ponedeljek, 30. oktober 2017

Teden Božje Besede 29.10.- 12.11.2017



Pavel v nadaljevanju pisma podrob­neje pojasni od kod tolikšno njegovo veselje in zahvala za Tesaloničane: ne samo, da so si ga prizadevali posne­mati v njegovi hoji za Kristusom, pač pa so za svojo zve­stobo »besedi« pogumno prestali tudi trpljenje (»... besedo ste sprejeli v veli­ki stiski...«). S tem, ko so, kljub preizkušnjam, osta­li zvesti nauku, ki jim ga je oznanil, so postali zgled števil­nim kristjanom. Še več: s svojim zgle­dom so postali pričevalci in oznanjevalci evangelija, ki se je po njih razširil v ostale sosednje pokrajine. Pravzaprav je to širjenje evangeli­ja sprožilo že samo dejstvo njihove­ga spreobrnjenja. Pavel pove, v čem je bilo to tako pomembno dejanje: ». odvrnili ste se od malikov, da bi služili živemu in resničnemu Bogu ter pričakovali iz nebes njegovega Sina.« V teh nekaj kratkih besedah je v zgoščeni obliki povzeta vsa vse­bina apostolskega oznanjevanja po­ganom. Pavel tu predstavi bistvo vere kot enoboštvo, kot kristologijo in kot eshatologijo. Svoje oznanjevanje za­čenja z govorom proti malikom.
Maliki so napačni bogovi, ki ne obstaja­jo, zato spreobrnjenje pomeni opustitev njihovega češčenja in služenje Bogu, ki je v nasprotju z njimi »živ in resničen«. Bistvo spreobr­njenja je torej v odvrnitvi od malikov in povrnitvi k Bogu. Ta Bog je svojega Sina Je­zusa obudil od mrtvih (kristologija) in ko bo zopet prišel, nas bo rešil prihodnje jeze, ki se bo razodela s ka­znovanjem grešnikov ob njegovem prihodu (eshatologija). Oznanjevanje veselega oznanila zato pogane vabi, da se spreobrnejo k edinemu Bogu, verujejo v njegovega Sina Jezusa, ki ga je obudil od mrtvih in pričakujejo zveličanje, ki ga bo prinesel Gospod ob svojem drugem prihodu.
Roman Starc
Vsi sveti. Pred nami je praznik Vseh svetih in vernih duš dan, ko se kristjani zbiramo na pokopališčih, ob grobovih in v cerkvah, da molimo za naše drage rajne. Cerkev v teh dneh naklanja tudi popolni odpustek, ki ga lahko nameni­mo za vse tiste med njimi, ki so morda še potrebni očiščevanja. Pogoji za pre­jem odpustka so opravljena spoved, pre­jem obhajila, molitev po namenu svete­ga očeta ter obisk pokopališča in molitev za rajne.
Povabim vas, da tako lepo, kot boste uredili in okrasili grobove, poskr­bite tudi za molitve in svete maše. Vaše darove z molitvenimi nameni lahko od­date v posebnih kuvertah, tako kot je bilo to že večkrat oznanjeno. Zahvalna nedelja. Prva nedelja v mese­cu novembru je t.i. zahvalna nedelja, ko po cerkvah oltarje okrasimo s »sadovi zemlje in dela človeških rok« ter se na tak način zahvalimo Bogu za vse daro­ve, ki nam jih daje. Obenem je to vedno znova priložnost, da pokažemo in izra­zimo hvaležnost tudi drug drugemu, saj na to žal velikokrat pozabljamo ali pa se nam zdijo stvari, dogodki in ljudje okrog nas tako samoumevni, da jih niti ne opazimo več. Sprejmite ob tej prilo­žnosti tudi mojo iskreno zahvalo vsi, ki s svojim delom, darovi, molitvami in do­brimi željami prispevate k skupnemu dobremu našega oltarnega občestva, stolnice, župnije ali zame osebno. Naj vam bo Bog bogat plačnik.
Te dni bodo naše misli še posebej namenjene našim dragim rajnim,  naši spomini se bodo zopet usta­vljali ob tistih, ki smo jih imeli radi, s katerimi smo prehodili del naše zemeljske poti, pa jih sedaj ni več med nami. 
Pokopališča bodo »oži­vela«, množice ljudi se bodo zbirale ob grobovih svojcev in znancev in morje sveč bo zagorelo njim v spo­min. Iz marsikaterih ustnic bo pri­šla tiha ali polglasna molitev, še več pa bo takih, ki bodo v zadregi mol­čali in skušali čimprej zapustiti ta neprijeten prostor. Hote ali nehote pa se tako eni kot drugi najbrž ne bodo mogli izogni­ti vprašanjem, ki se tako rada po­rodijo ob takih trenutkih: Zakaj? Kako? in Kam? 
Zopet se bosta z vso silovitostjo postavili pred nas dve največji skrivnosti: skrivnost ži­vljenja in smrti; rojevanja in umi­ranja, smisla in nesmisla. Živeti, da lahko umreš? Umreti, da boš večno živel? Prej ali slej mora vsak človek priznati, da tega z razumom ni mo­goče spoznati. Ko stojiš pred svežo gomilo in ti v ušesih pozvanjajo be­sede pepelničnega jutra: »Pomni človek, da si prah in da se v prah po­vrneš,« ti preostane samo dvoje: ali verovati, ali pa pustiti vse skupaj in se potopiti v nesmisel niča. Vsak človek mora nekje na dnu svo­jega srca čutiti, da se njegovo življe­nje s smrtjo ne more končati, da ni cilj vsega našega zemeljskega truda in trpljenja zgolj smrt in trohnenje v grobu. Bog je v nas vendarle po­ložil tisto silno hrepenenje v moči katerega verujemo, da se nam »s smrtjo življenje le spremeni, ne pa uniči.«
Naša pokopališča imenujemo tudi božje njive. V njive posejemo seme, ki mora umreti, da lahko iz njega vzklije nova rastlina. Tudi naše zemeljsko telo mora umre­ti, da bomo lahko nekoč vstali z novim, poveličanim telesom. Ko bomo te dni več molili za naše raj­ne in obiskovali njihove grobove, imejmo pred očmi predvsem ta­kšno podobo njive. Vanjo je vsa­jeno umrljivo seme, ki pa bo ob času obrodilo žlahten sad. Utrdi­mo svojo vero v večno življenje, saj je to edino, kar nam preostane. Če ne - potem zaman živimo, ali ka­kor pravi apostol Pavel: »Če Kri­stus ni vstal, potem je prazna naša vera.«

  • Nedelja, 29.10.: 30. nedelja med letom, žegnanjska nedelja
  •  Ponedeljek, 3О.ІО.: sv. Marcel, mučenec
  • Torek, 31.10.: sv. Volbenk, škof Sreda, 1.11: VSI SVETI, slove­sni zapovedani praznik
  • Četrtek, 2.11.: spomin vseh vernih rajnih, smrtni dan b. sl. Jakoba Ukmarja, četrtek pred prvim petkom
  •  Petek, 3.11.: sv. Viktorin Ptujski, škof, mučenec, prvi petek
  •  Sobota, 4.11.: sv. Karel Boromejski, škof, prva sobota 
  • Nedelja, 5.11.: 31. nedelja med letom, zahvalna nedelja 
  • Ponedeljek, 6.11.: sv. Lenart, opat
  • Torek, 7.11.: sv. Engelbert, škof Sreda, 8.11: sv. Gotfrid (Bogo­mir), škof
  • Četrtek, 9.11.: Posvetitev lateranske bazilike, praznik Petek, 10.11.: sv. Leon Veliki, pa­pež, cerkveni učitelj 
  • Sobota, 11.11.: sv. Martin iz Toursa, škof
  • Nedelja, 12.11.: 32. nedelja med letom

·         V sredo, 1.11., bodo svete maše po nedeljskem redu. Ob 17.15. bo moli­tev vseh štirih delov rožnega venca po oddanih molitvenih namenih za rajne in za duše v vicah.
·         V četrtek, 2.11., bo po večerni sve­ti maši molitev pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov.
·         V petek, 3.11., bo ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Jezusovemu, ob 15. 00 pa ura Božjega usmiljenja in po njej sveta maša.
·         V soboto, 4.11., bo ob 8.30 moli­tev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Marijinemu.

Stara navada je, da poleg obiska pokopališča in grobov, za pra­znik Vseh svetih pomnožimo molitve in darujemo za svete maše za naše drage rajne.
V ta namen imamo v stolnici posebne zloženke, na katere napišete imena tistih, ki naj bi se jih še posebej spomnili. Imena skupaj z vašim darom oddajte v poseben nabiralnik pri kapeli sv. Križa, v kiosku ali v zakristiji. S tako zbranimi darovi vsak po­nedeljek darujemo sveto mašo za vse rajne oz. duše v vicah.
Boglonaj!

Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/

MISEL TEDNA

Papež Frančišek med katehezo o upanju in smrti:
»Smrt tako razgali naše življenje. Raz­krije nam, da so naša dejanja ponosa, jeze in sovraštva bila jalova. Z obžalova­njem se zavemo, da nismo dovolj ljubili in da nismo iskali to, kar je bistveno.... Krščansko upanje zajema iz drže, ki jo Jezus zavzame pred človeško smrtjo. Če je smrt navzoča v stvarstvu, pomeni rano, ki kazi načrt Božje ljubezni. Odrešenik pa jo hoče ozdravit. Vsi smo mali in nezaščiteni pred skrivnostjo smrti, a kakšna milost, če v tistem trenutku v srcu ohranimo plamen vere! Jezus nas bo prijel za roko, kakor je prijel za roko Jairovo hčerko, in bo še enkrat rekel: 'Ta­lita kum. Deklica, vstani.' Tako bo rekel nam, vsakemu med nami: 'Dvigni se, vstani!'«
Vir: http://sl.radiovaticana.va/ news/18/10/2017/

URNIK SVETIH MAŠ

Delavniki: 6.00; 7.00; 7.30 (razen ob sobotah); 8.00; 9.00; 10.30 (samo v soboto in na prvi petek tudi ob 16.00); 18.30.
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 16.00; 18.30.
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 11.30; 12.30; 16.00; 18.30.
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Avtor ob Ni komentarjev:

sobota, 21. oktober 2017

Teden Božje Besede 22. 10.-29. 10. 2017



Tokrat je pred nami (do zaključka cerkvenega leta) sklop odlomkov iz Prvega Pavlovega pisma Tesaloničanom. Pavel je na svojem dru­gem apostolskem potovanju
presegel meje dotedanjega oznanjevanja in stopil na evropska tla. Potem, ko je uspešno oznanil evange­lij v Filipih, se je odpravil proti Tesaloniki, glavnem mestu rimske province Ma­kedonije. Tu je ostal vsaj nekaj mesecev in v tem času mnogo ljudi, zlasti poganov, pridobil za Kristu­sa. Njegovo delo pa je bilo zaradi na­sprotovanja judovske skupnosti na silo pretrgano, tako da je moral mla­do, komaj osnovano krščansko sku­pnost, ki jo v pismu imenuje Cerkev, na hitro zapustiti. V skrbi zanje, ki so tako ostali prepuščeni sami sebi, se razveseli ugodnih novic, zato jim vesel, da so ostali zvesti in da napre­dujejo v veri, piše pismo, polno spod­bud, spominjanja in zahval. Pismo preveva blag, očetovski ton, v njem ni dolgih razlag krščanskega nau­ka, pač pa jih želi predvsem okrepiti v čuječnosti in upanju na Gospodov prihod. Potem, ko jih na kratko pozdravi v svojem in v imenu obeh sodelavcev, sledi dolga zahvala »Bogu za (vas) vse« ter po­hvala za »vaše delo vere, napor ljubezni in vztraj­nost upanja«. S tem, ko so se trudili, da so ohranili vero, si prizadevali za ljube­zen in niso opustili upanja, so pokazali zrelost in odgovornost pra­vih kristjanov. Evangelija niso samo slišali (»ni prišel med vas samo z be­sedo«), pač pa so pustili, da se jih je po njem Sveti Duh dotaknil s svojo močjo. S tem so sprejeli novo identi­teto in postali del Božjega ljudstva, izvoljeni in »od Boga ljubljeni bra­tje«. To je tudi že kar osrednja misel pisma, namreč, da se zavedajo, da jih Bog ljubi in da jih je sam izvolil zase.
Roman Starc

ŽUPNIKOVA BESEDA

Diakonsko posvečenje. Že kar ne­kaj let je navada, da v Cerkvi na Slo­venskem škofje konec meseca oktobra posvečujejo nove diakone, bodoče novomašnike. Letos jih bo, hvala Bogu, nekoliko več: sedem škofijskih in dva redovnika, že prej pa sta bila posve­čena še dva škofijska bogoslovca. Za našo nadškofijo bo posvečenje v ne­deljo, 29. l0. ob 15.00 v župnijski cerkvi sv. Jožefa v Ivančni Gorici. Gospod nadškof bo v diakone po­svetil:
Primoža Megliča iz župnije Ivančna Gorica, Marka Mrlaka iz župnije Žiri ter Petra Steleta iz župnije Ko­menda. Skupaj z njimi bosta posve­čena še cistercijan br. Jona Vene iz župnije Ljubljana - Sv. Peter ter kapucin br. Miroslav Pavšek iz župnije Zagorje ob Savi. Vabim vas, da se jih večkrat spomnite v svojih molitvah, lahko tudi z naslednjo molitvijo:

Nebeški Oče,
tvoj sin Jezus Kristus je po apostolih za službo strežbe in oznanjevanja iz­bral diakone, može na dobrem glasu, ki so bili polni Duha in modrosti. Zvesto so služili bratom in sestram ter pogumno pričevali zate.
Prosimo te,
daj moči in poguma
tudi letošnjim diakonom,
da jih bodo radi posnemali
in ti z veseljem služili.
Okrepi jih s svojo milostjo in darovi,
da bodo pravičnega in čistega srca,
ponižni v služenju,
iskreni in velikodušni
v skrbi za uboge in male
ter čuječi in zvesti v ljubezni do tebe.
Vedno bolj naj postajajo podobni tvojemu Sinu, ki ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi on stregel. Naj jih to služenje utrdi v zvestobi tvojemu klicu, da se bodo dobro pripravili na duhovniško službo ter se z nedeljenim srcem posvetili tebi,
ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.

»MISIJON V OSRČJU KRŠČANSKE VERE« - praznovanje misijonske nedelje

V letošnji misijonski poslanici z na­slovom »Misijon v osrčju krščan­ske vere« nas papež Frančišek spo­minja, da misijonska dejavnost ni zgolj ena izmed številnih dejavno­sti Cerkve, kajti Cerkev je »misi­jonska po svoji naravi«. Opominja nas, da ne moremo biti kristjani, ne da bi okoli sebe širili veselega oznanila Jezusovega evangelija. Ta ima »spreminjajočo moč«, saj je »dobra novica, ki prinaša nalezlji­vo veselje«, je »izvir novega življe­nja, prostega vladavine greha«, ki »zdravi krvaveče rane človeštva«. Vse to je razlog, zakaj današnji svet tako potrebuje usmiljene misijo­narje evangelija. Toda zdi se, kot da imajo s tem mnogi katoličani težave. Kaj nas pri tem najbolj ovi­ra? Papež brezkompromisno ugo­tavlja, da so to: »lagodnost, lenoba lin posvetni duh«. In kako te ovire premagati? Po papeževih besedah tako, »da zapustimo svojo udob­nost in pogumno dosežemo vsa obrobja, ki potrebujejo luč evange­lija«. Pri tem stavi tudi na mlade, njihov pogum in njihove navdihe srca. Ravno zato imamo vsako leto misijonsko nedeljo, da nas v tem prizadevanju okrepi z molitvijo in konkretno nabirko, ki jo ima katoliška Cerkev ta dan po vsem svetu. S temi sredstvi podpiramo te srčne može in žene, misijonar­je »na terenu«, ki so na misijonsko poklicanost pogumno odgovori­li, premagali ovire in nasprotova­nja, »zapustili svojo udobnost« in šli gradit mlado Cerkev na obrobja sveta. Na koncu svoje poslanice nas papež vabi, naj »misijonarimo z zgledom Marije, ki je Mati evangelizacije. Navdihnjena od Svete­ga Duha je sprejela Besedo življe­nja v globino svoje ponižne vere. Naj nam Devica Marija pomaga, da bomo tudi mi izrekli svoj 'da' v nujnosti oznanjevanja Jezusove vesele novice v našem času. Naj nam izprosi novo gorečnost ve­likonočnih kristjanov, da bomo vsem ponesli evangelij življenja, ki zmaguje nad smrtjo. Naj prosi za nas, da si pridobimo sveto go­rečnost iskanja novih poti, po ka­terih bo dar odrešenja dospel do vseh ljudi.«
Vsi skupaj smo tako povabljeni, da vsak po svojih močeh uresničuje­mo papeževo misijonsko vabilo in se pri tem zatekamo k priprošnji »Matere evangelizacije«, sv. Terezije Deteta Jezusa in sv. mate­re Terezije, zavetnic misijonov, ter k priprošnji našega svetniškega misijonarja Andreja Majcna, kajti njegov lik nas letos še posebej na­govarja.
•    Nedelja, 22. 10.: 29. nedelja med letom, misijonska nedelja
•    Ponedeljek, 23. 10.: sv. Janez Kapistran, duhovnik
•    Torek, 24. 10.: sv. Anton Marija Claret, škof, redovni ustanovitelj
•    Sreda, 25. 10: sv. Krišpin in Krišpinijan, mučenca, dan suvere­nosti
•    Četrtek, 26. 10.: sv. Demetrij Solunski, mučenec
•    Petek, 27. 10.: sv. Sabina Avil- ska, mučenka
•    Sobota, 28. 10.: sv. Simon in Juda Tadej, apostola
•    Nedelja, 29. 10.: 30. nedelja med letom, žegnanjska nedelja
•    V nedeljo, 22. 10., bo ob 15.30 rožni venec pred Najsvetejšim za misijone.
•    V nedeljo, 29. 10., bo v župnij­ski cerkvi v Ivančni Gorici ob 15.00 diakonsko posvečenje treh škofijskih in dveh redovnih bogo- slovcev. Lepo vabljeni!
•    V sredo, 1. 11., bodo svete maše po nedeljskem redu. Ob 17.15. bo molitev vseh štirih delov rožnega venca po oddanih molitvenih na­menih za rajne.

Lepo vabljeni k molitvi rožnega venca tudi v stolnico:
vsak delavnik 8.30 pred izpostavljenim  Najsvetejšim 18.00 molitev vodijo bogoslovci nedelje 15.30 pred izpostavljenim Najsvetejšim
Vabljeni, da si vzamete čas za skupno molitev!

Papež Frančišek v poslanici za misijon­sko nedeljo:
»Poslanstvo Cerkve, namenjeno vsem ljudem dobre volje, je utemeljeno na preobrazbeni moči evangelija. Evangelij kot dobra novica, ki s seboj prinaša nalezljivo veselje, vsebuje in ponuja novo življenje: vstalega Jezusa, ki s posredovanjem svojega oživljajočega Duha postane za nas Pot, Resnica in Življenje. Je Pot, ki nas vabi, da ji sledimo z zaupanjem in pogumom. S tem ko sledimo Jezusu kot svoji Poti, izkušamo Resničnost in dobimo njegovo Življenje, kije polnost občestva z Bogom Očetom v moči Svetega Duha. To nas osvobaja vsake oblike egoizma in je izvir ustvarjalnosti v ljubezni.«
Delavniki: 6.00; 7.00; 7.30 (razen ob sobotah); 8.00; 9.00; 10.30 (samo v soboto in na prvi petek tudi ob 16.00); 18.30.
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 16.00; 18.30.
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 11.30; 12.30; 16.00; 18.30.
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Avtor ob Ni komentarjev:

petek, 13. oktober 2017

Teden Božje Besede 8. 10.-15. 10. 2017

27. NEDELJA MED LETOM

FLP 4,6-9

Posrečeno je na začetku meseca okto­bra za nedeljsko branje izbran odlo­mek, v katerem apostol Pavel govori o molitvi. Gre za sklep pisma, v katerem daje Filipljanom še zadnja navo­dila in spodbude. Začetna mi­sel je, da kristjan ne sme skr­beti za prihodnost, ampak mora moliti zanjo. »Nič ne skrbite,« jih pomirja in s tem ponavlja Jezusovo mi­sel: »Ne bodite v skrbeh za svoje življenje, kaj boste jedli ali kaj boste pili ...« (Mt 6,25). Po­trebno je predvsem zaupanje v Boga, na katerega se moramo ob vsaki prilo­žnosti obračati v molitvi. Pri tem zelo jedrnato pove, kakšna mora ta biti: ča- stilna, prosilna in zahvalna. Z vsako molitvijo namreč počastimo Boga kot svojega Stvarnika in Gospoda, z njo si lahko izprosimo milosti, ki jih potre­bujemo za krščansko življenje, obe­nem pa se moramo z njo tudi zahvaliti za vse prejete milosti, ki nam jih Bog daje po svoji brezmejni dobroti.
Sad take molitve je neprecenljiv: »Bož­ji mir, ki presega vsak um.« V moči Božjega miru lahko odložimo svoje skrbi in prepustimo »srca in misli« v varstvo Jezusu Kristusu. Ta mir želi Pavel Filipljanom prinesti in jim ga tudi zapustiti.
V drugem odstavku pa jim priporoča, naj se navzamejo kreposti, ki so globoko zapi­sane že v samo človeško na­ravo. Našteje jih šest: »Vse, kar je resnično, kar je vzvi­šeno, kar je pravično, kar je čisto, kar je ljubeznivo, kar je častno, kar je količkaj krepostno in hvalevredno.« To naj imajo v mislih, pa bodo podobni njemu, pravi. S tem, ko Pavel na videz nič kaj skromno po­stavlja samega sebe za zgled, želi pove­dati samo to, da si morajo tako kakor on prizadevati v vsem posnemati Kri­stusa. Kajti v resnici ne »šteje« on, pač pa Kristus, kakor pravi na nekem dru­gem mestu: »Ne živim pa več jaz, am­pak Kristus živi v meni« (Gal 2,20).
Roman Starc
Začetek akademskega leta. Za osnovnimi in srednjimi šolami oživi­jo v mesecu oktobru še fakultete. Tako so se tudi v Ljubljano ponovno naseli­li številni študenti in življenje v mestu popestrili s svojim posebnim utripom. Zopet jih srečujemo, kako v družbi ali sami zase, prešerno razigrani ali glo­boko zamišljeni, zjutraj zaspani, po­poldan utrujeni hitijo po ulicah v pre­davalnice, včasih pa tudi mimo njih. Vsak si s svojim trudom in naporom, z znanjem in sposobnostmi poskuša tla­kovati čim lepšo pot v prihodnost. Vsi jim prav gotovo želimo, da bi zmogli uresničiti vse svoje načrte in zdrave ambicije ter doseči cilj, ki so si ga za­dali. V ta namen se vsako leto zbere­mo v stolnici tudi k posebni sveti maši ob začetku akademskega leta: da bi iz­prosili čim več Božjega blagoslova in navdihov Svetega Duha vsem študen­tom in zaposlenim na fakultetah. Lepo vabljeni k tej sveti maši v torek, 10. oktobra, ob 18.30.
Naslednji dan, v sredo, 11. oktobra, prav tako ob 18.30, pa bo t. i. rdeča maša, pri kateri pravniki in študenti prava posebej prosijo Svetega Duha za pomoč in razsvetljenje pri svojem odgovornem delu in študiju. Vabljeni tudi k tej slovesnosti.
Študente, ki bi želeli svoje versko ži­vljenje poglobiti in se medsebojno bo­gatiti na duhovnem področju, pa vabi­mo na srečanja v stolno župnišče.
S srečanji so začele tudi ostale skupi­ne - vsak kdor želi, je dobrodošel, se­znam pa bo objavljen tudi na oglasnih deskah.
»Že od otroških let je imela ta molitev v mojem duhovnem življenju pomemb­no mesto. Rožni venec me je spremljal v veselih trenutkih in v preizkušnjah. Njemu sem izročil tolike skrbi, v njem sem vedno našel tolažbo. Rožni venec je moja najljubša molitev. Čudovita molitev! Čudovita v svoji preprostosti in v svoji globini. Koliko milosti sem v teh letih prejel od Device Marije po ro­žnem vencu!« (sv. Janez Pavel II.) V mesecu oktobru nas Cerkev vsa­ko leto znova vabi v Marijino šolo molitve. Po počitniških mesecih in »napornem« septembru (ko mi­nejo dopusti in počitnice in se je znova potrebno navaditi na stre­sni ritem življenja) nas oktober vabi k obnovitvi rednega molitve­nega življenja. To najlaže in najlep­še storimo prav po molitvi rožne­ga venca.
Kako je rožni venec pravzaprav nastal? V starodavnih časih so menihi vsak dan zmolili vseh 150 psalmov; bratje, ki teh molitev niso opravljali, pa so molili določe­no število očenašev in jih šteli na jagodah, nabranih na vrvici. V 13. stoletju so na tak način začeli mo­liti zdravamarije. Po številu psal- mov so jih določili 150 in to ime­novali »Psalter naše ljube Gospe«. Kasneje so to združili s premišlje­vanjem Jezusovega in Marijinega življenja.
Sem ter tja, zlasti pri mlajših, sli­šimo očitke, da je molitev rožnega
venca zastarela in neprimerna za današnji čas in način razmišljanja. Vedno znova pa nas življenjske iz­kušnje mnogih duhovnih mož in žena ter svetnikov opozarjajo, da to ni res, ampak da je večno aktu­alna, ker človeka duhovno umirja in odpira Bogu. Odveč je samo ti­stemu, ki je preveč zagledan v ta svet in ne zna več razumeti skriv­nostnosti, ker živi površno in ne­mirno ter je njegova notranjost prazna.
Lepo vabljeni k molitvi rožnega venca tudi v stolnico:
vsak delavnik 8.30 pred izpostavljenim.  Najsvetejšim 18.00 molitev vodijo bogoslovci nedelje 15.30 pred izpostavljenim Najsvetejšim
Vabljeni, da si vzamete čas za skupno molitev!
•    V nedeljo, 8. 10., bo pri slove­sni sveti maši ob 9.00 prepeval moški zbor iz avstrijske Koroške. Izvajali bodo mašo domačega skla­datelja Walterja Dicka, ki živi in dela v Beljaku.
•    Nedelja, 8. 10.: 27. nedelja med letom. Sklep tedna za življenje.
•    Ponedeljek, 9. 10.: sv. Dionizij, škof in tovariši, mučenci
•    Torek, 10. 10.: sv. Danijel (Da­nilo), mučenec
•    Sreda, 11. 10: sv. Janez XXIII. papež
•    Četrtek, 12. 10.: sv. Maksimi- ljan Celjski, mučenec
•    Petek, 13. 10.: sv. Gerald, vitez
•    Sobota, 14. 10.: sv. Kalist I., pa­pež in mučenec
•    Nedelja, 15. 10.: 28. nedelja med letom
• V torek, 10. 10., bo ob 18.30 maša ob začetku akademskega leta. Daroval jo bo veliki kancler Teološke fakultete, ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Sta­nislav Zore. Pri maši bo sodeloval zbor Habemus Cor, študenti in profesorji.
•    V sredo, 11. 10., bo ob 18.30 maša za pravnike, t. i. »rdeča maša«, ki jo bo prav tako daroval gospod nadškof msgr. Stanislav Zore.
•    V soboto, 14. 10., bo v Stični ob 10.00 vseslovensko praznovanje 100. obletnice Marijinih prikazo­vanj v Fatimi.
• V četrtek, 19. 10., bo po večer­ni maši ob 19.15 v Baragovi dvo­rani v župnišču okrogla miza z naslovom: Leto 1917 in mi. Udele­ženci bodo prof. Stane Granda, dr. Ivo Kerže in Simon Malmenvall, povezoval bo dr. Aleš Maver.
Delavniki: 6.00; 7.00; 7.30 (razen ob sobotah); 8.00; 9.00; 10.30 (samo v soboto in na prvi petek tudi ob 16.00); 18.30.
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 16.00; 18.30.
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 11.30; 12.30; 16.00; 18.30.
Papež Frančišek pri splošni avdienci:
»Zakon, posvečeno življenje,
duhovništvo - vsaka poklicanost
se začne s srečanjem z Jezusom,
ki nam daje veselje in novo upanje...
Gospod namreč ne želi moških
in žensk, ki hodijo
za njim slabe volje.
Želi, da smo veseli, da smo srečni,
da sanjamo. Bog želi, da sanjamo
o drugačnem svetu...
In če sanje ugasnejo,
se je treba vrniti
in ponovno sanjati,
pri tem pa
z upanjem zajemati
iz spomina na začetek.
To je temeljna dinamika
krščanskega življenja:
spominjati se Jezusa, ognja ljubezni,
s katerim smo si nekega dne
zamislili svoje življenje
kakor načrt dobrega,
in s tem plamenom oživljati
naše upanje.«
Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2017/08/30/
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

Avtor ob Ni komentarjev:
Naročite se na: Objave (Atom)