po­močnika na Ježici, do škofovskega imeno­vanja pa v slovenskih župnijah v Selah in na Bajdišah v krško-celovški škofiji. Dr. Andreja Sajeta smo večkrat srečevali tudi v stolnici, kjer je običajno somaševal pri eni od jutranjih ali pri večerni sveti maši, obenem pa se redno udeleževal raz­ličnih slovesnosti. V imenu stolnega obče­stva mu k imenovanju iskreno čestitam in obljubljam našo molitveno podporo. Želi­mo mu veliko Božjega blagoslova, navdi­hov Svetega Duha in Marijinega varstva. Škofovsko posvečenje bo v Mirni Peči v nedeljo, 26. septembra, ob 14.30.

Freska na oboku glavne ladje osrednja poslikava

Krvoločno pobijanje kristjanov se nadaljuje še v četrti skupini, ki se povezuje z dogajanjem pod zahodnim slavolokom, kjer je poleg moritve prikazano tudi plenjenje dragocenosti iz svetišča v Miri. 

Či­sto v kotu stoji oltar, na katerem je blazina s križem in štolo, pod ol­tarjem leži škofovska palica, zra­ven pa v brokatnem prtu zlate in srebrne posode. 

Vojak pravkar od­naša eno od obrednih posod, mo­ški poleg njega pa vojaku na konju podaja kadilnico. 

Tu je še konjenik z ukradeno srebrno svetilko, ki že zapušča prizorišče, mi pa se znova »znajdemo« sredi morije, ki se na­daljuje po južni stranici do vzho­dnega dela. 

Tudi tu nemočne žrtve padajo čez venčni zidec v globino, nekateri bežijo, matere pa posku­šajo zaščititi svoje otroke.

Mučenci vztrajajo do konca kot zvesti pri­čevalci za Kristusa, ki je njihova edina tolaž­ba. To je prikazano v enem najlepših prizo­rov na oboku, v poveličanju svetega križa. V viziji na nebu se dviga Jezus, razpet na križ, ki ga z vseh strani pri­držujejo angeli. Na križ kaže podoba žene, oblečene v belo in s kelihom v rokah: perso­nifikacija Vere. 

Prizor je diagonalno povezan z nižje nasli­kanim svetim Miklavžem, ki, podobno kakor žena v belem, z desnico kaže na križ. Ta diagona­la, ki prek Miklavža vodi do Vere in naprej do Križanega, je glavni kompozicijski element celotne stropne poslikave. Tako lahko vidimo, kako Miklavž, ki je si­cer nekoliko skrit med množico, prevzema vlogo glavnega akter­ja. Kot škof v Miri opogumlja kri­stjane z vero v zmago Križa. 

Po lesu križa so se namreč odprla ne­besa in Križani, ki ga Bog Oče in Sveti Duh slovesno sprejemata, jih odpira tudi zanje. Zato vlada v nebeški sferi sredi osrednjega po­lja veselje, ki ga izražajo plavajoči angeli s cvetličnimi in lovorjevimi venci ter palmovimi vejami. Konec krvave drame tako vodi v poveličanje.

   Nedelja, 5. 9.: 23. nedelja med letom angelska

   Ponedeljek, 6. 9.: sv. Zaharija, prerok

   Torek, 7. 9.: sv. Marko Križevčan, mučenec

   Sreda, 8. 9.: Marijino rojstvo mali šmaren

   Četrtek, 9. 9.: sv. Peter Klaver, misijonar

   Petek, 10. 9.: sv. Nikolaj Tolentinski, spokornik

   Sobota, 11. 9.: sv. Prot in Hijacint, mučenca

   Nedelja, 12. 9.: 24. nedelja med letom

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu(med počitnicami v četrtek)

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

Prosimo Vas, da v stolnici upoštevate vsa potrebna navo­dila za zaščito: maska, razkuževanje rok in sedenje na raz­dalji vsaj 1,5 m to pomeni, da je vsaka druga klop prazna. Prosimo vas tudi, da upoštevate navodila redarja: ta vas ne bo spustil v cerkev brez maske ali pa vas bo prosil, da se udeležite maše ob kateri drugi uri, če bi vas bilo preveč. Prav tako se ne zbirajte pred cerkvijo, ker to ni dovoljeno. Bodimo hvaležni, da lahko vsaj na tak okrnjen način praznujemo in sodelujemo pri svetih mašah.

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/