TEDEN BOŽJE BESEDE 25. 6. 2023-3. 9. 2023

POČITNIŠKE NEDELJE MED LETOM

Svoje preteklosti ne moremo izbrisati. Kakršna je bila, je bila. Zanjo tudi ne nosimo odgovornosti, čeprav nas je s čim obremenila. Naj ne prezremo, da imamo iz nje tudi ogromno dobrega. Moramo pa nanjo odgovoriti.

Narobe bi ravnali, če bi jo poskušali preprosto pomesti, še slabše, če zase v njej iščemo izgovore za svoje razvade. Ni dobro gojiti težkih spominov, če jih ne znamo tudi razrešiti, sicer slabijo naše veselje in voljo do življenja. Prav lahko se zgodi, da negativna in boleča doživetja iz otroštva komu postanejo model, da bo tudi sam enako ravnal in se tako na nek način maščeval »usodi« za to, kar je hudega doživel.

 Taka modrost nima nobene vrednosti, z njo človek ne postane samostojen, ampak nekako programiran, zasvojen. Zgodovina sicer govori tudi o nasilju, neuspehih, krivicah, zablodah v preteklosti.

Ne more pa presoditi, kako je z ljudmi, ki so zakrivili vse polomije in tragedije, odločali celo o smrti posameznih ljudi ali milijonov, oropali druge, tudi lastno družino, narode ali domovino. Tu se te resničnosti krepko razhajajo z resnico o osebni odgovornosti. Dejanja lahko prikriješ, odgovornost vselej ostaja.

Težka preteklost pa lahko postane celo izziv za boljšo modrost, pametnejše ravnanje. To je moč spreobrnitve, kultura duha, ki odnose dviga na boljšo raven. A za to je potrebna milost, dotik Boga, njegove moči in ljubezni, čeprav ta navadno prihaja po ljudeh »blage volje.« Mora ji le odgovoriti naša odločitev, da s tako milostjo sodelujemo.

Bog želi, da doživljamo življenje kot dar. In v resnici ga sprejemamo kot dar, ko izražamo hvaležnost Bogu in ljudem, ki so nam pripravili dobro življenjsko dediščino, in sodbi Boga prepuščamo ljudi, ki so nam jo morda zagrenili, sami pa se lotimo dela: Popravljati, kar se je v prejšnjih rodovih skvarilo, negovati, kar je dobro, zaupati Bogu in mu popolnoma prepustiti sodbo ljudi, ker le on pozna vso resnico, prav presoja in ljudi rešuje.

Anton Slabe

MAŠNIŠKO POSVEČENJE

Letos bodo v Sloveniji posvečeni trije novomašniki:

·         Blaž Zorko iz župnije Ljubljana -Koseze za ljubljansko nadškofijo;

·         Klemen Gartner iz župnije Maribor - Sveti Križ za mariborsko nadškofijo;

·         Drago Ferencek, iz župnije Ljubljana - Sveti Križ, dominikanec.

Vse vam priporočamo v molitev.

DOGODKI PRED NAMI

V ponedeljek, 26. 6., bo ob godu sv. Jožefmarija Escrivaja sveto mašo ob 18.30 daroval novomeški škof dr. Andrej Saje.

V četrtek, 29. 6., bo ob 9.00 v stolnici posvečenje letošnjega novomašnika Blaža Zorka iz župnije Ljubljana - Koseze.

V četrtek, 29. 6., bo ob 20.00 v stolnici koncert zbora Trinity College Choir. Lepo vabljeni!

V ponedeljek, 3. 7., bo ob 19.30 v stolnici koncert dečkov iz Lyona. Lepo vabljeni!

V soboto, 8. 7., bo imel gospod nadškof v stolnici ob 16.00 sveto mašo ob obletnici smrti Božjega služabnika nadškofa Antona Vovka. Lepo vabljeni!

 V sredo, 23. 8., bo imel gospod nadškof ob 18.30 v stolnici sveto mašo ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov.

GODOVI IN PRAZNIKI

·         Nedelja, 25. 6.: 12. nedelja med letom

·         Ponedeljek, 26. 6.: sv. Ciril Ale-ksandrijski, škof, cerkveni učitelj

·         Torek, 27. 6.: sv. Ema Krška, kneginja

·         Sreda, 28. 6.: sv. Irenej Lyonski, škof, mučenec

·         Četrtek, 29. 6.: sv. Peter in Pavel, apostola

·         Petek, 30. 6.: sv. prvi mučenci rimske Cerkve

·         Sobota, 1. 7.: sv. Estera, svetopisemska žena

·         Nedelja, 2. 7.: 13. nedelja med letom

·         Ponedeljek, 3. 7.: sv. Tomaž, apostol

·         Torek, 4. 7.: sv. Urh (Uroš), škof

·         Sreda, 5. 7.: sv Ciril in Metod, zavetnika nadškofije

·         Četrtek, 6. 7.: sv. Marija Goretti, devica, mučenka

·         Petek, 7. 7.: B. sl. Anton Vovk, škof

·         Sobota, 8. 7.: sv. Kilijan, škof, mučenec

·         Nedelja, 9. 7.: 14. nedelja med letom

·         Ponedeljek, 10. 7.: sv. Amalija, redovnica

·         Torek, 11. 7.: sv. Benedikt, opat, zavetnik Evrope

·         Sreda, 12. 7.: sv. Mohor in Fortunat, drugotna zavetnika nadškofije

·         Četrtek, 13. 7.: sv. Henrik II., cesar

·         Petek, 14. 7.: sv. Kamil de Lellis, duhovnik

·         Sobota, 15. 7.: sv. Bonaventura, škof, cerkveni učitelj

·         Nedelja, 16. 7.: 15. nedelja med letom

·         Ponedeljek, 17. 7.: sv. Aleš, spokornik

·         Torek, 18. 7.: sv. Elij iz Koštabone, mučenec

·         Sreda, 19. 7.: sv. Arsenij Veliki, puščavnik

·         Četrtek, 20. 7.: sv. Marjeta Antiohijska, mučenka

·         Petek, 21. 7.: sv. Danijel (Danilo), prerok

·         Sobota, 22. 7.: sv. Marija Magdalena, spokornica

·         Nedelja, 23. 7.: 16. nedelja med letom

·         Ponedeljek, 24. 7.: sv. Krištof, mučenec

·         Torek, 25. 7.: sv. Jakob Starejši, apostol

·         Sreda, 26. 7.: sv. Joahim in Ana, Marijini starši

·         Četrtek, 27. 7.: sv. Gorazd, Kliment in drugi učenci Cirila in Metoda

·         Petek, 28. 7.: sv. Viktor (Zmago) I., papež

·         Sobota, 29. 7.: sv. Marta, Marija in Lazar iz Betanije

·         Nedelja, 30. 7.: 17. nedelja med letom

·         Ponedeljek, 31. 7.: sv. Ignacij Lojolski, duhovnik

·         Torek, 1. 8.: sv. Alfonz M. Ligvorij, škof, cerkveni učitelj

·         Sreda, 2. 8.: sv. Evzebij iz Vercellija, škof

·         Četrtek, 3. 8.: sv. Martin, menih

·         Petek, 4. 8.: sv. Janez Marija Vianney, arški župnik

·         Sobota, 5. 8.: Marija Snežna (Nives)

·         Nedelja, 6. 8.: Jezusova spremenitev na gori

·         Ponedeljek, 7. 8.: sv. Sikst II., papež, mučenec

·         Torek, 8. 8.: sv. Dominik, ustanovitelj dominikancev

·         Sreda, 9. 8.: sv. Edith Stein, mučenka, sozavetnica Evrope

·         Četrtek, 10. 8.: sv. Lovrenc, diakon, mučenec

·         Petek, 11. 8.: sv. Klara (Jasna), redovna ustanoviteljica

·         Sobota, 12. 8.: sv. Ivana Šantalska, redovnica

·         Nedelja, 13. 8.: 19. nedelja med letom

·         Ponedeljek, 14. 8.: sv. Maksimiljan Kolbe, duhovnik, mučenec

·         Torek, 15. 8.: MARIJINOVNEBOVZETJE, veliki šmaren, zapovedan praznik

·         Sreda, 16. 8.: sv. Rok, spokornik

·         Četrtek, 17. 8.: sv. Evzebij, papež, mučenec

·         Petek, 18. 8.: sv. Helena, cesarica

·         Sobota, 19. 8.: sv. Janez Eudes, duhovnik

·         Nedelja, 20. 8.: 20. nedelja med letom

·         Ponedeljek, 21. 8.: sv. Pij X., papež

·         Torek, 22. 8.: Devica Marija Kraljica

·         Sreda, 23. 8.: sv. Roza iz Lime, redovnica, dan spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov

·         Četrtek, 24. 8.: sv. Natanael (Jernej), apostol

·         Petek, 25. 8.: sv. Ludvik IX., francoski kralj

·         Sobota, 26. 8.: sv. Ivana Bichier, redovna ustanoviteljica

·         Nedelja, 27. 8.: 21. nedelja med letom

·         Ponedeljek, 28. 8.: sv. Avguštin, škof, cerkveni učitelj

·         Torek, 29. 8.: mučeništvo Janeza Krstnika

·         Sreda, 30. 8.: sv. Feliks (Srečko), mučenec

·         Četrtek, 31. 8.: sv. Nikodem, Jezusov učenec

·         Petek, 1. 9.: sv. Egidij (Tilen), opat

·         Sobota, 2. 9.: sv. Marjeta, devica, mučenka

·         Nedelja, 3. 9.: 22. nedelja med letom, angelska

POČITNIŠKI URNIK SVETIH MAŠ

V času od 15.7. do 26.8. ob sobotah ne bo svetih maš ob 16.00! 

URNIK SVETIH MAŠ

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30 OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

 

 

TEDEN BOŽJE BESEDE 18. 6. 2023 25. 6. 2023

11. NEDELJA MED LETOM

Govorica stare zaveze je prikrita, nejasna, ni še bila deležna polnosti razodetja. Zato jo je treba toliko bolj pozorno prebirati. Pot Izraelcev iz suženjstva v Egiptu v svobodno življenje je tudi pot vere vsakega človeka. Danes Bog Mojzesu razodeva temeljne štiri postavke vere, ki naj jih pove ljudstvu. Bog nas torej uči verovati.

»Če boste poslušali moj glas« (postava vere).

Vera je iz poslušanja Boga, ki razodeva svojo modrost in dobroto na mnogo načinov: po stvarstvu in vesti, po zapovedih in dogodkih, po navdihih in apostolskih voditeljih Cerkve. Vera ni stvar naše izbire, pač pa Božji dar, ki naj rodi našo odločitev za iskanje vse resnice o življenju, za pot v pravo svobodnost našega duha.

»Če boste spolnjevali mojo zavezo« (postava življenja).

To napravlja vero živo in učinkovito, da more urejati in voditi življenje vsakega človeka in vse človeške družbe. V tem je njen napor, a tudi njena lepota in moč. Brez tega je vera mrtva in ostaja le na jeziku, bo zatrdil apostol Jakob. »Kdor me ljubi, bo mojo besedo spolnjeval,« bo pojasnil Jezus in dodal, da bo sad te ljubezni, da bosta On in Oče prišla in v njem prebivala.

»Mi boste posebna lastnina« (postava bogoslužja).

Od tod izvira pravica obhajanja bogoslužja, ki ni le slavljenje Boga, ampak je deležnost, nekako vsrkavanje njegovega življenja, njegove večnosti, njegove svetosti. To ohranja človeka in človeštvo v življenju. Zato se v začetku vsake daritve odpovedujemo grehu, da bi bili sposobni sprejemati Božjega Duha.

»Boste kraljestvo duhovnikov in svet narod« (postava molitve).

V tem je dostojanstvo Božjih otrok, zaznamovanost z Bogom. Zato pismo Diognetu tako vzneseno pravi: »Kristjani živijo v mesu, a ne po mesu. V vsem se prilagodijo krajevnim običajem in zakonitim postavam, živijo pa vzorno in čudovito, da vse preseneča. Preganjajo jih, ne vedo pa povedati, zakaj jih sovražijo. Vendar, kar je v telesu duša, to so za svet kristjani.«

Anton Slabe

BESEDE NAŠIH PASTIRJEV

Iz nadškofove pridige na praznik Svetega Rešnjega telesa in krvi: Poglejmo globoko v svoje srce in se vprašajmo, zakaj ga mi iščemo, zakaj stegujemo roke k molitvi? Zakaj se udeležimo svete evharistije, zakaj ga prejmemo v svoje srce? Ali je res vedno On tisti in samo On, naš Odrešenik, naš Bog, ki ga iščemo, molimo, častimo in ga prejemamo v svetem obhajilu?

 Ali morda tudi mi kdaj ne iščemo s svojimi sklenjenimi rokami zgolj rešitev težav, odpravo problemov, nekoga, ki bo poskrbel za naše blagostanje, za naše dobro počutje? Nekoga, ki bo odpravljal naše stiske, nekoga, ob katerim nam bo lepo?

Jezus pravi: 'Ne iščete me zaradi mene samega, zaradi besed, ki sem vam jih govoril, ampak ker ste jedli kruh.' Zato mi natanko prisluhnimo njegovim besedam, da ga ne bomo iskali zaradi časnih koristi, zaradi reševanja naših problemov, ampak da ga bomo v resnici iskali zaradi njega samega. Zato, da bo Jezus res stopil v središče, da ga bomo iskali kot Odrešenika, kot tistega, za katerega je apostol Tomaž rekel: 'Moj Gospod in moj Bog!'

Ne rešitev mojih dvomov, ne smisel mojega življenja, ampak moj Gospod in moj Bog. Da bi prišli do tega, moramo poglobiti svojo vero in jo prečistiti. Jezus hoče biti s čudežem svojega ostajanja med nami, postajanja za nas hrana našega življenja. Jezus noče biti predmet našega češčenja, predmet naše adoracije; hoče biti hrana našega življenja. »Vzemite in jejte.« Ne: glejte in se čudite, glejte in častite, ampak: »Vzemite in jejte.« Potruditi se moramo, da bomo razumeli, da se nam Jezus daje v kruhu. Zato začnimo živeti iz Kristusa in njegove evharistične daritve za nas, za naše življenje in za našo večnost.

Potem pa, ko bomo živeli iz njegove besede, ko se bomo nasičevali z njim samim pod podobama kruha in vina, ga bomo mogli mi prinašati v svet. Vsako srečanje s kristjanom, ki je prepojen z Besedo in živi iz evharistije, bo srečanje z Gospodom Jezusom, bo na nek način, kakor bi ljudje srečevali monštranco, v kateri jih obiskuje Gospod Jezus.

»REŠEVALNA AKCIJA«

V soboto, 10. 6., smo bili v stolnici priča posebnemu dogodku: v okviru tekmovanja poklicnih gasilskih

enot v reševanju iz višin so v organizaciji poklicne gasilske brigade iz Ljubljane imeli eno izmed delovnih točk tudi v našem zvoniku. Naloga je bila: 'Pri zvonjenju je oseba izgubila zavest. 

Zaradi ozkega stopnišča bo za reševanje onemogle osebe treba uporabiti vrvno tehniko'. »Reševanje« je uspešno potekalo, upajmo, da bo ostalo samo pri vaji, gasilcem pa se zahvaljujemo za njihovo požrtvovalnost.

DIAKONSKO POSVEČENJE

 18. junija 2023 ob 16.00 bo gospod nadškof posvetil štiri stalne diakone: Tomaža Kogovška iz župnije Zagorje ob Savi, Dušana Mihelčiča iz župnije Dolnji Logatec, Branka Nimaca iz župnije Čemšenik ter Janeza Rožmana iz župnije Predoslje. Novoposvečene in njihove družine vam priporočamo v molitev.

STOLNICA NAŠ DOM

Jurijeva kapela Marijin oltar

Čeprav je »naslovni« svetnik kapele sv. Jurij, je oltar v njej posvečen Mariji. Posebno mesto ji je dodelil že Janez Anton Dolničar, ki je pri oltarju vpeljal adventno devetdnevnico, stalni osrednji položaj pa je imela vsaj od leta 1737, ko je ljubljanski kipar Henrik Mihael Lohr napravil nov nastavek in kipe. Mestni patron vojščak sv. Jurij, ki zmagoslavno stoji na zmaju in ga prebada s sulico, se je Mariji prav po viteško umaknil na stran, za par pa dobil še deželnega varuha sv. Ahacija.

Slednjega bi zaradi dvopomenskih atributov morda laže prepoznali kot kneza sv. Leopolda, ki je bil po zmagi nad Turki leta 1683 pri Dunaju razglašen za patrona Avstrije. Model cerkve, ki ga objemajoč drži z desnico, je namreč zanj kot graditelja številnih cerkva značilen prepoznavni znak, medtem ko je velik križ v svetnikovi levici (trenutno je brez njega) izrazit Ahacijev atribut. Belo pobarvana svetniška lika kažeta značilnosti Lohrovega sloga predvsem v obraznih potezah in nadrobnostih oblačil, oltarni nastavek pa je ob predelavah bar očni videz povečini izgubil.

Njegova zgradba je pregledna in precej preprosta. Osrednjo nišo obdajata para pilastrov in obstopata dva naprej pomaknjena stebra, ob njih pa na posebnih podstavkih stojita plastiki. Nad nišo se bočita dekorativni lok in ozka greda, zato se osrednji del brez večje cezure prelije v atiko. Njeno središčno polje zapolnjuje Marijin monogram, ob straneh sedita na volutah puta, segmentni zaključek pa krona preprost križ.

DOGODKI PRED NAMI

• V nedeljo, 18. junija, bo ob 16.00 v stolnici posvečenje stalnih diakonov. Ob 20.30 pa bo koncert gostujočega zbora župnije sv. Luka iz Kolorada v ZDA. Lepo vabljeni!

• V sredo, 21. junija, bo v stolnici najprej sklep 24urnega češčenja (ki bo »po spletu«), ob 18.30 pa sveta maša za domovino. Lepo vabljeni k čim večji udeležbi!

GODOVI IN PRAZNIKI

• Nedelja, 18. 6.: 11. nedelja med letom

• Ponedeljek,19. 6.: sv. Nazarij, prvi koprski škof

• Torek, 20. 6.: sv. Adalbert, škof

 • Sreda, 21. 6.: sv. Alojzij Gonzaga, redovnik

• Četrtek, 22. 6.: sv. Janez Fisher, Tomaž More, mučenca

• Petek, 23. 6.: sv. Jožef Cafasso, redovnik

• Sobota, 24. 6.: rojstvo Janeza Krstnika, slovesni praznik

• Nedelja, 25. 6.: 12. nedelja med letom

URNIK SVETIH MAŠ

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30 OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

 

TEDEN BOŽJE BESEDE 11. 6. 2023 - 18. 6. 2023

10. NEDELJA MED LETOM

Vsaj že štiristo let, močno spodbujana, raste človeška težnja, naj vse urejamo ljudje sami, s človeškim razumom. In v tem vidijo svobodo. Cerkev pa vztrajno oznanja, da je prav in z gotovostjo spoznati Božjo voljo največja milost in najbolj trden temelj zdravih življenjskih izbir in odločitev.

V svet je šlo tudi veliko krivih prerokov, ki zatrjujejo, da vedo, kaj je Božja volja, in so zavedli cele množice, včasih v pravo histerijo in celo v vojne pod krinko vere. Božja beseda v enem verzu psalma kar grobo pove, da bo preklet, to je, da ne bo videl sreče, kdor se zanaša na človeka ali na poglavarje. Ti odhajajo, čeprav so bili videti tako veličastni, da so pokrajine poimenovali po njih.

Tudi krilato misel »Na mladih svet stoji« je pogosto slišati. Pa je v tem bolj pomembno vprašanje: »In na čem stojijo in gradijo mladi?« Božje obljube so dostikrat videti nemogoče. »Kako se more človek znova roditi, ko je star?« vprašuje Nikodem.

Sara se v šotoru smeji: »Kako bom rodila, ko je moj čas mimo.« In še huje Judje: »Kako nam more ta dati svoje meso jesti?« Življenje v Bogu neskončno presega življenje človeka, ki ga omejuje ozkost spoznanja, šibkost volje, ki mu mnogo stvari uhaja iz spomina in je njegova ljubezen nezanesljiva, predvsem pa minljivost vse njegove vidne pojavnosti, kar je resničnost prve smrti.

 Vse to lahko spodnaša našo vero, če jo presojamo samo s človeško pametjo, lahko pa jo utrjuje in gradi, če jo sprejemamo po Abrahamovo, to je s človeško pametjo, pa z zaupanjem Bogu, njegovi modrosti in ljubezni. In tega dvojega si več nabere tisti, ki gre skozi razne preizkušnje in se jim ne umika, sprejema odgovornosti za svoje delo in se ne skriva za skupnostjo, ob delu misli, kako bo koristil tudi drugim, pa vedno iskreno išče resnico in pravičnost.

Ti dve sta namreč prav v temelju vrednot Božjega kraljestva, ki pripravljajo človeka za prestop iz samo človeškega v obzorja Božjega.

Anton Slabe

PRAZNIK MARIJINEGA BREZMADEŽNEGA SRCA

Češčenje Marijinega srca izhaja iz istega duha kakor češčenje Jezusovega srca. Poleg sv. Matilde in sv.

Gertrude v 13. stoletju sta Marijino srce kasneje častila sv. Bernardin Sienski in sv. Janez Eudes. K razširitvi te pobožno- sti so veliko pripomogla Marijina prikazovanja sv. Katarini Laboure (leta 1830), katere čudodelna svetinja nosi na eni strani podobo Marijinega srca.

Nov razmah pa je češčenje Marijinega srca dobilo tudi s prikazovanji v Fati- mi leta 1917 in s posvetitvijo vsega sveta Marijinemu brezmadežnemu srcu sredi največjih grozot druge svetovne vojne. Preurejeni cerkveni koledar sedaj določa, naj bo spomin Marijinega brezmadežnega srca takoj na soboto po prazniku Jezusovega srca.

Tako je vidnejša tesna povezanost med češčenjem Marijinega srca in pobožnostjo do Jezusovega srca. Predmet tega češčenja je Marijino telesno srce kot simbol Marijine ljubezni do Boga in do ljudi zaradi Boga.

Ta z milostjo prepojena ljubezen je počelo vsega Marijinega notranjega življenja, popolnoma podrejenega božji volji, neskaljenega od kakršnega koli greha. Češčenje se torej nikakor ne ustavlja le ob Marijinem telesnem srcu, saj tukaj srce, podobno kakor pri češčenju Jezusovega srca, jemljemo kot simbol ljubezni in vsega, kar izvira iz ljubezni. To češčenje se namreč usmerja naprej. In kakor pri Kristusu njegovo Srce obsega in simbolizira vso skrivnost odrešenja, ki je skrivnost božje ljubezni, tako smemo tudi pri Mariji reči, da njeno srce simbolizira skrivnost odrešujoče božje ljubezni, ki čudovito odseva prav na njej. In kaj je namen češčenja Marijinega srca?

Gotovo že na sploh pospešuje marijansko pobožnost, ki je tako blagodejna za sleherno krščansko življenje. Gre pa še za nekaj več: za to, da bi ob pogledu na pristno Marijino materinsko (in sicer soodrešeniško) ljubezen, katere naravno znamenje je njeno telesno srce, in ob premišljevanju nravne lepote in veličastnosti te ljubezni, pomnožili svoje zaupanje v Marijino (seveda od Kristusa odvisno) sredništvo ter tako bolj gotovo prišli do prisrčne, požrtvovalne krščanske ljubezni - do posnemanja Marijinega srca v naši velikodušni ljubezni do Boga in do soljudi, posebej v pogledu na njihovo večno srečo. Češčenje Marijinega brezmadežnega srca nam kaže na zgled, kako naj se bližamo Bogu z vero, ki je obenem nerazdeljena ljubezen in zvestoba.

STOLNICA - NAŠ DOM - Kapela svetega Andreja - oltar svetega Janeza Nepomuka

Oltar je bil sprva posvečen naslovnemu patronu kapele sv. Andreju, tega pa je pozneje izpodrinil sv. Janez Nepomuk, čigar češčenje se je po kanonizaciji leta 1729 močno razmahnilo. Prvotno oltarno podobo je naslikal Valentin Metzinger. To je bila slika, ki je sedaj v cerkvi na Hruševem pri Dobrovi, za katero pa je bil oltarni nastavek, sodeč po njeni velikosti, le okvir zanjo.

Metzingerjeva slika poveličanja sv. Janeza Nepomuka je iz leta 1749. Predstavlja na oblakih klečečega svetnika, ki ga dva angelska mladeniča dvigata v nebo, medtem ko manjši puti drže atribute, ki spominjajo na njegovo molčečnost, mučeniško smrt in doseženo zmago, spodaj na zemlji pa je prikazan most čez Vltavo in čudežni zvezdni venec na njenih valovih.

Na oltarni menzi je Nepomuku delal družbo Metzingerjev umirajoči sv. Frančišek Ksaver, umeščen v rezljan kartušast okvir. Leta 1852 je kipar Matija Tomc prvotni baročni nastavek nadomestil z novim iz marmoriranega lesa. Po obliki in barvi ga je skušal približati kamnitemu oltarju Sv. Trojice v kapeli nasproti, s tem, da je opustil bogati okras menze in okoli oltarne slike ter angela na volutah ogredja, poenostavil pa je tudi atiko, ki jo je okrasil s klasicističnim ovalnim vencem, v katerem na oblaku žari podoba znamenite relikvije, Nepomukovega nestrohnjenega jezika.

Na podstavka ob stebrih je postavil kipa, ki ju je izdelal precej togo in hladno. Na levi vidimo sv. Andreja, ki se je kot prvotni zavetnik oltarja Janezu Nepomuku umaknil na stran, na desni pa Janeza Evangelista, ki kot Nepomukov soimenjak pogosto nastopa na njegovih oltarjih. Na novem oltarju je leta 1852 dobila prostor tudi nova slika poveličanja sv. Janeza Nepomuka.

 Matevž Langus je v glavnih potezah posnel Metzingerjevo kompozicijo, vendar je zmanjšal število glavnih akterjev in baročno dinamiko močno utišal, zato je angele umiril, svetniku pa strogo poravnal gube roketa in zavihke mocete. Nepomuk kleči na oblaku, asistirata mu angela, eden z lilijo in molk zapovedujočim gibom, drugi s palmovo vejo, ki pa se ne trudita več z nošenjem svetnika v nebo. Dejaven je ostal le poletavajoči puto, ki svetniku z neba prinaša mučeniški venec.

Langus je obdržal tudi krajino z mostom čez Vltavo, dopolnil pa jo je s prizorom mučeništva in prikazal vojake, ki so vrgli Janeza Nepomuka v reko. Na oltarni menzi je sedaj slika Srca Marijinega, delo Josefa Planka iz leta 1870 (podobno kot slika Srca Jezusovega v nasprotni kapeli Sv. Trojice).

DOGODKI PRED NAMI

• V sredo, 14. junija, bo v stolnici ob 18.30 nuncijeva sveta maša, ki jo pripravlja Malteški viteški red.

• V sredo, 14. junija, bo v stolnici ob 20.30 koncert renesančnih motetov Vokalne akademije (VAL) »Renesančno zvočno bogastvo iz Hrenovih kornih knjig«. Lepo vabljeni!

• V petek, 16. junija, na praznik Srca Jezusovega, bodo svete maše po prazničnem redu. Ob 16.00 bo sveta maša za starejše in bolnike, ki bodo pri njej lahko prejeli zakrament bolniškega maziljenja. Po maši bo prijateljsko druženje za proštovem vrtu. Lepo vabljeni, domače pa prosim, da starejšim omogočite to srečanje.

• V nedeljo, 18. junija, bo ob 16.00 v stolnici posvečenje stalnih diakonov. Ob 20.30 pa bo koncert gostujočega zbora župnije sv. Luka iz Kolorada v ZDA. Lepo vabljeni! • V sredo, 21. junija, bo v stolnici najprej sklep 24-urnega češčenja (ki bo potekalo »po spletu«), ob 18.30 pa sveta maša za domovino. Lepo vabljeni k čim večji udeležbi!

URNIK SVETIH MAŠ

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30 OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

GODOVI IN PRAZNIKI

• Nedelja, 11. 6.: 10. nedelja med letom

• Ponedeljek, 12. 6.: sv. Adelajda, redovnica

• Torek, 13. 6.: sv. Anton Padovanski, redovnik, cerkveni učitelj

• Sreda, 14. 6.: sv. Valerij in Rufin, mučenca

• Četrtek, 15. 6.: sv. Vid, mučenec

• Petek, 16. 6.: Srce Jezusovo, slovesni praznik

• Sobota, 17. 6.: Marijino Brezmadežno Srce

• Nedelja, 18. 6.: 11. nedelja med letom

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

 

TEDEN BOŽJE BESEDE 4.6.2023 - 11.6.2023

SVETA TROJICA

Tri osebe, en sam Bog. Velikokrat slišimo, da bi morala biti Cerkev uboga, da bi služila človeštvu. Vendar rešitev za Cerkev ni pot v uboštvo, kot hoče, kar zahteva svet, navadno s prikrito težnjo, da si prisvoji njen vpliv in njeno lastnino.

Saj je to doživela že nekajkrat v zgodovini. Zagotovo mora gojiti sočutje, dejavno ljubezen do vseh, ki trpijo pomanjkanje, naj bo materialno ali duhovno, naj bodo v Cerkvi ali zunaj nje. Toda rešitev za Cerkev je v tem, da se vedno znova vrača v svoje bistvo, to pa je življenje iz Svete Trojice.

V tej se uresničuje popolna edinost treh oseb v eno naravo, v neskončni popolnosti, ki ni več le edinost, ampak je popolna enost. Dosti bolj kot pastoralna uspešnost je v Cerkvi dragocena edinost. Vidni svet in svet duha, čas in večnost, vsa resnica in lepota, modrost in dobrota, vsaka moč in vsa ljubezen, vse izhaja iz nje in vse ima vtrto znamenje te Božje enosti.

Celo vse hudo ne more bivati brez njene moči, le da so v vsakem zlu njeni darovi zlorabljeni v napuhu in sebičnosti. Nikjer drugje se ne pokaže tako zelo nebogljenost človeške besede in predstav. Mojzes si je enkrat zaželel, da bi videl Božje obličje - za trojnost oseb v njem še ni mogel vedeti -, a mu je bilo dano, da je videl le nekaj njegovega odseva.

Ni čudno, da je takrat v hipu razsvetljenosti molil: »Naj bo Gospod sredi med nami.« Sklonjen do tal šepeta to prošnjo. Zato le začenjajmo ne samo molitev, tudi vsako delo in premišljevanje, vsak pogovor in reševanje problemov s podobno prošnjo: V imenu troedinega Boga.

Na nek način je višek čudenja v mašni daritvi, ko duhovnik moli: »Po Kristusu, s Kristusom in v Kristusu Tebi vsemogočnemu Bogu Očetu v občestvu Svetega Duha vsa čast in slava na vse veke vekov.« Pesem zemlje Sveti Trojici se tu že povezuje s pesmijo nebeških duhov v večnosti.

V tem duhu pa je Cerkev sposobna v vsakršnih razmerah temu primerno opravljati svoje poslanstvo. Anton Slabe

PRAZNIK SVETEGA REŠNJEGA TELESA IN KRVI

Ker je evharistična skrivnost, to je spomin Gospodove smrti in vstajenja, središče vsega krščanskega življenja, se je zelo hitro pojavila težnja, naj jo častijo s posebnim praznikom. Res je, da se evharistična skrivnost posebno slavi na veliki četrtek zvečer.

Ker pa je to slavljenje povezano z velikim petkom, to je s premišljevanjem Kristusovega trpljenja in smrti, je nemogoče izkazati primerno veselje in hvaležnost, da je Bog stalno med nami. Posebno češčenje evharistije zunaj maše se je začelo širiti v 11. stoletju.

Brez dvoma je bilo odgovor krivovercem, ki so tajili Kristusovo resnično in trajno navzočnost pod podobo posvečenega kruha in vina.

Hkrati pa je bilo to tudi nekakšno nadomestilo za vse redkejše prejemanje obhajila. Praznik, ki so ga ponekod uvajali, je bil le ena izmed oblik tega češčenja. Neposredno pobudo za uvedbo posebnega praznika je dala redovnica Julijana iz Liegea na osnovi zasebnega razodetja, v katerem ji je Kristus naročil, naj stori vse, da bi bil praznik vpeljan.

Tako so ga leta 1246 najprej vpeljali v Liegeu, in sicer na četrtek v osmini praznika Svete Trojice. V naših krajih so praznik poznali zelo zgodaj. Oglejska Cerkev ga je sprejela že leta 1254. Od leta 1264 se praznik obhaja tudi v Rimu. Del mašnih molitev in spevov za mašo je sestavil Tomaž Akvinski.

Praznovanje se je hitro širilo in postalo priljubljena ljudska slovesnost. V zvezi s praznovanjem Svetega Rešnjega telesa so nastale mnoge liturgične in ljudske pobožnosti: izpostavljanje Najsvetejšega, blagoslov z Najsvetejšim, štirideseturna molitev in procesije kot izpovedovanje vere v resnično Kristusovo navzočnost v evharistiji.

Procesija z Najsvetejšim v začetku ni bila sestavni del praznika, vendar so jo ponekod imeli že v 13. stoletju (npr. v Koelnu leta 1274). Zunaj Rima se je po mnogih deželah, tudi pri nas, razvil bogatejši obred. Procesija se marsikje še danes vije po poljih in travnikih, s prošnjo za blagoslov polja.

Procesija se ustavi pri štirih oltarjih, kjer se pojejo odlomki evangelijev, nato pa je blagoslov z Najsvetejšim. Tako je procesija na praznik Svetega Rešnjega telesa hkrati častilna in prošnja.

Iz: France Oražem, Leto Kristusove skrivnosti

STOLNICA - NAŠ DOM Kapela Svete Trojice, nadaljevanje

Kdo je bil bogati Peter Anton Codelli, ustanovitelj kapele in kanonikata, ki počiva pod oltarjem v grobnici? Vitez Peter Anton Codelli pl. Fahnenfeld je bil rojen okoli leta 1660 v Berbennu pri Bergamu. Bil je sin Dominika Codellija iz Gorice.

Študiral je montanistiko in je na Koroškem razvil železarsko industrijo. Že zelo bogat se je naselil v Ljubljani, kjer je bil začetnik ljubljanske veje Codellijev. Bil je eden največjih veletrgovcev svojega časa na Kranjskem, trgoval je z železom in cenedskim suknom.

V njegovi trgovini je bil zaposlen tudi Michelangelo Zois, oče barona Žige Zoisa. Leta 1701 je kupil gospostvo Kodeljevo (Herrschaft Thurn), skupaj z gradom Kodeljevo, ki je potem ostal celo četrtino tisočletja sedež rodbine Codelli na Kranjskem.

Med kranjske deželne stanove je bil sprejet 26. avgusta 1698, leta 1700 pa tudi med koroške deželane. Bil je velikodušen mecen. Zaslužen je tudi za slovensko slovstvo, saj je denarno podprl izid četrte knjige pridig Sacrum promptuarium (sveti priročnik) Janeza Svetokriškega, ki je v Ljubljani izšla leta 1700.

Avtor mu je v zahvalo posvetil to knjigo. Za dobrih 5000 goldinarjev je dal uliti 63 stotov težak zvon za novozgrajeno ljubljansko stolnico.

Umrl je v Ljubljani leta 1727. Ker je bil brez otrok, je svoje velikansko premoženje zapustil nečaku Avguštinu iz Gorice. Njegovi zemeljski ostanki počivajo pod nagrobno ploščo, ki vsem živim z latinskim napisom sporoča: »Postoj, popotnik, in vztrajno veruj, kar ti mrtev še zdaj govorim: moti se, kdor meni, da sem bil kaj, ko nisem bil nič, iz nič ustvarjen, iz svojega niča prešel spet v nič.

Kaj je vse, kar je ustvarjeno? Čisto nič. A več od tega niča je ničevost življenja. Kaj bogastvo, kaj blago tega sveta. To jasno sem spoznal, ko sem se iz spanja življenja v večnost prebudil, našel v rokah nisem drugega kot nič. Zato se varuj, da se ne boš veselil niča sveta.

Ne oklepaj ničesar se, razen Boga, tako boš iz nič blažen postal. Na to sem te hotel opozoriti Peter Anton Codelli pl. Fahnenfeld, kranjski in koroški plemič. Pojdi! Spomenik postavljen leta 1712.« Na oltarni menzi stoji slika Srca Jezusovega, delo Josefa Planka iz leta 1870.

DOGODKI PRED NAMI

• V torek, 6. junija, bo po večerni sveti maši ob 19.30 koncert sakralne glasbe »Glasba za mir«. Lepo vabljeni!

• V sredo, 7. junija, bodo v stolnici ob 18.00 slovesne večernice pred telovim.

• V četrtek, 8. junija, na praznik Svetega Rešnjega telesa in krvi, bo slovesno sveto mašo s procesijo po stolnici ob 18.30 vodil gospod nadškof. Lepo vabljeni!

GODOVI IN PRAZNIKI

• Nedelja, 4.6.: Nedelja Svete Trojice

• Ponedeljek,5.6.: sv. Bonifacij, škof, mučenec

• Torek, 6.6.: sv. Norbert, škof, redovni ustanovitelj

• Sreda, 7.6.: sv. Robert Newminstrski, opat

• Četrtek,8.6.: SVETO REŠNJE TELO IN KRI, slovesni zapovedani praznik

• Petek, 9.6.: sv. Primož in Felicijan, mučenca

• Sobota, 10.6.: sv. Bogumil Poljski, škof

• Nedelja, 11.6.: 10. nedelja med letom

URNIK SVETIH MAŠ

Delavniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00

Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30

Nedelje in zapovedani prazniki: 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA