sobota, 18. december 2021

TEDEN BOŽJE BESEDE 19. 12. 2021-9. 1. 2022

 

4. ADVENTNA NEDELJA

Zima je tu. Dnevi so vlažni, mrzeči in mrakobni. Osvetlitev me­stnih ulic in svečke na adventnem venčku blagodejno sijejo v dušo in naznanjajo, da bo tema prešla. Te občutke poznamo, zato z razume­vanjem smisla adventa nimamo težav; tako mislimo, saj se prilega našim melanholičnim čustvom, ki se želijo izviti iz potlačenosti in se dvigniti v prostranstvo reda, svobode in dobrega počutja. Na tej točki se samodejno ustavimo; vse je videti jasno in preprosto; potre­ba, da bi naš duh iskal naprej, uga­sne. Kaj nam še manjka, če nam je toplo in udobno? Tega vprašanja naša občutljivost ne prenese. Na 4. adventno nedeljo bomo v cer­kvi slišali preroka Miheja: Ti, Be­tlehem, Efrata, majhen si, a iz tebe mi pride tisti, ki bo vladal v Izraelu. Vsi bomo varno prebivali, kajti on bo tedaj velik do koncev zemlje. In v tem bo mir (prim. Mih 5). Ali obstaja kakšna povezava med prej opisanim adventom in besedami preroka Mi­heja? Prvi advent je psihični, drugi pa je duhovni. Tisti, ki ga napove­duje prerok Mihej, prihaja, da bi oba adventa povezal. Betlehemsko Dete, otrok kot vsak drug, je edin­stveno stičišče z večno Besedo, sin­teza moškega in ženske, če sta zedinjena v Njem, zakramentalna povezanost neprosojne zemlje in Božje prosojnosti, ustvarjenega in neustvarjenega.

Psihični advent, ujet v iskanje pri­jetnih čustev in dobrega počutja, preide prek meje neprosojnega, če Božja beseda v nas prebudi notra­njega človeka, ki v duhu motri, da tisti, ki ga napoveduje prerok Mihej, ne bo vladal v zgodovinskem Izraelu. Mihejeve podobe ne govo­re o prihodnji zgodovini Izraela, ampak so le znamenje prihodnje­ga veka, drugega Izraela. Od lučk na venčku naj naša duša potuje k notranji luči v Duhu.

Milan Knep

   V četrtek, 23. 12., bo ob 18.30 sveta maša za domovino, ki jo bo daroval gospod nad­škof msgr. Stanislav Zore. Lepo vabljeni!

   V petek, 24. 12., bodo ob 16.00 slovesne večernice in somaševanje stolnega kapitlja. Vodi škof msgr. Franc Šuštar. Po končani sveti maši bo še molitev »ure bogoslužnega branja«. »Družinsko polnočnico« ob 21.00 bo daroval župnik, slovesno polnočno mašo ob 24.00 pa nadškof msgr. Stanislav Zore.

   V soboto, 25. 12., na božič, bodo svete maše po nedeljskem redu. Sveto mašo ob 9.00 bo daroval nadškof msgr. Stanislav Zore, ob 16.00 pa škof msgr. Franc Šuštar.

   V nedeljo, 26. 12., na praznik svete družine, bodo svete maše kot običajno; sveto mašo ob 16.00 ter blagoslov otrok bo imel škof msgr. Franc Šuštar.

   V petek, 31. 12., bomo pri večerni sveti maši ob 18.30 zapeli zahvalno pesem v zahvalo za preteklo leto.

"Dete v jaslicah je Rešitelj", 

ki pre­žene sleherno temo nevednosti in hudobije ter nam prižiga upanje. Zaradi njegovega usmiljenja smo vsi vredni, da živimo: rojeni in še nerojeni, zdravi in bolni, mogočni in šibki, pogumni in plahi, verni in neverni, pa tudi miroljubni in nemirni. Usmiljenje Deteta v ja­slicah odpravlja razlike med nami in nas napolnjuje s spoznanjem o

Bogu. To nas nagiba k spremem­bam ne v grožnjah in nasilju, temveč v pravičnosti in medseboj­ni ljubezni.

Božič nas zato ne more prepustiti temi nevednosti o tem, kdo smo in kam gremo. Kot bratje in sestre v Kristusu smo sinovi in hčere življe­nje ljubečega Boga, ki nam je name­nil neskončnost bivanja pri sebi.

Vsem, še posebej pa bolnim in trpe­čim, brezdomcem in brezpravnim, prestrašenim in jokajočim, izre­kamo škofje svojo sočutno bližino in v molitvi na vas kličemo Božjo pomoč. Naj bodo božični prazniki blagoslovljeni in tolažilni. V no­vem letu vsem želimo več medse­bojne povezanosti; da bi iskali to, kar nas povezuje in nam prinaša skupno dobro.

vaši škofje

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------

   V soboto, 1. 1., bodo svete maše ob 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00 in 18.30. Sveto mašo ob 16.00 bo daroval škof msgr. Franc Šuštar.

   V četrtek, 6. 1., na slovesni praznik Gospodovega razglašenja, bodo svete maše po prazničnem redu: ob 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00 in 18.30. Slovesno sveto mašo ob 9.00 bo daroval nadškof msgr. Stanislav Zore.

   V petek, 7. 1., na prvi petek, bo ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Jezusovemu, ob 15.00 ura Božjega usmiljenja in po njej sveta maša.

   V soboto, 8.1., na prvo soboto, bo ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Marijinemu.

   V nedeljo, 9.1., na praznik Jezusovega krsta, bo slovesno sveto mašo ob 9.00 daroval nadškof msgr. Stanislav Zore.

   Nedelja, 19. 12.: 4. adventna nedelja

   Petek, 24. 12.: sveti večer

   Sobota, 25. 12.: BOŽIČ Gospodovo rojstvo, slovesni zapovedani praznik

   Nedelja, 26. 12.: sveta družina, dan samostojnosti in enotnosti

   Ponedeljek, 27. 12.: sv. Janez, apostol, evangelist

   Torek, 28. 12.: sv. nedolžni otroci, mučenci

   Sreda, 29. 12.: sv. David, kralj

   Četrtek, 30. 12.: sv. Feliks I., papež

   Petek, 31. 12.: sv. Silvester, papež, drugi sveti večer

   Sobota, 1. 1.: Marija, Božja Mati, novo leto dan miru

   Nedelja, 2. 1.: 2. nedelja po božiču

   Ponedeljek, 3. 1.: Presveto Jezusovo ime

   Torek, 4. 1.: sv. Angela Folinjska, redovnica

   Sreda, 5. 1.: sv. Janez Nepomuk Neumann, škof, tretji sveti večer

   Četrtek, 6. 1.: sveti trije kralji Gospodovo razglašenje

Zaradi pričakovanega večjega obi­ska pri obeh mašah na sveti večer (ob 21.00 in 24.00), redne obisko­valce stolnice prosimo, da pridete nekoliko prej in imate pripravljena potrdila o izpolnjevanju pogojev PTC ter osebni dokument. Prosim vas, da upoštevate navodila pristojnih.

Po novem lahko do 1 % dohodni­ne namenite tudi za posamezno župnijo. Vsem, ki se boste to da­rovali za našo stolno župnijo, se že vnaprej lepo zahvalim.

Rok za oddajo izjav je 31. december.

Po stari slovenski navadi se po družinah na vse tri svete veče­re zberemo skupaj in ob molitvi ter prepevanju božičnih pesmi blagoslovimo domove in družine. Ne pozabite in ne opuščajte tega lepega običaja!

V stolnem kiosku lahko dobite Marijanske koledarje,kadilo in oglje ter blagoslovljeno vodo.

URNIK SVETIH MAŠ

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30


 


TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/


 

 

sobota, 11. december 2021

TEDEN BOŽJE BESEDE 12. 12. 2021-19. 12. 2021

3. ADVENTNA NEDELJA

»Vriskaj, hči sionska, vzklikaj Izrael! Veseli in raduj se iz vsega srca, hči jeru­zalemska!« slišimo preroka Sofonija na 3. adventno nedeljo. Pritrjuje mu tudi sv. Pavel v pismu Filipljanom: »Veselite se v Gospodu zmeraj; po­navljam vam, veselite se.« Sofonija ni imel nobenih vidnih razlogov za ve­selje; leta 612 pr. Kr. je doživel padec Niniv (današnjega Mosula), prestol­nice asirskega imperija, in vzpon ba­bilonskega kraljestva, kar se je kon­čalo s padcem Jeruzalema 587 pr. Kr. Nič laže ni bilo Pavlu, ki je Filipljanom pisal iz ječe v Efezu. To je bilo pismo vklenjenega preganjanim, tr­pečega trpečim.

Ne Sofonija ne Pavel se ob vsem, kar doživljata, ne zlomita; ne jadikujeta in ne tarnata nad razmerami, ne toneta v depresijo in malodušje. Psi­hološko tega ni mogoče pojasniti, saj vidimo, kaj vse o pesimizmu v času covida pišejo terapevti in sociologi;

kakšne projekte snujejo umetniki, ki prevprašujejo politiko in družbo. Sofinija in sv. Pavel sta ogrožena in negotova, njuni duši pa sta onstran vidnega polja strahov, v adventnem hrepenenju, skozi katerega sije neiz­rekljiva Beseda, ju tolaži in jima vliva nesluteno moč. Za kaj pri vsem tem gre, je izpovedal sv. Gregor Nacianški (330-390), carigrajski škof, v enem od svojih govorov: »Božji Sin, rojen pred vsemi veki, neviden, nedojemljiv, netelesen, živi vir iz pravira, luč od luči, Očetov odtis, izraz Očetove misli, se je napotil k meni, ki sem mu podoben. Utelesil se je, da bi rešil moje telo. Z razumno dušo se je združil, da bi rešil mojo dušo.«

Če je tako, kaj naj storimo?, se spra­šujemo z učenci Janeza Krstnika. »Vaša dobrota naj bo znana vsem lju­dem,« odgovarja sv. Pavel. Pomagaj­mo, kjer moremo! Mislimo Nanj, ki je dober!

Milan Knep

Misli iz pridige nadškofa Stanisla­va Zoreta na »Miklavževo« nedeljo v stolnici:

Na adventnih vencih smo prižgali drugo svečo. To pomeni, da gori že polovica adventne luči. To je prilo­žnost, da se vprašamo, ali je tudi v meni že za polovico bolj svetlo in več prostora za prihod našega Boga? Zelo pomembno je, v kakšno okolje posta­vimo adventni venec. Če ti dve sveči postavimo v neko bleščavost luči, iz­ložb, polic v trgovinah, jih ne bo opa­ziti; če pa ju postavimo nekam, kjer vse te bleščavosti ni, kjer ni ničesar, kar bi slepilo oči in srce, ter ugasne­mo vse, kar bi moglo odvračati našo pozornost, nenadoma opazimo, da dajeta neverjetno veliko svetlobe. Koliko luči, koliko sporočila in koli­ko povabila od teh dveh sveč! Zato vas povabim, da tudi svoje adventno pričakovanje in pripravo umaknemo iz vsega vrveža in bleščanja ter se podamo nekam k Jane­zu Krstniku; nekam v samoto, ki že sama po sebi človeka zbira v središče in ga usmerja k Njemu, ki prihaja. Ko slišimo puščava, takoj zagleda­mo pred seboj kamne, pesek, suho, mrtvo in negostoljubno pokrajino. A se sprašujem: ali je človek res bolj sam in ogrožen v okoliščinah narav­ne puščave, ali pa je za človeka bolj nevarna ta civilizacijska puščava, kjer se drenjamo drug ob drugem, drug drugemu hodimo po nogah, drug drugemu teptamo srca, in ne srečamo drug drugega; se ne slišimo, se ne vidimo, nismo sočutni? Ta puščava načne človekove najglo­blje korenine, tiste, v katerih raste iz Boga in v katerih naj bi rastel k bli­žnjemu. In v to puščavo govori Ja­nez: »Pripravite Gospodovo pot, iz­ravnajte njegove steze. Naj se znižajo gore in hribi in naj se ponižajo, na­polnijo doline.« Vsak mora pri sebi opraviti temeljito izpraševanje vesti, da spoznamo, kaj je tista gora, ki sem jo zgradil med Bogom in seboj, da je Bog postal oddaljen; ki sem jo zgra­dil med seboj in svojim bližnjim, da je postal oddaljen, da ga ne vidim več in ga mirno spregledam, ker sem tako poln samega sebe? In podob­no je z dolinami. Tudi te niso nasta­le same od sebe, ampak smo jih mi počasi izgrebli, izkopali, izdolbli v naših medsebojnih odnosih. Začne se s sumničenjem, se nadaljuje z nevoščljivostjo, potem z nepripravlje­nostjo, da bi odpustili, in zagledano­stjo vase. Kako preseči to? Pavel nam pravi: molite. Molite drug za druge­ga. Za koga molim jaz? Z Veseljem? Za vse? Ali je moja molitev dopove­dovanje Bogu, kakšni naj bodo ljudje okoli mene, kako naj jih spreobrne, spremeni, morda celo odstrani? Ali pa moja molitev za moje brate in se­stre postane prošnja, da bi začel sli­šati, videti, razumeti, sočustvovati?

Naj bo današnja sveta daritev in zgled svetega Nikolaja, tega velika dobrotnika, za vse nas spodbuda, da bomo drug drugega začeli obdarova­ti z molitvijo. Preprosto in iskreno molitvijo. Kako bodo začele padati naše gore, kako se bodo začele pol­niti naše doline! Kaj pa, če bi letos za Miklavža, pa tudi sicer, drug dru­gemu veselo in iskreno podarjali molitev?

STOLNICA NAŠ DOM

Freske v kapelah kapela Svetega Jurija

Prizor na večji sliki na levi strani kapele prikazuje svete­ga Jurija, kako ga privedejo v Apolonovo svetišče, v katerem njegova molitev povzroči pa­dec malikov. Njihove razbitine padajo z oltarja in leže po tleh, hudič premagan beži, pogani s kraljem na čelu pa prestrašeni zrejo razdejanje. Zlata legenda to takole opisuje:

»Ko je Dacijan to videl (muče­nje svetega Jurija iz prejšnjega prizora, op. R. S.), je začel kro­titi svojo jezo in mu laskati z lepimi besedami: 'Jurij, potrpežlji­vost naših bogov je več kot velika do tebe, ki si jih preklinjal in zanikal; zato te, nadvse dragi sin, prosim, da se vrneš k našim običajem in žrtvu­ješ malikom ter opustiš svojo neu­mnost, pa te bom povzdignil in ti izkazal veliko čast in češčenje.' Te­daj se je sveti Jurij nasmehnil in mu rekel: 'Zakaj mi nisi tega rekel na za­četku? Pripravljen sem storiti, kar si rekel.' Tedaj se je Dacijan razveselil in razglasil po vsem mestu, naj se vsi ljudje zberejo, da bi videli, kako Ju­rij žrtvuje, potem ko se je toliko časa temu upiral. Vse mesto se je praznično okrasilo in vsi so prišli v tempelj, da bi ga videli.

Ko je sveti Jurij klečal na kolenih in so vsi pričakovali, da bo počastil malike, je on prosil našega Gospoda, Boga v nebesih, naj uniči tempelj in malike v čast svojega imena, da bi se ljudje spreobrnili. In takoj se je ogenj spustil z neba in sežgal tempelj, malike in njihove duhovnike, zemlja pa se je odprla ter pogoltnila vso žerjavi­co in pepel, ki so ostali. Tedaj ga je Dacijan dal pripeljati k sebi in mu rekel: 'Kakšna so tvoja zla dejanja in velika izdaja?' Tedaj mu je sveti Jurij rekel: Ah, gospod, ne verjemite, ampak poj­dite z menoj in poglejte, kako bom žrtvoval.' Tedaj mu je Dacijan rekel: 'Dobro vidim tvojo prevaro in zvija­čo, da bi me zemlja pogoltnila, kakor je pogoltnila tempelj in moje bogove.' Tedaj je rekel sveti Jurij: 'O povej mi, kako naj ti tvoji bogovi pomagajo, ko pa si sami ne morejo pomagati!'

V četrtek, 16. 12., začenjamo z božično devetdnevnico, ki jo bomo prepevali pri sve­tih mašah ob 9.00 in 18.30. Lepo vabljeni k molitvi in večji udeležbi!

V četrtek, 23. 12., bo ob 17.30 v stolnici sveta maša za domovino, ki jo bo daroval gospod nadškof. Lepo vabljeni!

   Nedelja, 12. 12.: 3. adventna nedelja

   Ponedeljek, 13. 12.: sv. Lucija, devica, mučenka

   Torek, 14. 12.: sv. Janez od Križa, duhovnik, cerkveni učitelj

   Sreda, 15. 12.: bl. drinske mučenke

   Četrtek, 16. 12.: sv. Adelajda, kraljica

   Petek, 17. 12.: sv. Janez de Matha, redovni ustanovitelj

   Sobota, 18. 12.: sv. Vunibald, opat

   Nedelja, 19. 12.: 4. adventna nedelja

Za izvajanje verskih obredov so določeni naslednji pogoji:

-    PCT (preboleli, cepljeni, testirani) nad 12 let starosti;

-    nošenje maske,

-    razkuževanje rok in

-   1,5m medsebojne razdalje.

Prosimo, poskrbite za zaščito sebe in drugih!

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim


 


TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/



sobota, 4. december 2021

TEDEN BOŽJE BESEDE 5. 12. 2021-12. 12. 2021

2. ADVENTNA NEDELJA

Klemen Aleksandrijski (150-211), grški filozof, ki je po spreobrnjenju postal ravnatelj katehetske šole v Aleksandriji, je prvi uporabil izraz filokalija, ljubezen do lepega (philia ljubezen; kalon lep). Njegovo duhov­no izkustvo je zelo podobno temu, kar nam na 2. adventno nedeljo govori prerok Baruh: Sleci, Jeruza­lem, obleko svoje žalosti in bede in ob­leci lepoto veličastva, ki je od Boga. Tej lepoti veličastva, ki je Gospod sam, naj po besedah Janeza Krstnika pri­pravimo pot v puščavi svojih duš, zravnamo steze, da nas bo laže dose­gel, vsaka dolina naj se napolni z njegovo navzočnostjo, vsaka gora in hrib med nami, ki zakrivata pogled nanj, naj se znižata, da bomo videli Njegovo odrešenje.

Po duhovnem uvidu filozofa Plotina (205-270) vesolja ne moremo zares misliti, če nismo najprej začudeni nad njegovo lepoto in dobrostjo. V tem čudenju šele uvidimo, da je vesolje torej vse, kar biva dar, in šele tako se lahko odpravimo na duhovno pot iskanja njegovega brezdanjega Izvora in Darovalca. S filokalijo, z ljubeznijo do lepote, sta dejansko mišljeni lepota in do­brota Boga, enega in edinega, tran­scendentnega Počela in Cilja vseh bitij, ultimativne Resničnosti, ki žari v sublimni ustrojenosti svo­jega stvarstva, harmoniji narave in skrivnostih splošne ter osebne zgo­dovine (prim. G. Kocijančič, iz Pred­govora k slovenski izdaji Filokalije).

Ljubljana bo v teh dneh osvetljena, zadišalo bo po kuhanem vinu in mesninah. Nič ni narobe, če se s svo­jimi najbližjimi kak večer sprehodi­mo po mestu, a naj bomo pozorni na razliko lepota predbožične os­vetlitve in privlačnost dobrot, ki se nam ponujajo, so drugega red, kot lepota in dobrota, o katerih govorita prerok Baruh in Janez Krstnik.

Milan Knep



Ob ustanovitvi ljubljanske škofje leta 1461 je bilo določeno, da bo škofu po­magal voditi škofijo zbor dvanajstih duhovnikov, članov stolnega kapitlja, ki se imenujejo kanoniki. Poleg rednih kanonikov je po statutu stolnega kapitlja predvideno, da nadškof imenuje tudi častne kanonike. Ta čast je name­njena duhovnikom, ki so se odlikovali s posebnimi zaslugami za Cerkev. Pri večerni sveti maši v torek, 23. no­vembra, je ljubljanski nadškof metro­polit msgr. Stanislav Zore umestil dva nova častna kanonika: Alojzija Grebenca, župnika in dekana v Dolu pri Ljubljani, ter mag. Tomaža Nagodeta, župnika v Smledniku. Izročil jima je insignije, zunanje znake kanoniške časti: rdečo moceto, biret, verižico s svetinjo in prstan.

Po novem ima tako stolni kapitelj v Ljubljani poleg osmih rednih kanoni­kov še pet častnih.

»In mi duhovniki, tudi vidva draga nova častna kanonika, smo na poseben način poklicani, da je naš pogled neprestano na­ravnan na Gospoda Jezusa Kristusa. Tudi mi smo otroci te zemlje, tega časa, tega sve­ta, in vendar moramo s posebno skrbnostjo skrbeti za to, da ostajamo Kristusovi, da je Kristus naša pot, naša luč, naša resnica, da bo mogel biti tudi naše življenje. In da svoja ušesa pozorno odpiramo za besedo Svetega pisma in za nauk Cerkve. Šele, če smo v tem prav zakoreninjeni, če stojimo v Svetem pismu, v izročilu in v globoki veri v Jezusa Kristusa, potem bomo tudi drugim lahko pomagali do trdnosti, do prave smeri v času, ki je zmeden, ki je zahteven, kakor so bili zahtevni vsi časi. In zato, dragi bra­tje in sestre, se obrnimo na Božjo mater, ki je znala v zahtevnih časih svojega življenja vedno znova odkrivati Božjo voljo, slediti Jezusu Kristusu in izpolniti svoje poslan­stvo. Naj tudi nam pomaga slediti Kristu­su, spoznavati Božjo voljo in jo izpolnjeva­ti.« (zaključek nadškofove pridige)

Čestitkam obema novoimenovani­ma častnima kanonikoma se pridru­žuje tudi naše stolno občestvo!

  Na »Miklavževo nedeljo«, 5. 12., bo slovesno sveto mašo ob 9.00 daroval gospod nadškof.

  V ponedeljek, 6. 12., bo v stolnici celodnev­no češčenje. Svete maše ob 10.30 ne bo. Ob 18.00 bo sklep s petimi litanijami Srca Jezu­sovega in sveto mašo.

  V sredo, 8. 12., na praznik brezmadežnega spočetja Device Marije, bodo svete maše po prazničnem redu (tudi popoldne ob 16.00).

  V nedeljo, 12. 12., bo gospod nadškof pri sveti maši ob 16.00 podelil Sveta pisma leto­šnjim katehumenom iz naše nadškofije.



Potem, ko je sveti Jurij ubil zmaja, je v času cesarjev Dioklecija in Maksimijana nastopilo tako veliko preganjanje kri­stjanov, da jih je bilo v enem mesecu mučeniško ubitih dvaindvajset tisoč. Zato so se, nadaljuje pripovedovanje pisec »Zla­te legende«, nekateri odrekli in zapustili Boga ter žrtvovali malikom.

»Ko je sveti Jurij to videl, je slekel vite­ško obleko, prodal vse, kar je imel, ter dal revnim, oblekel obleko kristjana, šel sredi plačancev in začel vpiti: 'Moj Bog je naredil nebesa in je pravi Bog.' Tedaj mu je prokurator rekel: 'Kakšna predrznost je to, da praviš, da so naši bogovi hudiči? Povej nam, kaj si ti in kakšno je tvoje ime?' Odgovoril je in rekel: 'Sem plemenitega rodu, vitez iz Kapadokije; vse sem zapustil, da bi služil nebeškemu Bogu.' Tedaj ga je prokurator skušal z lepimi besedami pritegniti, a ko mu ni uspelo, ga je dal dvigniti na škripec ter ga tako prete­pati z velikimi palicami in železnimi biči, da je bilo njegovo telo vse razbito na koščke. Potem je vzel železne oko­ve in mu jih pritrdil na boke, čreves­je, ki se je pokazalo, pa poparil s soljo in ga poslal v ječo. Toda še isto noč se mu je z veliko svetlobo prikazal naš Gospod in ga potolažil. Ko je prokurator Dacijan videl, da ga ne bo mogel premagati, je poklical svojega čarode­ja in mu rekel: 'Vidim, da ti krščan­ski ljudje ne dvomijo o naših mukah.' Čarovnik je vzel močan strup, ga pomešal z vinom, klical imena svo­jih lažnih bogov in ga dal piti svete­mu Juriju. Ta ga je vzel, naredil nad njim znamenje križa in ga spil, ne da bi mu kaj škodovalo. Zaklinjevalec je zato naredil še močnejši strup in mu ga dal piti, pa ni bilo nič. Ko je to vi­del, je pokleknil k njegovim nogam in ga prosil, naj ga naredi za kristja­na. Ko je Dacijan izvedel, da je postal kristjan, mu je odrezal glavo. Nato je dal zjutraj svetega Jurija postaviti med dve kolesi, ki sta bili polni me­čev, ostrih in rezajočih na obeh stra­neh. Toda kmalu sta se kolesi zlomi­li in sveti Jurij je ušel brez poškodb. Nato je Dacijan ukazal, naj ga položi­jo v kotel, poln staljenega svinca, a ko je sveti Jurij vstopil vanj, se je zdelo, da je v zdravilni kopeli.« Naslikana prizora v obeh poljih pod obokom prikazujeta svetega Jurija pred prokuratorjem, sedečim na pre­stolu, kako s prstom kaže proti nebu, ter njegovo mučenje. Dva rablja ga v ječi stiskata pod težko kamnito klado.

   Nedelja, 5. 12.: 2. adventna nedelja, »Miklavževa nedelja«

   Ponedeljek, 6. 12.: sv. Miklavž, škof, slovesni praznik v stolnici

   Torek, 7. 12.: sv. Ambrož, škof, cerkveni učitelj

   Sreda, 8. 12.: Brezmadežna, slovesni praznik

   Četrtek, 9. 12.: sv. Peter Fourier, redovni ustanovitelj

   Petek, 10. 12.: Loretska Mati Božja

   Sobota, 11. 12.: sv. Damaz I., papež

   Nedelja, 12. 12.: 3. adventna nedelja

Za izvajanje verskih obredov so določeni naslednji pogoji:

-    PCT (preboleli, cepljeni, testirani) nad 12 let starosti;

-    nošenje maske,

-    razkuževanje rok in

-   1,5m medsebojne razdalje.

Prosimo, poskrbite za zaščito sebe in drugih!

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

10.00 11.00 redne jutranje molivke/ci

11.00 12.00 posamezniki (tiho češčenje)

12.00 13.00 kanoniki

13.00 14.00 posamezniki (tiho češčenje)

14.00 15.00 redovnice in redovniki

15.00 16.00 posamezniki (tiho češčenje)

16.00 17.00 župnijski pastoralni svet

17.00 18.00 neokatehumeni

18.00 sklep češčenja s petimi litanijami Srca Jezusovega in sveto mašo

 


TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/



sobota, 27. november 2021

TEDEN BOŽJE BESEDE 28. 11. 2021-5. 12. 2021

Ali ste kdaj sami pri sebi opazili majhno zvijačo, s katero prijateljem pripovedujete o skupnih znancih? Ker želite na sogovornika narediti dober vtis in v njem utrditi prepriča­nje, da ste resnicoljubna in dobroho­tna oseba, skupnega znanca najprej pohvalite. Takoj za tem pa si vzame­te pravico, da po izrečeni pohvali na­daljujete s kritičnimi opazkami. Po vsem tem samozadovoljno ugotovi­te, da ste o bližnjem govorili nepri­stransko. Na to, da je bilo vse skupaj navadno opravljanje, niti ne pomi­slite. A se je zgodilo prav to, česar no­čete videti: ni šlo le za opravljanje, temveč za moralno sodbo. »Kdo si ti, da sodiš?« nas sprašuje sv. Pavel v pismu Rimljanom.

Ponižno priznanje, da smo v medse­bojnih odnosih polni najrazličnejših zvijač, naj bo uvod v letošnji advent. Obšlo nas bo blagodejno razpoloženje, v katerega bo lahko sv. Pavel z upan­jem na spremembo na prvo adventno nedeljo podal svoje vabilo: Naj vas Gospod obogati in napolni z lju­beznijo drug do drugega in do vseh, da še bolj napredujete v tem, kako vam je treba živeti (prim. 1 Tes 3-4).

Če smo prepoznali zvijačnost pri svojem komuniciranju, smo na­redili prvi korak; če smo svoj greh ponižno priznali, smo šli še korak dlje. Preostane nam še tretji korak, kako naj Pavlovo vabilo udejanimo v praksi. Tisti hip, ko naj bi se pohvala bližnjega nadaljevala s sodbo o njego­vi moralni integriteti, naj sodbo pre­hiti preprosta molitev: Gospod, nak­loni svojo dobrotno pomoč temu človeku, ki bi ga sedaj rad kritiziral in ga v očeh bližnjega pomanjšal. Naj bo uspešen pri svojih prizadevanjih, tudi če niso popol­na in sam v njih ne vidim posebne vred­nosti za širšo skupnost. Naj bo učinkovit v tem, kar zna. Blagoslavljaj ga.

Milan Knep

Misli iz pridige nadškofa Stanislava Zoreta na praznik Kristusa Kralja vesoljstva v stolnici:

Ko govorimo o kraljestvu, si vedno predstavljamo prestol, oblast, moč. In Jezus ima svoj prestol in ta nje­gov prestol je križ. Zanimivo, da so si vsi skozi vso zgodovino prizadeva­li, da bi na neki način prevzeli Jezu­sovo kraljestvo, da bi zagospodovali nad srci, nihče pa se nikoli ni pote­goval za njegov prestol. Kraljestvo, to ja, prestola, prestola pa ne! Nihče se ni potegoval za njegov križ, da bi bil pribit, da bi se žrtvoval za svo­je. Da bi dal čisto vse, vsega samega sebe, za svoje. Ta križ je namreč do­kaz njegove absolutne ljubezni. In ta ljubezen ne odstopi pred ničemer, ta ljubezen ne umanjka zaradi nobene­ga razloga. Če ga boli, ljubi naprej; če ga sramotijo, ljubi naprej; če čuti, da umira, ljubi naprej. To je prestol lju­bezni in to je moč in oblast ljubezni do konca. Zaradi ljubezni do konca ima Gospod oblast nad našimi srci. Zemeljski kralji imajo oblast, ki jo izvršujejo nad svojimi podaniki in odločajo o njihovi usodi. Jezus pa je v nekem trenutku rekel svojim učencem: »Vas sem imenoval prija­telje, ker sem vam razodel vse, kar sem slišal od svojega Očeta.« V Jezu­sovem kraljestvu ni služabnikov. V Jezusovem kraljestvu smo prijatelji, zato ker Jezus ničesar ne skriva pred nami, ampak nam razodeva čisto vse, kar mu je dal Oče, kar mu je raz­odel Oče.

In zato med tistimi, ki so Kristusovi, zares Kristusovi, ne sme biti služab­niških odnosov, da bi eni gospodo­vali, drugi pa služili, eni ukazovali, drugi pa se morali pokoravati. V Je­zusovem kraljestvu je odnos prija­teljstva, ljubezni, spoštovanja. V Je­zusovem kraljestvu se vsak sklanja pred svojega brata, pred svojo sestro, kakor se je Jezus sklonil pred svoje učence in jim umil noge. V Božjem kraljestvu ni služabnikov. Edini služabnik v Božjem kraljestvu je naš kralj, gospod Jezus Kristus, ki ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi on stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge. Naj na ta praznik Kristusa Kralja vesoljstva tudi v naše življenje zazveni Jezusovo vprašanje Pilatu: »Ali so ti o meni drugi povedali ali praviš to sam od sebe?« Pilat se je moral od­ločiti: ali bo v tistem trenutku sodil po obtožbah ljudi ali bo sam preso­dil, kakšna je resnica in kdo v resnici stoji pred njim. Kdo je Jezus? Jezus postavlja vprašanja tudi nam: Kdo sem jaz zate? Ali ostajaš v svo­jem odnosu do mene pri tem, kar so ti drugi povedali: kar si slišal od svojih staršev, pri verouku, pri pri­digah, kar si morda prebral iz tega ali onega besedila? Ali pa si me sre­čal in me poznaš osebno, od blizu in si me v resnici sprejel za Gospo­da svojega srca? Vprašanje, na katero ne moremo odgovoriti zlahka in mi­mogrede, ker je treba iti zelo globo­ko in odstraniti vso površnost, vse pleve in se poglobiti do resnice. Kdo je Jezus zame? Sklanjam svojo glavo, odpiram svoje srce pred njim, ali pa imam velikokrat tudi druge bogove, druge kralje, druge oblastnike? Je­zus, kdo si ti zame?

Zanesljivih podatkov o življenju sv. Jurija, enega izmed štirinajstih priprošnjikov v sili in zelo priljubljenega svetnika v »sta­rem« svetu, nimamo veliko. Zanesljivo je, da je resnična osebnost, njegov grob je v palestinskem mestu Lydda, kjer o njem spricuje napis iz l. 368. Rodil naj bi se v 3. sto­letju v Kapadokiji (danes Turčija), postal vojak in hi­tro napredoval v vojaški službi, ves čas pa ostal do­ber kristjan. Svoje krščan­stvo je tudi javno izpričal in bil zato mučen na različne načine, na koncu pa bil ob­glavljen. Ob njegovem zgle­du so se mnogi spreobrnili v krščanstvo. Z razliko od skromnih zgodovinskih po­datkov pa nam o njem toli­ko več povedo bogate legende. Najbolj zna­na, po kateri svetega Jurija upodabljajo v boju z zmajem, je v srednjeveški knjigi »Legenda aurea« (Zlata legenda) avtorja Jacopa da Voragine. Čeprav je Quaglio ni upodobil, si jo vendarle oglejmo: »Sveti Jurij je nekega dne prispel v mesto Silene v Libiji. Blizu tega mesta je bilo jezero, veliko kakor morje, kjer se je skrival strašen zmaj. Večkrat je že nagnal v beg ljudi, ki so z orožjem šli nadenj; kadar pa se je približal me­stnemu obzidju, je z dihom pokončal vse, ki jih je srečal. Da bi se izognili smrti mnogih, so mu meščani najprej ponudili po dve ovci na dan, ko pa jih je zače­lo primanjkovati, so mu bili prisiljeni dajati po eno ovco in enega člove­ka. Tako je prišla na vr­sto tudi kraljeva hči. Ko mu je mladenka pove­dala svojo zgodbo, pravi Jurij: 'Ne boj se, moja hči, kajti jaz ti bom v Kristu­sovem imenu prišel na pomoč.' Jurij se je pov­zpel na konja, naredil znamenje križa, se vrgel na zmaja, z vso močjo zavihtel sulico in jo po Božjem ukazu zagnal. Zmaj pade na tla, Jurij pa reče mladenki: 'Ne boj se več in ovij svoj pas okoli zmajevega vratu.' Potem, ko je ubil zmaja, se je vse mesto spreobr­nilo in dalo krstiti, kralj pa je sezidal cerkev v čast Mariji in blaženemu Ju­riju, izpod oltarja pa je privrel na dan živ studenec, katerega voda je mno­gim bolnikom povrnila zdravje.«

  V soboto, 27. 11., bo ob 10.00 v župnišču izdelava adventnih večkov.

  V soboto, 27. 11., bo ob 19.30 v stolnici koncert sodobne slovenske sakralne glasbe Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem ter dekliškega pevskega zbora Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Lepo vabljeni!

  V ponedeljek, 29. 11., bo po večerni sveti maši ob 19.15 v župnijski dvorani srečanje za bralce.

  V ponedeljek, 6. 12., bo v stolnici celodnevno češčenje. Svete maše ob 10.30 ne bo. Razpored češčenja bo objavljen v naslednji številki.

   Nedelja, 28. 12.: 1. adventna nedelja, nedelja Karitas

   Ponedeljek, 29. 11.: sv. Filomen, mučenec

   Torek, 30. 11.: sv. Andrej, apostol

   Sreda, 1. 12.: sv. Karel de Foucauld, redovnik

   Četrtek, 2. 12.: sv. Bibijana (Vivijana), mučenka

   Petek, 3. 12.: sv. Frančišek Ksaver, duhovnik, apostol

   Sobota, 4. 12.: sv. Barbara, mučenka

   Nedelja, 5. 12.: 2. adventna nedelja

Za izvajanje verskih obredov so določeni naslednji pogoji:

-    PCT (preboleli, cepljeni, testirani) nad 12 let starosti;

-    nošenje maske,

-    razkuževanje rok in

-   1,5m medsebojne razdalje.

Prosimo, poskrbite za zaščito sebe in drugih!

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim


TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/