torek, 28. januar 2020

Teden Božje Besede 26.1.2020 - 2.2.2020


3. NEDELJA MED LETOM

»Povej nam, kako vi mladi doživlja­te svet, v katerem živite; kako se počutite?«, sem vprašal dekle, ki se je med prazniki pridruži­la omizju starejših. Na pr­vem mestu je omenila nestabilnost prepričanj. Mladi nimamo trajnih in trdnih prepričanj, je dejala. Nadaljevala je z ugotovitvijo, da mladi nje­ne generacije terjajo takojšnjo zadovoljitev. Če česa ni tisti hip, ko se jim zahoče, so frustrirani. Nato je spregovorila še o partnerskih odno­sih. Njihova poglavitna temna plat je varanje. Mladi v odnosu ne vztra­jajo. Govorijo, da je zanje družina največja vrednota, a komaj kdo raz­mišlja o trajni zakonski zvezi. Na dekletovo pripovedovanje je iz omizja padlo nekaj moralnih sodb. Z namenom, da bi odgnal morali­stične pripombe, sem dekletu zno­va dal besedo in jo vprašal, ali mladi za vse to, kar jih teži, in s čemer niso zadovoljni, iščejo oporo v veri. Je za­nje vera vir tolažbe, moči in smisla? Brez olepševanja je rekla, da vera v življenju mladih skoraj nima mesta. Izjema je, na primer, čas izpitov, ko jih je strah, zato nekateri prosijo, največkrat babice, naj zanje molijo.
Zakaj je na mesto človeka visoke kulture in trdnih vrednot, prišel tabloidni človek, ki nima lastnih vre­dnot; človek, ki potrebuje zgolj modne trende, glamur in zabave; za­kaj ta sodobni človek tako zlahka privoli v manipulacijo in ne potre­buje ideje svobode, so se spraševali na literarnem festivalu v Beogradu poleti 2016. Odgovora s težo niso na­šli. Neka nova generacija mladih bo zamenjala paradigmo. Sam mislim, da bo nedelja Svetega pisma, ki jo danes obhajamo, kmalu spet aktu­alna. Kristusov križ ne bo izgubil svoje moči. On ve, kako se bo mla­dim znova približal.
Milan Knep

Nedelja, 13.1.: Podelitev službe ma­snega pomočnika bogoslovcem tre­tjega letnika.
Petek, 18.1.: Začetek tedna molitve za edinost kristjanov, škof dr. Franc Šuštar.
Petek, 25.1.: Sklep tedna molitve za edinost kristjanov, škod dr. Anton Jamnik.
Petek, 8.2.: Sveta maša za vse po­kojne umetnike in kulturnike, nad­škof msgr. Stanislav Zore. Petek, 1.3.: Ekumensko bogoslužje ob Svetovnem molitvenem dnevu ob geslu: Pridite vse je pripravljeno. Ponedeljek, 4.3.: Sveta maša ob zu­nanji slovesnosti praznovanja sv. Tomaža Akvinskega, zavetnika Te­ološke fakultete, nadškof msgr. Sta­nislav Zore.
Petek, 15.3.: Sveta maša ob obisku nacionalnih delegatov Evropske zveze nacionalnih združenj katoli­ških zdravnikov.
Sobota, 16.3.: Sveta maša za sodelav­ce škofijske in župnijskih Karitas. Petek, 12.4.: Sveta maša in srečanje starejših in bolnih. Petek, 24.5.: Župnijsko romanje k Mariji Pomagaj na Brezje in na Bled. Sreda, 29.5.: Celodnevno češčenje ob godu sv. Maksima Emonskega ter ulični misijon pred stolnico, bogoslovci in skupnost Emanuel. Nedelja, 9.6.: Slovesnost svete bir­me.
Sreda, 12.6.: Blagoslov marmorna­tega kipa sv. Frančiška in šest brona­stih študij kiparja Mika Simčiča.
Torek, 18.6.-sreda, 19.6.: 24-urna molitev pred Najsvetejšim za domo­vino.
Sreda, 19.6.: Sveta maša za domovi­no.
Sobota, 29.6.: Mašniško posvečenje štirih novih duhovnikov. Nedelja, 7.7.: Sveta maša in molitve­na ura ob obletnici smrti Božjega služabnika nadškofa Antona Vovka, škof dr. Franc Šuštar. Ponedeljek, 8.7.: Sveta maša ob za­ključku oboroženih spopadov v voj­ni za Slovenijo, msgr. dr. Jože Plut. Četrtek, 22.8.: Sveta maša in preda­vanje za žrtve vseh totalitarnih reži­mov.
Sobota, 28.9.: »Kostanjev« piknik članov župnijskega pastoralnega sveta in njihovih družin. Torek, 7.10.: Sveta maša ob začetku akademskega leta. Sreda, 8.10.: »Rdeča maša« za prav­nike ob začetku sodnega obdobja, msgr. dr. Anton Stres. Sobota, 16.11.: Sveta maša ob 60 le­tnici smrti škofa dr. Gregorija Rožmana.
Petek, 6.12.: Celodnevno češčenje ob godu sv. Miklavža. Nedelja, 9.12.: Miklavževa nedelja, Nedelja, 15.12.: podelitev Svetih pi­sem katehumenom. Ponedeljek, 23.12.: Sveta maša za domovino.
Predavanja v okviru stolniških večerov v organizaciji Sveta kato­liških izobražencev in stolne žu­pnije:
Četrtek, 17.1.: Predavanje prof. dr. Andreja Finka, Posledice prve sve­tovne vojne.
Četrtek, 21.2.: Pogovor o življenju in delu dr. Andreja Gosarja. Četrtek, 25.4.: Spominski večer po­svečen +Justinu Stanovniku. Četrtek, 17.10.: Predavanje dr. Željka Oseta, Pomembni dogodki in procesi v zgodovini Univerze v Lju­bljani.
Četrtek, 19.12.: Spominski večer posvečen +Andreju Capudru.
Koncerti v stolnici: Nedelja, 6.1.: Mešani pevski zbor Cantemus iz Kamnika ter Mešani pevski zbor iz Domžal. Ponedeljek, 21.1.: Koncert komor­nega zbora Megaron iz Zavoda sv. Stanislava.
Sobota, 16.3.: Koncert Mešanega mladinskega zbora Emil Komel iz Gorice.
Ponedeljek, 25.3.: Koncert zbora srednje šole iz Lakevilla iz Minnesote, ZDA.
Sobota, 13.4.: Koncert univerzite­tnega zbora iz Bristola. Ponedeljek, 17.6.: Koncert Augsburških pojočih dečkov. Sobota, 22.6.: Mozartov Requiem, Sacramento Choral Society, ZDA, orkester ljubljanskih solistov in do­mači vokalni solisti. Nedelja, 23.6.: Koncert zbora Glen Ellyn Wheaton Chorale iz ZDA in Ljubljanski madrigalisti. Četrtek, 11.7.: Koncert ameriškega ženskega zbora Wanderlust iz Seattla.
Četrtek, 18.7.: Koncert študentske­ga zbora iz Amsterdama. Petek, 26.7.: Koncert deškega pev­skega zbora benediktinske opatije Niederlteich na Bavarskem, Pueri Cantores Altahensis.
Četrtek, 22.8.: Koncert komornega zbora Katarina Vega iz Švedske. Nedelja, 1.9.: Koncert dua Kontrario.
Sobota, 28.9.: Koncert ameriškega zbora Salt Lake Singers in Mešane­ga pevskega zbora Crescendo. Petek, 18.10.: Koncert komornega zbora Ave in zbora iz Portugalske.

STOLNICA NAŠ DOM

Češčenje Najsvetejšega

Ob upodobitvi kreposti vere, naslikane vrh oboka nad oltarjem svetega Rešnjega telesa, sta levo in
desno na obočnem loku naslikani dve zgodbi, povezani s sveto Evharistijo, ki sta v umetnosti precej redki, pa toliko bolj zanimivi.
Upodobitvi predstavljata dva habsbur­ška vladarja, desna Rudol­fa, leva pa Maksimiljana, kako častita presveti Za­krament. Ru­dolf je nasli­kan kako je sestopil s ko­nja, ko je sre­čal duhovnika z Najsvetejšim, in spoštljivo pokleknil. Vidimo ga, kako s sklenjenimi rokami sku­paj s spremstvom kleči ob poti, po kateri gre duhovnik in pred njim povzdiguje s svetlim sijem obdan ciborij. Janez Gregor Dolničar ga postavlja za zgled prihodnjim ro­dovom, ki naj ob njem spoznavajo, da je temelj države prava vera.
V   nedeljo, 26.1., bo pri večerni sveti maši sodeloval MPeZ Anton Foerster. Po maši pa bo ob 19.30 koncert Deželnega mladinskega zbora Furlanije Julijske krajine z naslovom Polifonija kultur. Lepo vabljeni!
V   ponedeljek, 8.2., bo ob 10.00 sveta maša za vse žive in pokoj­ne umetnike in ljubitelje kulture. Daroval jo bo nadškof msgr. Stani­slav Zore.

GODOVI IN PRAZNIKI

Nedelja, 26.1.: 3. nedelja med le­tom, nedelja Svetega pisma Ponedeljek, 27.1.: sv. Angela Me­rici, ustanoviteljica uršulink Torek, 28.1.: sv. Tomaž Akvinski, cerkveni učitelj
Sreda, 29.1.: sv. Konstancij, škof Četrtek, 30.1.: sv. Hijacinta Mariscotti, tretjerednica Petek, 31.1.: sv. Janez Bosko, usta­novitelj salezijancev
Sobota, 1.2.: sv. Brigita Irska, opatinja
Nedelja, 2.2.: Jezusovo darovanje svečnica

Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00

Papež diplomatskemu zboru: »Pričevanje Janeza Krstnika nas vabi, da vedno znova nadaljujemo s potjo vere in ponovno začnemo pri Jezusu Kristusu, Jagnjetu, pol­nem usmiljenja, ki ga je Oče dal za nas; da se pustimo vedno zno­va presenetiti Božji izbiri, da je na naši strani, saj je postal solidaren z nami grešniki, in da reši svet zla tako, da si ga popolnoma naloži nase.
Od Janeza Krstnika se učimo, da si ne domišljamo, da že poznamo Jezusa in vemo o Njem vse. Pusti­mo se poučiti Svetemu Duhu, ki v nas pravi: On je! Božji Sin je, ki je postal jagnje, zaklano iz ljubezni. On, samo On je nosil, trpel in za­dostil za greh vsakega od nas, sve­ta in tudi za moje grehe. Vse. Nosil jih je na sebi in jih je odvzel nam, da bi bili svobodni in ne več sužnji zla. Da, še vedno ubogi grešniki, a ne več sužnji. Ne, ne sužnji ampak otroci, Božji otroci!«

TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

ponedeljek, 20. januar 2020

Teden Božje Besede 19. 1. 2020-26. 1. 2020


Če bi vas anketar prosil, da na se­znam zapišete pet svojih največjih problemov, se na greh verjetno ne bi spomnili. Ker greha ob vsem, kar vas tare, nimate za nekaj skrb vzbujajoče­ga. Na povsem drugač­nem pogled na življenje pa to nedeljo naletimo pri Janezu Krstniku, ki ljudem predstavi Mesija. Njegovo po­slanstvo strne na en sam problem greh: »Glejte, Jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta.« Neverni filozofi, sociologi, psihologi, pisatelji in dru­gi se nad tem Janezovim obrazcem že dolgo spotikajo. Iz greha izpeljejo njegov nasprotni pol kazen in po­koro. Tu gre res za zadrego, kajti koga danes zanima binom greh - kazen. Razlogov, zakaj smo se v Cerkvi sko­zi stoletja preveč vrteli okoli greha in kazni, je več. Veliko so k temu pripo­mogli preroki, ki niso nehali govori­ti o Božji jezi zaradi grehov, ki so jih delali vsi sloji Božjega ljudstva. Po­zneje, ko je bila Cerkev potegnjena v oblastne strukture, je bil ta binom priročno sredstvo nadzora, da ljudje ne bi ogrožali interesov plemstva in vladarjev. Iz tega smo tudi v sodobni Cerkvi ohranili redukcionistično teologi­jo, zoženje na odrešenje od greha in smrti. Greh, o katerem govori Ja­nez Krstnik, ni predvsem osebna krivda, to, da smo ne­poboljšljivi nepridipravi, ampak stanje v družbi, v kateri se rodimo, in strukturna ranjenost naše psihe in telesa, kajti z grehom nas je spočela naša mati, pravi Ps 50. Od spo­četja do smrti smo zapleteni v kaotičnost družbe in kulture in v nikoli dokončno ozdravljive telesne bole­zni in duševne anomalije, za kar Ja­nez uporabi eno samo besedo greh. Janez dejansko kaže na Kristusa, ki je prišel, da bi imeli življenje. To pa nas gotovo zanima. Saj nasproti sta­nju greha stojita življenje in Božje usmiljenje.
Milan Knep
Božični prazniki in novo leto so za nami. Veliko lepih želja in tudi obljub je bilo v teh dneh izrečenih. Bog daj, da ne v pra­zno, kajti leto, ki je pred nami, nam po­nuja dovolj priložnosti, da jih poskuša­mo uresničiti. Nekaj malega o tem, kako smo si za to prizadevali v preteklem letu, nam pove tudi statistika o zakra­mentalnem življenju v naši župniji. 

  • Krsti: V stolnici je bilo krščenih devet otrok in dva odrasla katehumena. Med otroki je bilo pet deč­kov in štiri deklice, trije so bili kr­ščeni v prvem letu življenja, trije pa malo starejši.
  • Sveta birma: Zakrament svete bir­me sta pri velikonočni vigiliji pre­jela dva odrasla katehumena, na binkošti pa je k birmi pristopilo še šest osnovnošolcev, dve dekleti in štirje fantje. 
  • Poroke: Cerkveni zakon sta v stol­nici sklenila samo dva para. 
  • Pogrebi: Cerkveno smo na Žalah pokopali štiri naše farane. 
  • Nedeljniki: Nedeljnikov smo na­šteli približno toliko kot leto po­prej, 815. Število udeležencev sve­tih maš je sicer zelo različno in odvisno od kar nekaj dejavnikov. Zaradi manjšega števila smo se od­ločili, da z letošnjim letom ni več jutranje maše ob 7.30. 
  • Obhajil je bilo razdeljenih približno 59.000. 
  • Verouk: Obiskuje ga sedem otrok, od tega štirje bodoči birmanci.

Naše zedinjenje z Bogom se začne z vero in upanjem, dopolni pa se z ljube­znijo.
Sveto pismo najpogosteje uporablja be­sedo ljubezen za Božjo na­klonjenost. Tu misli na Božjo naklo­njenost samo na sebi, ki je Bog, zato pra­vi apostol Ja­nez: »Bog je ljubezen« (1 Jn 4,8). Bož­ja naklonje­nost se je sve­tu razodevala vso zgodovi­no odrešenja in je dosegla svoj vrhu­nec v oznanjevanju in življenju Je­zusa Kristusa. Jezusovo življenje na zemlji je razglašenje ljubezni nebe­škega Očeta, njegova daritev na kri­žu pa je največji dokaz te ljubezni. Tej Božji ljubezni mora kristjan od­govoriti z ljubeznijo, ostati mora v ljubezni. Kristjan mora živeti v isti ljubezni, ki združuje Očeta in Sina. Ker pa nismo sami sposobni s tako ljubeznijo ljubiti Boga, bližnjega in sebe, nam je Bog prišel na pomoč in nam podaril svojo ljubezen, teo­loško krepost ljubezni. Sveti Duh, ki v nas prebiva, nas notranje obli­kuje, da moremo Boga prav ljubiti. On je »dal« človeku novo srce in ga napravil sposobnega, da ljubi Boga in se pusti Bogu ljubiti. Po Svetem Duhu, ki v nas prebiva, smo sposob­ni po božje ljubiti Boga, bližnjega in sebe. Teološka krepost ljubezni je torej notranja obogatitev in okrepi­tev naših duhovnih moči.
Krepost ljubezni je ljubezen dobro­hotnosti. Dobrohotnost je, kakor že beseda pove, dobro hoteti dru­gemu. Je popolna ljubezen, ki lju­bi prijatelja zaradi njega samega, z razliko od manj popolne »sebič­ne« ljubezni, pri kateri človek išče sebi dobro, korist, užitek in zado­voljstvo. Dobrohotna ljubezen želi in hoče vse dobro prijatelju, pri se­bični ljubezni pa je ljubljena oseba samo sredstvo, ki ga tisti, ki ljubi, navezuje nase, ker ima ali pričaku­je od njega neko korist ali zadovolj­stvo. Z dobrohotno ljubeznijo lju­bimo Boga zaradi njega samega in ne zato, ker pričakujemo od njega za to plačilo in osebno srečo. Sredi­šče našega zanimanja je Bog in ne mi sami. Po podarjeni kreposti lju­bezni postanemo sposobni, da ho­čemo to, kar hoče Bog, da ljubimo vse, kar ljubi in dela on.
V nedeljo, 26. 1., bo pri večerni sve­ti maši sodeloval MPeZ Anton Foerster. Po maši pa bo ob 19.30 koncert Deželnega mladinskega zbora Furlanije Julijske krajine z naslovom Polifonija kultur. Lepo vabljeni!
V sredo, 22. januarja, bo upokojeni nadškof msgr. Alojz Uran dopolnil 75 let.
Nekdanjemu stolnemu vikarju in nadškofu ob tem lepem jubileju iskreno čestitamo.
Obenem bo letos obhajal tudi svojo zlato mašo v stolnici bo to v četrtek, 25. junija popoldne.
Vabimo te na kateheze za mlade in odrasle, ki bodo v župnišču v ljubljanski stolnici vsako nedeljo in četrtek ob 19. uri. Prva kateheza bo v nedeljo, 19. januarja 2020
Gospod je to naredil in čudovito je v naših očeh. Mr 12,11

GODOVI IN PRAZNIKI

  Nedelja, 19. 1.: 2. nedelja med letom
  Ponedeljek, 20. 1.: sv. Fabijan in Sebastijan, mučenca
  Torek, 21. 1.: sv. Neža, devica, mučenka
  Sreda, 22. 1.: sv. Vincencij (Vin­ko), diakon, mučenec
  Četrtek, 23. 1.: sv. Henrik Suzo, dominikanec
  Petek, 24. 1.: sv. Frančišek Saleški, škof, cerkveni učitelj
  Sobota, 26. 1.: spreobrnitev apo­stola Pavla
  Nedelja, 27. 1.: 3. nedelja med letom, nedelja Svetega pisma
Papež diplomatskemu zboru:
»Za Katoliško cerkev letos mineva 70 let od razglašenja vnebovzetja Device Marije. S pogledom, uprtim v Marijo, želim nameniti posebno mi­sel vsem ženskam 25 let po četrti sve­tovni konferenci Združenih narodov o ženskah, ki je bila leta 1995 v Pekin­gu. Želim, da bi bila po vsem svetu vedno bolj priznana dragocena vloga žensk v družbi ter bi se končala vsa­kršna oblika krivice, neenakosti in nasilja do njih.
Marijino vnebovzetje nas prav tako vabi, da bi gledali onkraj, na dopolni­tev naše zemeljske poti; na dan, ko bosta pravičnost in mir znova vzpostavljena v polnosti. To nas spodbuja, da bi si goreče prizadevali, da bi bili vnaprej deležni sadov želje po miru, vedoč, da je cilj mogoč.«
Delavniki:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
Vsak dan
8.30: rožni venec pred Najsvetejšim.
18.00: rožni venec
Nedelja
15.30: molitev pred izpostavljenim
Najsvetejšim
Prvi četrtek
Po večerni maši molitev v čast sve­temu Jožefu
Prvi petek
8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: ura Božjega usmiljenja
Prva sobota
8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

torek, 14. januar 2020

Teden Božje Besede 12. 1. 2020-19. 1. 2020


O tem, da je krst pomemben za včlenitev v Cerkev, nimajo pomislekov niti sociologi, kaj šele verniki. Pravo vprašanje krsta pa je, ali obstaja še kak drug razlog zanj in ne le sociološki, ki opredelju­je religijsko in kulturno pripadnost krščenega. So­dobnemu človeku je, ne da bi se tega zavedal, zelo blizu Aristotel (384-322 pr. Kr.), ki ni po­znal razodetja. Pri njem preberemo stavek: »Svet ni nastal, ker tako veli­častno delo ne more imeti začetka na temelju neke nove odločitve, in je v vseh pogledih tako popoln, da nobe­na moč ne more povzročiti tako moč­nih gibanj in take spremembe, ... da bi lahko ta zgradba razpadla in pro­padla. /.../ Kajti svet spravlja vse svoje dele z neizmerno močjo v gibanje, ne da bi ga gibal kateri koli od njih.« Svet kot celota je za Aristotela, ki ne pozna stvarjenja, popoln. Razumlji­vo: svet in bog sta pri njem eno. Bo­žanske lastnosti večnost, vsemo­gočnost, popolnost ima svet kot celota. Odrešenje torej ni potrebno. V njegovem razumevanju sveta ni prostora za Očeta Stvar­nika in Božjega Sina, naše­ga odrešenika. Naša vera pa nas uči, da je popoln samo Bog; svet, ki je po njem ustvarjen, pa je min­ljiv. Po skrivnostnem padcu, ki se prenaša iz roda v rod »kajti z grehom me je spočela moja mati,« pra­vi kralj David -, pa je človek psihično ranljiv ter telesno ogrožen z bolezni­jo in smrtjo.
Zame je bolj kot pripadnost institu­ciji pomembno, da se lahko po kr­stu vsak trenutek dneva oklepam Kristusa, svojega odrešenika. On je Jagnje, ki odvzema moje grehe in njegove posledice, on je Njegov ljub­ljeni Sin, ki mi dan za dnem omogo­ča vstajenje iz vsakterih nadlog tele­sa in psihe.
Milan Knep
Nekaj misli iz nadškofove pridige na praznik svetih treh kraljev: Med potjo so modri morali v
Jeruzalem. Kajti do Boga ne moremo priti samo po znamenjih, ki so oko­li nas, ampak potrebujemo tudi Be­sedo, v kateri se nam On razodeva. Potrebujemo Sveto pismo, potrebu­jemo Mojzesa, potrebujemo prero­ke. Kristjani potrebujemo evangeli­je in apostolska pisma, da bi mogli odkriti, po kateri poti naj sledimo luči, da bomo prišli do Gospoda Je­zusa Kristusa.
Pretresljivo, da so ti možje, modri, prehodili tako dolgo pot. V Jeruza­lemu pa so živeli možje, ki so po­znali vse prerokbe, vedeli so, kje je napovedano Mesijevo rojstvo, a niso šli nikamor. Modri so odprli pot naprej, oni so ostali zaprti v Je­ruzalem, v pričakovanje, ker niso znali poslušati jezika Boga. Božjo besedo so spremenili, recimo temu v strokovno literaturo, s katero so se ubadali noč in dan, ne da bi stopili iz svojega okvira in začeli razumeti, da Božja beseda ni predmet razisko­vanja, ampak je beseda, ki jo je tre­ba poslušati, jo sprejeti in ji slediti. In vse, česar je bil ta Jeruzalem spo­soben, je bil strah. Par kilometrov proč je bilo odrešenje, oni pa so tam ostajali zaprti v svojem strahu in niso srečali Besede. Tudi nam se lahko zgodi, da se v nekem trenutku ustavimo na poti in ne gremo nikamor več. Postane­mo služabniki strahu, služabniki neke žalostne prihodnosti, v kate­ri ni nobenega upanja, nobenega resničnega pričakovanja. Pa smo
lahko iz dne­va v dan po­vezani s Sve­tim pismom, ampak sko­zenj ne spre­govori Bog, ker skozenj govori samo naša pamet, naš strah, na­še pričakova­nje.
Zato se da­nes z modrimi podajmo naprej, tja, kjer se nam bo razodel Odrešenik. In mu podarimo vse, kar imamo, da ga počastimo kot svojega Boga, da ga ugledamo kot svojega brata, da ga sprejmemo tako zelo drugač­nega, kakor ga morda pričakujemo. In če bomo to storili, nas bo spre­obrnil. Trije modri so se spreobr­nili, po drugi poti so odšli domov in oznanjali Novorojenca, ki so ga srečali. Tudi mi od te svete daritve, od vsake svete daritve in od vsake­ga srečanja z njim odhajajmo spreobrnjeni in ga oznanjamo. Naj pri­povedujejo o njem naše besede, naj govori o njem naše življenje, naj ga razodeva pot, po kateri hodimo. Tudi mi, vsak izmed nas naj posta­ne Gospodovo razglašenje. Ko smo ga srečali, ga moramo razglašati.

Upanje in ljubezen sta naslikani niže ob oknu in ju prepoznamo po značil­nih simbolih: Upanje drži sidro, Ljube­zen pa je upodobljena kot mati, ki na prsih doji dojenčka, z desnico pa ob­jema drugega otroka. Vrh glave ima plamen, ki ponazarja ogenj, ki ga je na zemljo vrgel Kristus. Vera je prvi korak k Bogu, pred­stavlja skrivnost Boga, Kristusa, Cerkve in odrešenje. Vse te skriv­nosti, ki so se začele uresničevati v nas in v svetu, pa še niso dovršene, so še zakrite in se bodo uresničile ob koncu časov. Celotno odrešenje je zato še predmet našega hrepene­nja, prizadevanja, pričakovanja in upanja. Ob veri v skrivnost naše­ga odrešenja in posvečenja se rodi v našem srcu upanje, da se bo v vsej polnosti nekoč izpolnilo tudi v nas. Vera torej psihološko budi upanje. V nas se poraja upanje, ka­terega klica je vera. Krepost upanja napravi človeko­vo voljo sposobno in pripravlje­no, da teži in hrepeni za tem, da doseže Boga. Po teološki kreposti upanja postajamo sposobni, da ga dosegamo in končno tudi doseže­mo ne s svojimi močmi, temveč s pomočjo Boga samega. Upanje daje duhovnemu življenju pogum, vztrajnost, zagon in navdušenje za njegovo čim večjo izpolnitev. Upanje spodbuja moči in podpi­ra stanovitnost, je nova moč, ki jo je Bog položil v našo voljo. Ta nas spodbuja in nagiba, da v svojem ži­vljenju neprestano hrepenimo, te­žimo in pričakujemo, da Boga de­jansko v vsej polnosti dosežemo. Krščansko upanje je vedno zmago­vito, če ga imamo, se nam ni treba bati nobenih nevarnosti in ovir, saj nas nobena sila na nebu in na zemlji, pa tudi naša še tako veli­ka slabost ne more zavreti, da ne bi dosegli svojega cilja (prim. Rim
8,35-39). Pomembno je samo to, da sami ne bomo odklonili milosti in zavrgli tega upanja, zakaj Božja pomoč nas nikoli ne zapusti, če ji ne obrnemo hrbta. Kako se krščansko upanje izraža v življenju, je seveda odvisno od značaja in prirojenih lastnosti po­sameznika. Pri nekom je to globok mir kljub vsemu, kar se zgodi, pri drugem boj s prirojeno otožnostjo, spet pri drugem zmožnost, da ni nikoli zagrenjen ali maščevalen. Upati pomeni tudi vedeti, da je ži­vljenje sveta v dobrih rokah. Bog ima namreč dobre namene z vsa­kim človekom in vsem svetom. Neposredni predmet našega upa­nja je Bog sam kot neustvarjeno najvišje dobro, pri tem pa obsega tudi to, kar potrebujemo, da ga de­jansko dosežemo. To so predvsem sredstva odrešenja in posvečenja: odpuščanje grehov, s katerim je od­stranjeno vse, kar nas ovira, da bi se združili z Bogom, Božja milost, da moremo prav živeti, pa tudi na­ravne dobrine, ki jih potrebujemo v zemeljskem življenju, saj v njem uresničujemo svoje odrešenje.

  V nedeljo, 12. 1., bo pri sve­ti maši ob 9.00 gospod nadškof msgr. Stanislav Zore bogoslovcem podelil službi bralca in mašnega pomočnika.
  V nedeljo, 12. 1., bo pri večerni sveti maši sodeloval duhovniški oktet Oremus, ki bo po maši imel tudi koncert.
  V ponedeljek, 13. 1., bo po večer­ni sveti maši ob 19.15 v župnišču sestanek ŽPS. Člani lepo vabljeni!

  Nedelja, 12. 1.: Jezusov krst
  Ponedeljek, 13. 1.: sv. Hilarij, škof in cerkveni učitelj
  Torek, 14. 1.: sv. Odon (Oton), prior v Jurkloštru
  Sreda, 15. 1.: sv. Absalom, kopr­ski škof
  Četrtek, 16. 1.: sv. Honorat, škof
  Petek, 17. 1.: sv. Anton (Zvonko), puščavni, opat
  Sobota, 18. 1.: sv. Marjeta Ogr­ska, kneginja
  Nedelja, 19. 1.: 2. nedelja med letom

Papež pri opoldanski molitvi An­gel Gospodov:

»Srečanje z Jezusom modre ne zadržu­je, še več, vlije jim novo spodbudo, da se vrnejo v svojo deželo in da pripove­dujejo o tem, kar so videli, in o veselju, ki so ga izkusili. V tem je dokaz Bož­jega stila, njegovega načina razodevanja v zgodovini. Izkušnja Boga nas ne ustavi, ampak nas osvobaja; nas ne zapre, ampak nas postavi na pot, nam znova da običajne kraje našega biva­nja. Kraji so in bodo isti, toda mi po srečanju z Jezusom nismo več isti kot prej. Srečanje z Jezusom nas spreme­ni, nas preoblikuje. Evangelist Matej poudari, da so se modri vrnili »po drugi poti« (v. 12). Do spremembe poti jih je vodilo opozorilo angela, da ne bi naleteli na Heroda in njegove spletke. Vsaka izkušnja srečanja z Jezusom nas pripelje do tega, da se podamo po drugačnih poteh, saj iz Njega izhaja dobra moč, ki ozdravlja srce in nas lo­čuje od zla.«

URNIK SVETIH MAŠ

Delavniki:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

Vsak dan
8.30: rožni venec pred Najsvetejšim.
18.00: rožni venec
Nedelja
15.30: molitev pred izpostavljenim
Najsvetejšim
Prvi četrtek
Po večerni maši molitev v čast sve­temu Jožefu
Prvi petek
8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: ura Božjega usmiljenja
Prva sobota
8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/