sobota, 14. maj 2022

Teden Božje Besede 15. 5. 2022–22. 5. 2022

5. VELIKONOČNA NEDELJA 

Laže je ljubiti Boga, ki ga ne vidimo, kot bližnjega, ki ga ne moremo odmisliti. Tudi če Bog posega v naše načrte, lahko naredimo obvod, Njegovo voljo priličimo svoji in se zazibamo v prepričanju, da imamo čisto vest. Na nek način je k takšni etični drži ljudi nehote navajala tudi Stara zaveza, ki ljubezni do bližnjega izrecno ni zapovedala, saj prva od desetih zapovedi zahteva le: »Ne imej drugih bogov poleg mene« (5 Mz 5,7)! V naslednjem poglavju sledi le še dopolnitev: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in vso močjo!« Današnja nedelja nam prinaša del Jezusovega poslovilnega govora, kjer je beseda o ljubezni do bližnjega bistveno dopolnjena: »Novo zapoved vam dam, da se ljubite med seboj! 

Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj« (Jn 13,34). Dobro vemo, koliko težav imamo s to zapovedjo. Tudi če bližnjega neposredno ne oviramo, pa nanj kaj hitro vržemo senco dvoma o iskrenosti njegovih namenov. Dobro, ki ga dela, radi spregledamo, in na plano potegnemo kak njegov spodrsljaj; bržkone z namenom, da vsaj za silo pokrijemo lastno revščino. Jezusovo zapoved živimo na primer tako, da v trenutku, ko pomislimo, kaj nas pri bližnjem moti, raje prosimo: Gospod, usmili se tega človeka. Pomagaj mu. Olajšaj mu težave. 

Naj bo uspešen v tem, za kar si ga poklical in ga obdaril. Takšna molitev nas napolni s Svetim Duhom, ki je Duh ljubezni. On naše mrzko razpoloženje spremeni v naklonjenost do bližnjega. Zavist se neopazno umakne dobrohotnosti, ki odpušča in se veseli uspehov bližnjega; težav, ki jih ima, ne povezujemo več z njegovimi grehi, ampak kličemo nanj Božji blagoslov. Predvsem pa o bližnjem ne zbiramo gradiva za opravljanje. 

Milan Knep 

PRAZNOVANJE 70-LETNICE »DRUŽINE« 

V petek, 6. maja, je pomožni škof dr. Anton Jamnik v stolnici daroval sveto mašo ob okroglem jubileju

verskega tednika Družina. Pred 70 leti, 7. maja 1952, je namreč na Goriškem izšla prva številka Družine. Ustvarjalcem tednika Družina se je škof uvodoma zahvalil za »bogato in ustvarjalno pot« in »srčno poslanstvo« ter hkrati izrazil željo, da bi s pogumom, močno vero in velikim upanjem gledali tudi v prihodnost. »Prepričan sem,« je poudaril, »da ste vsi ustvarjalci tednika Družine vesele in žive priče evangelija, saj vaše besede nagovarjajo krščanska občestva, mnoge, ki iščejo smisel življenja, mnoge iskalce, od 'vagabundov do romarjev'«. V nagovoru se je dotaknil poslanstva katoliškega novinarja, ki naj bo priča resnice in upanja. Omenil je, da je eden temeljnih izzivov »nas vseh« učiti ljudi, da bi spoznali, kako je razmišljanje del zaznavanja Božjega razodetja. 

Marijin mesec maj – šmarnice 

Začetki šmarnične pobožnosti segajo že pred leto 1815, ko je papež Pij VII. pobožnost meseca maja potrdil in obdaril z odpustki. S pobožnostjo, ki so jo poimenovali Marijin mesec, so začeli v Rimu, od koder se je hitro razširila po vsej Italiji, Nemčiji in Franciji. Tudi v Sloveniji so jo z veseljem sprejeli. 

Prve šmarnice so imeli v ljubljanskem semenišču na pobudo četrtoletnika Jerneja Lenčka leta 1851. Za šmarnično branje so imeli prevod iz francošči-ne Mesec Marije. Majska ljudska pobožnost v čast Mariji je dobila ime šmarnice po naslovu šmarnic Janeza Volčiča iz leta 1855. Branje je imelo preprost naslov Šmarnice Marii naši Materi darovane. Ime pobožnosti tako izvira iz imena cvetic, ki maja najlepše cvetijo in so jih prinašali k Mariji. 

Šmarnice so Slovenci hitro vzeli za svoje in se zbirali ob Mariji, še preden je bilo leta 1855 napisano prvo šmarnično branje. Leta 1856 so začeli z redno dnevno šmarnično pobožnostjo tudi v stolnici. List Zgodnja Danica je to pobožnost natančno popisal. 

STOLNICA – NAŠ DOM 

Oprema – prezbiterij 

Oltar sv. Miklavža – nadaljevanje 

Oltar je v celoti klasicistično oblikovan, dokumenti pričajo, da je skupno delo umetnikov iz Gradca in Ljubljane. Kakor piše dr. Lavričeva, »odlična, anatomsko dognana in uglajena kipa sv. Petra in Pavla (sv. Peter s ključi in sv. Pavel z mečem) na podstavkih ob straneh nastavka pričata o kakovostnem mojstru. Slogovne značilnosti kažejo na graškega kiparja Veita Königerja ali vsaj na umetnika iz njegove bližine.« Oltarna menza iz sivkastega marmorja ima obliko sarkofaga in je okrašena s kovinskimi girlandami (visečimi cvetličnimi venci, kitami). 

Prvotno je stala bliže oltarnemu nastavku, tako da je bil med oltarjem in kornimi klopmi samo ozek prehod, nad njo pa je bil nameščen t. i. ciborij (kyborion) ali baldahin. Ta ima kupolo, ležečo na stebričih, bogato okrašeno s klasicistično kovinsko aplikacijo, zraven pa klečita angela adoranta (molivca), ki sta po slogu enaka onima na venčnem zidcu, ki nosita napis. Po koncilu je arhitekt Anton Bitenc prezbiterij preoblikoval za potrebe pokoncilskega bogoslužja. Dela so bila opravljena v letih 1969–1971. 

Takrat so oltarno menzo skrajšali, jo obrnili proti ljudstvu, pomaknili naprej pod slavolok, jo dvignili na stopnico in ves prezbiterij zvišali za eno stopnico. Ciborij z angeloma so takrat umaknili na poseben podstavek ob južni steni, kjer stoji še danes. Odstranili so obhajilno mizo (balustrado), ki jo leta 1888 izdelal radovljiški mojster Janez Vurnik, in jo prestavili k oltarju Sv. Rešnjega telesa. Tlak prezbiterija so na novo tlakovali po starem vzorcu s črnim in belim marmorjem. Po načrtu arhitekta sta bila narejena tudi nov ambon ter oltarni križ, ki ga je na hrbtni strani »poslikal« slikar Stane Kregar. 

DOGODKI PRED NAMI 

• V nedeljo, 15. 5., bo po večerni sveti maši ob 19.30 koncert komornega zbora univerze iz severne Floride. 

• V torek, 24. 5., bomo imeli tradicionalno romanje na Brezje. Odhod avtobusa bo ob 13. uri s Streliške ulice. Cena prevoza je 12 €. 

• V četrtek, 26. 5., na praznik Gospodovega vnebohoda bodo svete maše po prazničnem redu. Zvečer ob 18.30 bo gospod nadškof maševal ob spominu na umor prof. dr. Lamberta Ehrlicha. 

• V ponedeljek, 30. 5., po godu sv. Maksima Emonskega bo celodnevno češčenje 

GODOVI IN PRAZNIKI 

• Nedelja, 15. 5.: 4. velikonočna – nedelja Dobrega pastirja 

• Ponedeljek, 16. 5.: sv. Janez Nepomuk, duhovnik, mučenec 

• Torek, 17. 5.: sv. Jošt, puščavnik 

• Sreda, 18. 5.: sv. Janez I., papež, mučenec 

• Četrtek, 19. 5.: sv. Krispin, redovnik 

• Petek, 20. 5.: sv. Bernardin Sienski, duhovnik 

• Sobota, 21. 5.: sv. Timotej, diakon, mučenec 

• Nedelja, 22. 5.: 6. velikonočna nedelja 

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

 

sobota, 7. maj 2022

Teden Božje Besede 8. 5. 2022 - 15. 5. 2022

4. VELIKONOČNA NEDELJA

Problemi, ki jih imamo, naj bomo verni ali ne, so si zelo podobni. Omenimo nekatere: bolezen, životarjenje v zakonu, občutek lastne nevrednosti ter dokazovanje navzven, kako biti všečen, vse to se po¬gosto povezuje z zamero do staršev; nadalje ta ali ona oblika zasvojenosti, največkrat s hrano, družbenimi omrežji, in seveda stres. Vsak ima željo, da bi vse to negativno spremenil. Pri iskanju izhoda vsak prej ali slej pomisli na duhovnost, kajti nihče ne verjame, da bi bila lahko prava sprememba zgolj tehnične narave. Ne gre drugače, kot da ob vseh svetovanih metodah in pripomočkih pomislimo tudi na zamenjavo svoje¬ga modela sveta. In tu, na tej najbolj odločilni točki, trčimo na največje nesporazume in zablode. Probleme, ki jih imamo, postavljamo v diametralno nasprotne duhovne kontekste. Če odprete katero od popularnih revij, ki v vsaki številki postrežejo z življenjskimi nasveti, boste naleteli na toliko tipov duhovnosti, kolikor je svetovalcev. Za nekega avtorja pe¬tih knjig, kar samo po sebi pove, da mu mnogi sledijo, je duhovnost v tem, da si ustvarimo lastni življenjski model. Ta duhovni mojster, kot ga sledilci nazivajo, svoje kliente prebuja k ustvarjalnosti in sprejemanju sebe s hojo po žerjavici. S svojimi duhovnimi orodji zmanjšuje trpljenje ljudi in zdravi tudi neozdravljive bolezni; vsaj tako trdi. Kako drugačno od te duhovnosti je oznanilo Pavla in Barnaba iz današnjega prvega berila. V maloaziskih mestih sta oznanila Kristusa. Prinesla sta ne le nov pogled na svet, ampak tudi vero v Božjo milost, ki spreminja človeka v njegovi notranji biti, daje kulturi presežno razsežnost in odpira vrata absolutne prihodnosti. Samozvani učitelji duhovnosti pa pridejo in odidejo.
Milan Knep

ŽUPNIKOVA BESEDA

Obnova lestencev v prezbiteriju


Obiskovalci stolnice se še spominjate, da je prezbiterij svoj čas osvetljevalo in mu dajalo poseben

»svetlobni« okras sedem lestencev, ki so se od večjega na sredini v parih diagonalno spuščali levo in desno od oltarne podobe. Nazadnje so ostali samo še trije, ostali pa so bili shranjeni v stranski zakristiji oz. na galerijah. Že kar nekaj časa smo se s pasarjem Ivanom Vidicem iz Moravč dogovarjali, da jih bo obnovil in vrnil na prvotno mesto. V ponedeljek smo tako sneli še preostale in vse odpeljali v pasarjevo delavnico. Ta bo lestence razstavil, očistil, na novo prevezal in dopolnil steklene dele (verige in »solzice«) ter pozlatil in popravil polomljene kovinske dele. Napeljal bo nove električne žice ter nove jeklenice, na katere bomo tako obnovljene lestence znova obesili. Dela bo kar precej, zato pa bo končni »rezultat« toliko lepši. Lahko pa si predstavljate, da bo tudi stroškov za tako temeljito in natančno delo kar nekaj: obnova vsakega lestenca bo stala približno 1.500 €, večjega še nekoliko več, zato se pri¬poročamo za darove. Vsi, ki ste pripravljeni v ta namen darovati, lahko svoj dar prinesete župniku ali pa nakažete na župnijski TRR: SI56 0214 0025 6658 409 (odprt pri NLB), namen: za lestence. Boglonaj za vašo darežljivost!!«

»POJDI IN POPRAVI MOJO CERKEV« Nedelja Dobrega pastirja 2022

Z obhajanjem nedelje Dobrega pastirja sklepamo teden molitve za nove duhovne poklice, ki je bil letos pod geslom: »Pojdi in popravi mojo Cerkev!« Pred nami sta dve podobi: Kristusa kot Dobrega pastirja, ki nosi najdeno izgubljeno ovco na ramenih, in sv. Frančiška Asiškega, ki dojame, da mora začeti popravljati Kristusovo Cerkev pri sebi. Prva podoba nas vabi, da kličemo in se tako damo najti, druga pa, da se pustimo nagovoriti za osebno in skupnostno spreobrnjenje. Zlasti v teh časih smo povabljeni, da še bolj goreče molimo za trdne in odprte verske skupnosti in družine, ki bodo omogočale velikodušne odgovore poklicanih, da bodo mogli postati dobri pastirji naših verskih skupnosti po vzoru Dobrega pastirja.

STOLNICA  NAŠ DOM Oprema  prezbiterij

Pri opisovanju notranje opreme se najprej »zazrimo« v prezbiterij, k oltarju sv. Miklavža.
Tako kot večino oltarjev v stranskih kapelah je tudi nastavek velikega oltarja Giu lio Quaglio leta 1704 naslikal na steno (za kornimi klopmi naj bi se še poznale sledi te poslikave). Ta nastavek je bil, podobno kot oltarja Svetega Rešnjega telesa in sv. Dizme, predvsem okvir za veliko sliko svetega Miklavža, ki jo je za novi prezbiterij stare stolnice (pozidan v letih 16741675) naslikal slavni beneški slikar Pietro Liberi. Ko so dogradili novo stolnico, so sliko ponovno namestili v glavni »tron«. Oltarna menza je bila odmaknjena od stene, stala je pod pozlačenim baldahinom, pod stropom pa sta lebdela dva genija, ki ju je leta 1706 napravil štukater Janez Krištof Lendt. Dolničar v svoji Zgodovini ljubljanske stolne cerkve opisuje, da »glavno podobo sv. Miklavža krasi izvrsten zastor, tako umetniško naslikan, da tega nisem zmožen izraziti s svojim peresom. Je rumene barve, njegov lepo razvihani rob pa držita dva angela nadčloveške velikosti, da manjših ne štejem. Spodaj sta dve zelo lepi podobi na svojih podstavkih, ena prestavlja Pravo vero, druga Ponižnost, ena zmaguje nad prazno krivo vero, druga nad prazno oholostjo.«
Današnji kamniti veliki oltar je bil narejen leta 1774 v času škofa Karla Janeza Herbersteina. Gre pravzaprav za nastavek iz sivega marmorja, ki je prav tako zgolj okvir oltarne slike, spodaj razširjen v dva podstavka za kipa, zgoraj pa zaključen z masivnim ogredjem, vrh katerega sta dve smehljajoči se angelski glavici v oblakih in obdani z zlatimi žarki. Ob steni okrog vrhnjega zaključka lebdi na vsaki strani po šest putov, ki si v parih podajajo vejice s cvetjem do vrha večnega zidca, na katerem klečita resnobna angela, držeč kartušo z napisom: »Spoštujte moje svetišče; jaz sem Gospod.« (Sanctuarium meum metuite, ego Dominus. Lev. XIX. C.).

DOGODKI PRED NAMI

•V ponedeljek, 9. 5., bo po večerni sveti maši v stolnici koncert za mir v svetu, na katerem bo nastopilo več umetnikov in izvajalcev klasične ter sakralne glasbe. Lepo vabljeni!
•V nedeljo, 15. 5., pa bo po večerni sveti maši ob 19.30 koncert komornega zbora univerze iz severne Floride.

GODOVI IN PRAZNIKI

•    Nedelja, 8. 5.: 4. velikonočna  nedelja Dobrega pastirja
•    Ponedeljek, 9. 5.: sv. Izaija, prerok
•    Torek, 10. 5.: sv. Janez Avilski, duhovnik, cerkveni učitelj
•    Sreda, 11. 5.: sv. Pankracij, mučenec
•    Četrtek, 12. 5.: sv. Leopold Mandic, redovnik
•    Petek, 13. 5.: fatimska Mati Božja
•    Sobota, 14. 5.: sv. Bonifacij, mučenec
•    Nedelja, 15. 5.: 5. velikonočna nedelja

ŠMARNIČNA POBOŽNOST

je v stolnici vsak dan ob 8.30, pri večerni sveti maši, ter ob nedeljah ob 15.30. Lepo vabljeni!

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim