TEDEN BOŽJE BESEDE 29. 5. 2022–5. 6. 2022

7. VELIKONOČNA NEDELJA 

Naša padla narava ne prenese poraza. Terja maščevanje. Narava ne odpušča. Sigmund Freud se je dolgo spraševal, kaj pomenijo njegove pogoste sanje, v katerih se mu pojavljata kartažanski general Halmikar Barka in njegov sin Hanibal. Naposled je našel povezavo. Hanibalova bolečina je bila dejansko njegova bolečina. Hanibalu se namreč ni uspelo maščevati Rimljanom, ki so njegovemu očetu v prvi punski vojni (264–241 pr. Kr.) iztrgali Sicilijo, Sardinijo in Korziko. Sam pa je obtičal pred vrati Rima – Hanibal ante portas – in so ga nazadnje izdali celo njegovi kartažanski veljaki, tako da je leta 183/182 pr. Kr. naredil samomor. Po Freudovem prepričanju mu je njegova podzavest v sanjah uhajala h Kartažanoma zato, da mu ni bilo treba misliti na ponižanje, ki ga je kot deček doživel njegov oče, ko mu je močnejši prijatelj z glave zbil kapo. Sigmund si je v podzavesti vedno želel maščevati svojega očeta, kar pa je bilo seveda nemogoče. Popolnoma drugačno zgodbo pa beremo na 7. velikonočno nedeljo. Pripoveduje o mučeništvu diakona sv. Štefana v zimi leta 36/37. Podobno kot Jezusa so tudi njega obtožili bogokletja. V svojem govoru je obnovil tisočletno judovsko duhovno zgodovino. Tožitelje je zmotil Štefanov očitek, da so trdovratni kakor njihovi očetje, ki so se upirali Mojzesu, preganjali preroke, predvsem pa se niso držali postave. Tedaj so razjarjeni planili nadenj in ga kamnali. Sv. Štefan je umirajoč molil: Gospod, sprejmi mojo dušo in ne prištevaj jim tega greha (prim. Apd 7). V trenutkih pred smrtjo sv. Štefan ni bil več samo v telesu, podvržen zakonom narave, ki zahtevajo maščevanje, marveč je bil napolnjen s Svetim Duhom, ki je Duh ljubezni in odpuščanja. 

Milan Knep

ŽUPNIKOVA BESEDA 

Romanje na Brezje. Po dvoletnem »zatišju« smo se v torek, na god Marije Pomagaj, iz stolnice zopet podali na zaobljubljeno romanje na Brezje. Prepričan sem, da nas je bila Marija zelo vesela, ko smo jo ob njeni milostni podobi počastili in se ji priporočili. Gospod kanonik Vinko Vegelj nas je ob tem spomnil, da je to vsakoletno romanje v spomin na zaobljubo, ki jo je naredil pokojni stolni župnik Anton Smerkolj. Ta je namreč takoj po vojni nekaj časa kot kaplan deloval v Dolini pri Trstu, kjer so ga »neznanci« zaprli v jamo pri Socerbu in tam pustili. Smerkolj se je zaobljubil, da bo, če bo rešen, v zahvalo vsako leto poromal na Brezje. Na poti z Brezij smo se ustavili še na Rodinah, kjer smo si ogledali rojstno hišo (mežnarijo) duhovnika in pisatelja Janeza Jalna. Njegov pranečak nam je slikovito orisal njegovo življenje in delo ter anekdote, povezane z njim. Ogledali smo si še bližnjo cerkev sv. Klemena, kjer je bil nekdaj sedež obsežne rodinske prafare, nato pa se zadovoljni vrnili v Ljubljano. Sveta maša za starejše in bolnike. Končno je prišel čas oz. ugodne razmere, da lahko organiziramo tudi sveto mašo in srečanje za vse starejše in bolne. Ta bo na prvi petek, 3. 6. ob 16.00. Med sveto mašo boste lahko tisti, ki to želite, prejeli zakrament bolniškega maziljenja, po maši pa bo druženje na proštovem vrtu. Lepo vabljeni! Domače prosimo, da poskrbite za prevoz, kdor pa ga nima, naj nam sporoči. Celodnevno češčenje. Na god svetega Maksima Emonskega imamo v stolnici dan celodnevnega češčenja. Ker je god letos na nedeljo, bo celodnevno češčenje v ponedeljek, 30. 5. Ta dan bo stolnica »rezervirana« samo za molivce. Lepo vabljeni, da si vzamete čas za molitev in češčenje

STOLNICA – NAŠ DOM Oprema v prezbiteriju

Oltarne podobe v glavnem oltarju nov: matere z otroki, može in žene v narodnih nošah; nekateri kleče, drugi pa stoje časte Srce Jezusovo. Podobo Brezmadežne, ki so jo v glavni oltar vstavljali v adventnem času, je, posnemajoč Metzingerja, po vsej verjetnosti naslikal Janez Potočnik. Marija z vencem zvezd okoli glave ter luno pod nogami stoji na kači in zemeljski obli z lilijo v levici. Ob njej v drži »adoratorjev« na oblakih klečita angela, obdaja pa jo še več angelov in angelskih glavic. Na vrhu slike je upodobljen Sveti Duh v podobi goloba. Bolj zanimiva je slika, ki naj bi nastala ob prvem slovenskem katoliškem shodu leta 1892 in jo pripisujejo Josefu Kastnerju. Gre za nacionalno obarvano upodobitev »Ljubljančani časte Srce Jezusovo«. V zgornjem delu slike na oblakih sedi Kristus z naslikanim srcem, ob njem klečita Marija in Jožef, prizor pa obdaja zbor angelov. V spodnjem delu vidimo naslikano razgibano veduto Ljubljane z grajskim hribom in gradom, pred njo pa klečijo s sklenjenimi rokami in kvišku uprtimi pogledi zastopniki ljudstva ter cerkvene in posvetne oblasti. V ospredju vidimo škofa v ornatu (Missia), frančiškana, kanonika ter uršulinko, na drugi strani pa predstavnike vseh drugih stanov: matere z otroki, može in žene v narodnih nošah; nekateri kleče, drugi pa stoje časte Srce Jezusovo.

DOGODKI PRED NAMI 

• V ponedeljek, 30. 5., po godu sv. Maksima Emonskega, bo celodnevno češčenje. 

• V četrtek, 2. 6., bo po večerni sveti maši v dvorani v župnišču predavanje psihiatra dr. Jožeta Magdiča. Lepo vabljeni! 

• V petek, 3. 6., bo ob 16.00 sveta maša in po njej srečanje za vse starejše in bolnike. 

• V nedeljo, 5. 6., na binkošti, bo slovesno sveto mašo ob 9.00 daroval gospod nadškof.

GODOVI IN PRAZNIKI 

• Nedelja, 29. 5.: 7. velikonočna nedelja, sv. Maksim Emonski, škof 

• Ponedeljek, 30. 5.: sv. Kancijan in oglejski mučenci 

• Torek, 31. 5.: Obiskanje Device Marije 

• Sreda, 1. 6.: sv. Justin, mučenec 

• Četrtek, 2. 6.: sv. Erazem, škof 

• Petek, 3. 6.: sv. Karel Lwanga in ugandski mučenci, prvi petek 

• Sobota, 4. 6.: sv. Peter Veronski, redovnik, mučenec, prva sobota 

• Nedelja, 5. 6.: BINKOŠTI

ČEŠČENJE SV. REŠNJEGA TELESA 

• 10.00–11.00 redne jutranje molivke/ci 
• 11.00–12.00 posamezniki (tiho češčenje) 
• 12.00–13.00 kanoniki 
• 13.00–14.00 posamezniki (tiho češčenje) 
• 14.00–15.00 redovnice in redovniki 
• 15.00–16.00 posamezniki (tiho češčenje) 
• 16.00–17.00 župnijski pastoralni svet 
• 17.00 – 18.00 neokatehumeni 
• 18.00 sklep češčenja s petimi litanijami Srca Jezusovega in sveto mašo.

OBNOVA LESTENCEV 

Vsi, ki ste pripravljeni darovati za obnovo lestencev v prezbiteriju, lahko svoj dar prinesete v župnišče ali pa nakažete na župnijski TRR: SI56 0214 0025 6658 409 (odprt pri NLB), namen: za lestence. Boglonaj za vašo darežljivost! 

URNIK SVETIH MAŠ

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

 

 

 

TEDEN BOŽJE BESEDE 22. 5. 2022–29. 5. 2022

6. VELIKONOČNA NEDELJA 

V današnjem odlomku iz knjige Razodetja sv. Janez opisuje svoje videnje poveličanega Jeruzalema. Mesto bo utrjeno, vendar za njegovo preskrbo, varnost, urejenost in infrastrukturo ne bo skrbel mestni svet s svojim županom, temveč Božje veličastvo. Ne bo strahu, da bi zaradi energetske krize odpovedalo gretje in razsvetljava, kajti vsa svetloba in potrebna energija bo prihajala od Jagnjeta, ki bo kakor svetilnik sredi odrešenih. 

Za nas ta hip, ko se v državi menja oblast in se ves svet zaradi vojne v Ukrajini zapleta v nevarno igro moči, ni najpomembnejše, ali se bo Janezova vizija poslednjih časov uresničila natanko tako, kot je zapisal v Apokalipsi. Glede naše prihodnosti sta odločilni vera in zaupanje v Svetega Duha, ki nas v tem veku tolaži in uči vsega bistvenega, kar je potrebno, da pridemo do cilja. Vprašanje torej je, kako naj v teh časih, ko je trdnih in zanesljivih le malo stvari, ne zastanemo v strahu, nervozi in izsiljevanju hitrih rešitev. 

Sredi pisanja tega uvodnika sem zaradi nesreče v kočevskem Melaminu poklical bližnjega sorodnika. Štirje sodelavci njegovega podjetja, zunanjega partnerja Melamina, so umrli. Zastala nama je beseda. Edino, kar sem lahko rekel, je bila obljuba molitve. 

Veliko bolj res kot reklamno zapeljevanje, naj sledimo svojim sanjam, je to, kar sta v maloazijskih Derbah rekla Pavel in Barnaba: Skozi veliko stisk moramo iti, da pridemo v Božje kraljestvo. Eno je slediti svoji poklicanosti, nekaj drugega pa je zadovoljevati želje, ki jih podžigajo sanje; cerkveni očetje so bolj iskreni, zato sanjam rečejo strasti. Tudi če imamo velike uspehe in obilo dobrin, naj se nenehno zahvaljujemo za najosnovnejše: za kruh, vodo in zrak. Nič ni samoumevno. 

Milan Knep 

»TI, KI SE DVIGUJEŠ V NEBO ...« 

»Tvoje vstajenje, Gospod, je naše upanje, tvoj vnebohod je naše poveličanje ... Daj, naj gremo tudi mi s teboj in naj se naše srce dvigne k tebi. A ko se bomo dvigovali, daj, da se ne bomo vdajali ošabnosti in si domišljevali, kakor da smo to zaslužili s svojimi deli. Daj, naj povzdignemo srce visoko, ali k tebi, kajti povzdigovati srce, pa ne k tebi, je ošabnost, a povzdigovati srce k tebi je varnost. Ti, ki se dviguješ v nebo, si postal naše zatočišče ... Kdo je ta, ki gre v nebo? Prav tisti, ki je prej prišel iz nebes. Prišel si, Gospod, da bi me ozdravil; šel si v nebo, da bi me popeljal s seboj. Če se sam dvignem, padem; če me dvigaš ti, pa trdno stojim.« (sv. Avguštin)

PROF. DR. LAMBERT EHRICH – prerok slovenskega naroda 

Duhovnik in profesor Lambert Ehrlich, rojen 18. 9. 1878 v Žabnicah v Kanalski dolini in umorjen 26. 5. 1942 v Ljubljani, je bil ugleden mednarodno priznan strokovnjak. Leta 1922 je postal profesor primerjalnega bogoslovja in apologetike na Teološki fakulteti mlade slovenske univerze v Ljubljani. 

Njegovi študenti ga imajo v spominu kot globoko pobožnega znanstvenika, ki je pred predavanjem kleče molil. Ljubljanski škof Gregorij Rožman, njegov rojak, je profesorja Ehrlicha postavil za duhovnega voditelja študentov na univerzi. 

Bil je srčno dober in revnim dijakom in študentom je na vse mogoče načine pomagal (zaradi te dobrote so mu nekateri pravili 'zmešanec'). Imel je stalen stik z akademiki, ki jim je dajal smernice in jih spodbujal k načrtnemu delu, sposobne je vzgajal tudi za politiko. Ustanovil je akademski klub Straža. 

Kot duhovni voditelj študentov in vplivna katoliška osebnost je bil trn v peti partiji, ki si je prisvajala vodilno vlogo v boju slovenskega naroda proti okupatorju, da bi po vojni vzpostavila svojo oblast. Zato ga je po ukazu Edvarda Kardelja in Borisa Kidriča najeti morilec 26. maja 1942 pred Ljudsko kuhinjo na Streliški cesti v Ljubljani ustrelil, skupaj s študentom Viktorjem Rojicem, ko sta se vračala od maše. 

K zadnjemu počitku na ljubljanskih Žalah ga je pospremila ogromna množica. Na preprosto marmornato ploščo so poleg njegovega imena ter letnic rojstva in smrti vklesali napis 'duhovnik božji'. Po vojni so njegov grob oskrunili: nova oblast je Ehrlichove posmrtne ostanke ukazala odpeljati v neko brezno na Notranjskem. Spominsko sveto mašo ob obletnici njegovega uboja bo v stolnici na praznik Gospodovega vnebohoda ob 18.30 daroval gospod nadškof.

STOLNICA – NAŠ DOM
Oprema v prezbiteriju – oltarne podobe v glavnem oltarju 

Nekaj o različnih upodobitvah sv. Miklavža, ki so se v stoletjih »zvrstile« na glavnem oltarju, smo že pisali v TBB št. 2078-2080, zato tu na kratko samo povzemimo:
Liberijev sv. Miklavž je v novi stolnici visel do leta 1822, ko ga je zamenjala kopija Matevža Langusa, ki je bila za tisti janzenistični čas bolj »primerna«. Liberijeva slika je do leta 2004 veljala za izgubljeno, Langusova kopija pa je v oltarju visela le dobrih dvajset let (do 1845), saj jo je župnik Karel Zorn poklonil ljubljanskim uršulinkam, v oltar pa so namestili novo sliko istega avtorja, ki se je »obdržala« praktično do leta 2007, ko so vanj namestili ponovno odkrito in restavrirano Liberijevo podobo. 

Vmes je za krajši čas, od leta 1944 do 1950, v oltarju visela še ena podoba domačega avtorja, Rika Debenjaka, ki danes krasi stopnišče nadškofijske palače. Do vnovične umestitve Liberijeve slike so liturgičnim časom in praznikom primerno v veliki oltar občasno vstavljali slike s primerno tematiko. V mesecu maju je tako nišo krasila Šmarnična Marija, delo Helene Vurnik iz leta 1927. 

Odlikuje jo zanjo značilna bogata dekorativna in narodna simbolika. Marija, ki sedi na veličastnem prestolu, in otrok Jezus, stoječ v njenem objemu, imata oblačila v belo-modro-rdeči kombinaciji. V isti barvni kombinaciji se od prestola po stopnicah spušča bogato okrašena preproga

DOGODKI PRED NAMI 

• V torek, 24. 5., bomo imeli tradicionalno romanje na Brezje. Odhod avtobusa bo ob 13. uri s Streliške ulice. Cena prevoza je 12 €. 

• V četrtek, 26. 5., na praznik Gospodovega vnebohoda bodo svete maše po prazničnem redu. Zvečer ob 18.30 bo gospod nadškof maševal ob spominu umora prof. dr. Lamberta Ehrlicha. 

• V ponedeljek, 30. 5., po godu sv. Maksima Emonskega, bo celodnevno češčenje. 

GODOVI IN PRAZNIKI 

• Nedelja, 22. 5.: 6. velikonočna nedelja 

•Ponedeljek, 23. 5.: sv. Socerb Tržaški, mučenec 

•Torek, 24. 5.: Marija Pomagaj, slovesni praznik

 • Sreda, 25. 5.: sv. Beda Častitljivi, duhovnik, cerkveni učitelj 

• Četrtek, 26. 5.: Gospodov vnebohod, slovesni praznik

• Petek, 27. 5.: bl. Alojzij Grozde, mučenec 

• Sobota, 28. 5.: sv. Avguštin Canterburyjski, škof 

• Nedelja, 29. 5.: 7. velikonočna nedelja, sv. Maksim Emonski, škof

ŠMARNIČNA POBOŽNOST

je v stolnici vsak dan ob 8.30, pri večerni sveti maši, ter ob nedeljah ob 15.30. Lepo vabljeni!

URNIK SVETIH MAŠ

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

 

 

Teden Božje Besede 15. 5. 2022–22. 5. 2022

5. VELIKONOČNA NEDELJA 

Laže je ljubiti Boga, ki ga ne vidimo, kot bližnjega, ki ga ne moremo odmisliti. Tudi če Bog posega v naše načrte, lahko naredimo obvod, Njegovo voljo priličimo svoji in se zazibamo v prepričanju, da imamo čisto vest. Na nek način je k takšni etični drži ljudi nehote navajala tudi Stara zaveza, ki ljubezni do bližnjega izrecno ni zapovedala, saj prva od desetih zapovedi zahteva le: »Ne imej drugih bogov poleg mene« (5 Mz 5,7)! V naslednjem poglavju sledi le še dopolnitev: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in vso močjo!« Današnja nedelja nam prinaša del Jezusovega poslovilnega govora, kjer je beseda o ljubezni do bližnjega bistveno dopolnjena: »Novo zapoved vam dam, da se ljubite med seboj! 

Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj« (Jn 13,34). Dobro vemo, koliko težav imamo s to zapovedjo. Tudi če bližnjega neposredno ne oviramo, pa nanj kaj hitro vržemo senco dvoma o iskrenosti njegovih namenov. Dobro, ki ga dela, radi spregledamo, in na plano potegnemo kak njegov spodrsljaj; bržkone z namenom, da vsaj za silo pokrijemo lastno revščino. Jezusovo zapoved živimo na primer tako, da v trenutku, ko pomislimo, kaj nas pri bližnjem moti, raje prosimo: Gospod, usmili se tega človeka. Pomagaj mu. Olajšaj mu težave. 

Naj bo uspešen v tem, za kar si ga poklical in ga obdaril. Takšna molitev nas napolni s Svetim Duhom, ki je Duh ljubezni. On naše mrzko razpoloženje spremeni v naklonjenost do bližnjega. Zavist se neopazno umakne dobrohotnosti, ki odpušča in se veseli uspehov bližnjega; težav, ki jih ima, ne povezujemo več z njegovimi grehi, ampak kličemo nanj Božji blagoslov. Predvsem pa o bližnjem ne zbiramo gradiva za opravljanje. 

Milan Knep 

PRAZNOVANJE 70-LETNICE »DRUŽINE« 

V petek, 6. maja, je pomožni škof dr. Anton Jamnik v stolnici daroval sveto mašo ob okroglem jubileju

verskega tednika Družina. Pred 70 leti, 7. maja 1952, je namreč na Goriškem izšla prva številka Družine. Ustvarjalcem tednika Družina se je škof uvodoma zahvalil za »bogato in ustvarjalno pot« in »srčno poslanstvo« ter hkrati izrazil željo, da bi s pogumom, močno vero in velikim upanjem gledali tudi v prihodnost. »Prepričan sem,« je poudaril, »da ste vsi ustvarjalci tednika Družine vesele in žive priče evangelija, saj vaše besede nagovarjajo krščanska občestva, mnoge, ki iščejo smisel življenja, mnoge iskalce, od 'vagabundov do romarjev'«. V nagovoru se je dotaknil poslanstva katoliškega novinarja, ki naj bo priča resnice in upanja. Omenil je, da je eden temeljnih izzivov »nas vseh« učiti ljudi, da bi spoznali, kako je razmišljanje del zaznavanja Božjega razodetja. 

Marijin mesec maj – šmarnice 

Začetki šmarnične pobožnosti segajo že pred leto 1815, ko je papež Pij VII. pobožnost meseca maja potrdil in obdaril z odpustki. S pobožnostjo, ki so jo poimenovali Marijin mesec, so začeli v Rimu, od koder se je hitro razširila po vsej Italiji, Nemčiji in Franciji. Tudi v Sloveniji so jo z veseljem sprejeli. 

Prve šmarnice so imeli v ljubljanskem semenišču na pobudo četrtoletnika Jerneja Lenčka leta 1851. Za šmarnično branje so imeli prevod iz francošči-ne Mesec Marije. Majska ljudska pobožnost v čast Mariji je dobila ime šmarnice po naslovu šmarnic Janeza Volčiča iz leta 1855. Branje je imelo preprost naslov Šmarnice Marii naši Materi darovane. Ime pobožnosti tako izvira iz imena cvetic, ki maja najlepše cvetijo in so jih prinašali k Mariji. 

Šmarnice so Slovenci hitro vzeli za svoje in se zbirali ob Mariji, še preden je bilo leta 1855 napisano prvo šmarnično branje. Leta 1856 so začeli z redno dnevno šmarnično pobožnostjo tudi v stolnici. List Zgodnja Danica je to pobožnost natančno popisal. 

STOLNICA – NAŠ DOM 

Oprema – prezbiterij 

Oltar sv. Miklavža – nadaljevanje 

Oltar je v celoti klasicistično oblikovan, dokumenti pričajo, da je skupno delo umetnikov iz Gradca in Ljubljane. Kakor piše dr. Lavričeva, »odlična, anatomsko dognana in uglajena kipa sv. Petra in Pavla (sv. Peter s ključi in sv. Pavel z mečem) na podstavkih ob straneh nastavka pričata o kakovostnem mojstru. Slogovne značilnosti kažejo na graškega kiparja Veita Königerja ali vsaj na umetnika iz njegove bližine.« Oltarna menza iz sivkastega marmorja ima obliko sarkofaga in je okrašena s kovinskimi girlandami (visečimi cvetličnimi venci, kitami). 

Prvotno je stala bliže oltarnemu nastavku, tako da je bil med oltarjem in kornimi klopmi samo ozek prehod, nad njo pa je bil nameščen t. i. ciborij (kyborion) ali baldahin. Ta ima kupolo, ležečo na stebričih, bogato okrašeno s klasicistično kovinsko aplikacijo, zraven pa klečita angela adoranta (molivca), ki sta po slogu enaka onima na venčnem zidcu, ki nosita napis. Po koncilu je arhitekt Anton Bitenc prezbiterij preoblikoval za potrebe pokoncilskega bogoslužja. Dela so bila opravljena v letih 1969–1971. 

Takrat so oltarno menzo skrajšali, jo obrnili proti ljudstvu, pomaknili naprej pod slavolok, jo dvignili na stopnico in ves prezbiterij zvišali za eno stopnico. Ciborij z angeloma so takrat umaknili na poseben podstavek ob južni steni, kjer stoji še danes. Odstranili so obhajilno mizo (balustrado), ki jo leta 1888 izdelal radovljiški mojster Janez Vurnik, in jo prestavili k oltarju Sv. Rešnjega telesa. Tlak prezbiterija so na novo tlakovali po starem vzorcu s črnim in belim marmorjem. Po načrtu arhitekta sta bila narejena tudi nov ambon ter oltarni križ, ki ga je na hrbtni strani »poslikal« slikar Stane Kregar. 

DOGODKI PRED NAMI 

• V nedeljo, 15. 5., bo po večerni sveti maši ob 19.30 koncert komornega zbora univerze iz severne Floride. 

• V torek, 24. 5., bomo imeli tradicionalno romanje na Brezje. Odhod avtobusa bo ob 13. uri s Streliške ulice. Cena prevoza je 12 €. 

• V četrtek, 26. 5., na praznik Gospodovega vnebohoda bodo svete maše po prazničnem redu. Zvečer ob 18.30 bo gospod nadškof maševal ob spominu na umor prof. dr. Lamberta Ehrlicha. 

• V ponedeljek, 30. 5., po godu sv. Maksima Emonskega bo celodnevno češčenje 

GODOVI IN PRAZNIKI 

• Nedelja, 15. 5.: 4. velikonočna – nedelja Dobrega pastirja 

• Ponedeljek, 16. 5.: sv. Janez Nepomuk, duhovnik, mučenec 

• Torek, 17. 5.: sv. Jošt, puščavnik 

• Sreda, 18. 5.: sv. Janez I., papež, mučenec 

• Četrtek, 19. 5.: sv. Krispin, redovnik 

• Petek, 20. 5.: sv. Bernardin Sienski, duhovnik 

• Sobota, 21. 5.: sv. Timotej, diakon, mučenec 

• Nedelja, 22. 5.: 6. velikonočna nedelja 

URNIK SVETIH MAŠ

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

 

Teden Božje Besede 8. 5. 2022 - 15. 5. 2022

4. VELIKONOČNA NEDELJA

Problemi, ki jih imamo, naj bomo verni ali ne, so si zelo podobni. Omenimo nekatere: bolezen, životarjenje v zakonu, občutek lastne nevrednosti ter dokazovanje navzven, kako biti všečen, vse to se po¬gosto povezuje z zamero do staršev; nadalje ta ali ona oblika zasvojenosti, največkrat s hrano, družbenimi omrežji, in seveda stres. Vsak ima željo, da bi vse to negativno spremenil. Pri iskanju izhoda vsak prej ali slej pomisli na duhovnost, kajti nihče ne verjame, da bi bila lahko prava sprememba zgolj tehnične narave. Ne gre drugače, kot da ob vseh svetovanih metodah in pripomočkih pomislimo tudi na zamenjavo svoje¬ga modela sveta. In tu, na tej najbolj odločilni točki, trčimo na največje nesporazume in zablode. Probleme, ki jih imamo, postavljamo v diametralno nasprotne duhovne kontekste. Če odprete katero od popularnih revij, ki v vsaki številki postrežejo z življenjskimi nasveti, boste naleteli na toliko tipov duhovnosti, kolikor je svetovalcev. Za nekega avtorja pe¬tih knjig, kar samo po sebi pove, da mu mnogi sledijo, je duhovnost v tem, da si ustvarimo lastni življenjski model. Ta duhovni mojster, kot ga sledilci nazivajo, svoje kliente prebuja k ustvarjalnosti in sprejemanju sebe s hojo po žerjavici. S svojimi duhovnimi orodji zmanjšuje trpljenje ljudi in zdravi tudi neozdravljive bolezni; vsaj tako trdi. Kako drugačno od te duhovnosti je oznanilo Pavla in Barnaba iz današnjega prvega berila. V maloaziskih mestih sta oznanila Kristusa. Prinesla sta ne le nov pogled na svet, ampak tudi vero v Božjo milost, ki spreminja človeka v njegovi notranji biti, daje kulturi presežno razsežnost in odpira vrata absolutne prihodnosti. Samozvani učitelji duhovnosti pa pridejo in odidejo.
Milan Knep

ŽUPNIKOVA BESEDA

Obnova lestencev v prezbiteriju

Obiskovalci stolnice se še spominjate, da je prezbiterij svoj čas osvetljevalo in mu dajalo poseben

»svetlobni« okras sedem lestencev, ki so se od večjega na sredini v parih diagonalno spuščali levo in desno od oltarne podobe. Nazadnje so ostali samo še trije, ostali pa so bili shranjeni v stranski zakristiji oz. na galerijah. Že kar nekaj časa smo se s pasarjem Ivanom Vidicem iz Moravč dogovarjali, da jih bo obnovil in vrnil na prvotno mesto. V ponedeljek smo tako sneli še preostale in vse odpeljali v pasarjevo delavnico. Ta bo lestence razstavil, očistil, na novo prevezal in dopolnil steklene dele (verige in »solzice«) ter pozlatil in popravil polomljene kovinske dele. Napeljal bo nove električne žice ter nove jeklenice, na katere bomo tako obnovljene lestence znova obesili. Dela bo kar precej, zato pa bo končni »rezultat« toliko lepši. Lahko pa si predstavljate, da bo tudi stroškov za tako temeljito in natančno delo kar nekaj: obnova vsakega lestenca bo stala približno 1.500 €, večjega še nekoliko več, zato se pri¬poročamo za darove. Vsi, ki ste pripravljeni v ta namen darovati, lahko svoj dar prinesete župniku ali pa nakažete na župnijski TRR: SI56 0214 0025 6658 409 (odprt pri NLB), namen: za lestence. Boglonaj za vašo darežljivost!!«

»POJDI IN POPRAVI MOJO CERKEV« Nedelja Dobrega pastirja 2022

Z obhajanjem nedelje Dobrega pastirja sklepamo teden molitve za nove duhovne poklice, ki je bil letos pod geslom: »Pojdi in popravi mojo Cerkev!« Pred nami sta dve podobi: Kristusa kot Dobrega pastirja, ki nosi najdeno izgubljeno ovco na ramenih, in sv. Frančiška Asiškega, ki dojame, da mora začeti popravljati Kristusovo Cerkev pri sebi. Prva podoba nas vabi, da kličemo in se tako damo najti, druga pa, da se pustimo nagovoriti za osebno in skupnostno spreobrnjenje. Zlasti v teh časih smo povabljeni, da še bolj goreče molimo za trdne in odprte verske skupnosti in družine, ki bodo omogočale velikodušne odgovore poklicanih, da bodo mogli postati dobri pastirji naših verskih skupnosti po vzoru Dobrega pastirja.

STOLNICA  NAŠ DOM Oprema  prezbiterij

Pri opisovanju notranje opreme se najprej »zazrimo« v prezbiterij, k oltarju sv. Miklavža.

Tako kot večino oltarjev v stranskih kapelah je tudi nastavek velikega oltarja Giu lio Quaglio leta 1704 naslikal na steno (za kornimi klopmi naj bi se še poznale sledi te poslikave). Ta nastavek je bil, podobno kot oltarja Svetega Rešnjega telesa in sv. Dizme, predvsem okvir za veliko sliko svetega Miklavža, ki jo je za novi prezbiterij stare stolnice (pozidan v letih 16741675) naslikal slavni beneški slikar Pietro Liberi. Ko so dogradili novo stolnico, so sliko ponovno namestili v glavni »tron«. Oltarna menza je bila odmaknjena od stene, stala je pod pozlačenim baldahinom, pod stropom pa sta lebdela dva genija, ki ju je leta 1706 napravil štukater Janez Krištof Lendt. Dolničar v svoji Zgodovini ljubljanske stolne cerkve opisuje, da »glavno podobo sv. Miklavža krasi izvrsten zastor, tako umetniško naslikan, da tega nisem zmožen izraziti s svojim peresom. Je rumene barve, njegov lepo razvihani rob pa držita dva angela nadčloveške velikosti, da manjših ne štejem. Spodaj sta dve zelo lepi podobi na svojih podstavkih, ena prestavlja Pravo vero, druga Ponižnost, ena zmaguje nad prazno krivo vero, druga nad prazno oholostjo.«
Današnji kamniti veliki oltar je bil narejen leta 1774 v času škofa Karla Janeza Herbersteina. Gre pravzaprav za nastavek iz sivega marmorja, ki je prav tako zgolj okvir oltarne slike, spodaj razširjen v dva podstavka za kipa, zgoraj pa zaključen z masivnim ogredjem, vrh katerega sta dve smehljajoči se angelski glavici v oblakih in obdani z zlatimi žarki. Ob steni okrog vrhnjega zaključka lebdi na vsaki strani po šest putov, ki si v parih podajajo vejice s cvetjem do vrha večnega zidca, na katerem klečita resnobna angela, držeč kartušo z napisom: »Spoštujte moje svetišče; jaz sem Gospod.« (Sanctuarium meum metuite, ego Dominus. Lev. XIX. C.).

DOGODKI PRED NAMI

•V ponedeljek, 9. 5., bo po večerni sveti maši v stolnici koncert za mir v svetu, na katerem bo nastopilo več umetnikov in izvajalcev klasične ter sakralne glasbe. Lepo vabljeni!
•V nedeljo, 15. 5., pa bo po večerni sveti maši ob 19.30 koncert komornega zbora univerze iz severne Floride.

GODOVI IN PRAZNIKI

•    Nedelja, 8. 5.: 4. velikonočna  nedelja Dobrega pastirja
•    Ponedeljek, 9. 5.: sv. Izaija, prerok
•    Torek, 10. 5.: sv. Janez Avilski, duhovnik, cerkveni učitelj
•    Sreda, 11. 5.: sv. Pankracij, mučenec
•    Četrtek, 12. 5.: sv. Leopold Mandic, redovnik
•    Petek, 13. 5.: fatimska Mati Božja
•    Sobota, 14. 5.: sv. Bonifacij, mučenec
•    Nedelja, 15. 5.: 5. velikonočna nedelja

ŠMARNIČNA POBOŽNOST

je v stolnici vsak dan ob 8.30, pri večerni sveti maši, ter ob nedeljah ob 15.30. Lepo vabljeni!

URNIK SVETIH MAŠ

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim