TEDEN BOŽJE BESEDE 25. 4. 2021-2. 5. 2021

4. VELIKONOČNA NEDELJA - NEDELJA DOBREGA PASTIRJA

Ali ste si kdaj od blizu ogledali obraze apostolov, ki jih je upodobil Leonardo da Vinci na svoji sloviti Zadnji večerji? Ali pa obraz sv. Tomaža, ki ga je naslikal italijanski baročni slikar Guercino? Gotovo pa ste v kakšni župnijski veži opazili reprodukcije pleterskih apostolov iz začetka 17. stol.; izvirnike hrani Galerija Božidar Jakac v Kostanjevici. Obrazi niso poduhovljeni. Njihove robatosti se človek skoraj prestraši. Ne kažejo, da bi se družili s tistim, ki je o sebi rekel, da je krotak in iz srca ponižen. Prej bi pomislili, da se je na njihove obraze preslikalo polje, skromna in suha zemlja, posuta s kamenjem, v katerega so med okopavanjem trnja in osata zadevale njihove motike. Sklepali bi, da je njihova robatost, mrkost in ostrina skupna značilnost povsem istega slikarskega obdobja.

A ne gre za to. Vsi trije slikarji so Jezusa in Janeza naslikali drugače; njuna obraza v nasprotju z obrazi apostolov izžarevata blagost, milino in poduhovljenost. Slikarji so očitno želeli s to razliko nekaj povedati. Sam sem od trenutka, ko sem pleterske apostole videl prvič, pomislil na slikarjevo sporočilo, da je Jezus zaupal oznanjevanje evangelija zelo stvarnim in prizemljenim ljudem, ki morajo poskrbeti, da se bosta v njih stikala groba materija in Božji Duh.

Prav služba povezovanja minljivega in večnega je poslanstvo duhovnika. Za te, ki se v to podajajo, molimo na 4. velikonočno nedeljo, ko stoji pred nami Jezus - Dobri pastir. Ta naloga presega vsakogar, zato je nihče ne sprejme brez omahovanja. Nihče je brez milosti ne more opravljati dobro in pokončno.

Milan Knep

1. MAJ, PRAZNIK DELA

Na prošnje, ki so zlasti iz vrst kr­ščanskega delavstva prihajale v Rim z vseh strani sveta, je papež Pij XII. 1. maja 1955 ta dan posvetil prazni­ku svetega Jožefa Delavca. Bogosluž­je tega praznika nas živo opozarja na nekaj, kar je v redu odrešenja zelo ve­likega pomena: na socialni položaj svetega Jožefa, Marijinega deviškega moža in Jezusovega krušnega očeta, ki je bil delavec, tesar. Zato Cerkev posebej kaže nanj kot na zavetnika in vzornika vseh delavcev, najprej in predvsem tistih, ki živijo od dela svojih rok. O tem lepo spregovori tudi papež Frančišek v apostolskem pismu Z očetovskim srcem:

SVETI JOŽEF - OČE, KI DELA

Eden od vidikov, ki je značilen za sv. Jožefa in je bil poudarjen že v času prve socialne okrožnice Rerum novarum Leona XIII., je njegov od­nos do dela. Sveti Jožef je bil tesar, ki je pošteno delal, da je vzdrževal svojo družino. Od njega se je Jezus naučil vrednosti, dosto­janstva in veselja tega, kaj pomeni jesti kruh, ki je sad dela lastnih rok.

V našem času, v katerem se zdi, da je delo spet postalo nujno socialno vprašanje in brezposelnost včasih dosega vznemirljive ravni tudi med Sveta Družina Slavka Pengova iz župnijske cerkve v Leskovcu pri Krškem tistimi narodi, v katerih so desetle­tja živeli v blagostanju, je treba z ob­novljeno zavestjo razumeti pomen dela, ki daje dostojanstvo, naš sve­tnik pa je vzorni varuh tega.

Delo postane sodelovanje pri delu odrešenja, priložnost, da pospešimo prihod Kraljestva, da razvijamo svo­je možnosti in dobre lastnosti, s tem da jih postavimo v službo družbe in občestva. Delo postane priložnost za uresničevanje ne le za nas same, ampak predvsem za tisto izvorno je­dro družbe, ki je družina. Družina, v kateri je pomanjkanje dela, je bolj izpostavljena težavam, napetostim, zlomom in celo obupni in obupujoči skušnjavi razpada. Kako bi mogli go­voriti o človeškem dostojanstvu, ne da bi se zavzemali za to, da bi vsi ime­li možnost za dostojno vzdrževanje? Človek, ki dela, ne glede na to, ka­kšna je njegova naloga, sodeluje s samim Bogom, postane nekoliko stvarnik sveta, ki nas obdaja. Kriza našega časa, ki je ekonomska, soci­alna, kulturna in duhovna, je lahko za vse klic k vnovičnemu odkritju vrednote, pomembnosti in nujnosti dela za začetek nove »normalnosti«, v kateri nihče ne bo izključen. Delo svetega Jožefa nas spominja, da sam Bog, ki je postal človek, ni zaničeval dela. Izguba dela, ki prizadeva toliko bratov in sester in ki v zadnjem času narašča zaradi pandemije covida 19, mora biti klic, da znova preverimo svoje prednostne naloge. Prosimo sv. Jožefa Delavca, da bi mogli najti poti, ki nas bodo obvezale, da bomo rekli: noben mlad človek, sploh noben člo­vek in nobena družina brez dela!

STOLNICA - NAŠ DOM

Freska na oboku glavne ladje - upodobitve kreposti

Na slopih pod kupolo smo se sre­čali z upodobitvami štirih glavnih kreposti (razumnost, pravičnost, srčnost in zmernost) - gl. TBB 2019, št. 2108-2113. Tu, na oboku stro­pne freske pa so na nadstreških nad podobami angelov upodoblje­ne še nekatere ostale kreposti, ki so tesno povezane s štirimi glav­nimi. To so: Ponižnost, Čistost, Dobrotnost, Darežljivost, Potrpežlji­vost in Do­brodelnost. Številne dru­ge kreposti pa najdemo upodobljene tudi ob vho­dih v kapele in na obokih kapel.

Quaglio si je tudi tu pomagal z že omenjenim priročnikom »Iconologia«, ki ga je leta 1593 izdal Cesara Ripe in je po­stal glavni vir za baročne simbolič­ne in alegorične upodobitve. Danes ga uporabljamo v nasprotni sme­ri, da z njim razbiramo pomen po­sameznih upodobitev. S temi po­dobami so si nekdaj pomagali tudi pridigarji, da so lahko vernikom na­zorno ponazorili abstraktne pojme. Kreposti nastopajo kot ženske, le za­dnja (ljubezen do bližnjega) je upo­dobljena kot moški. 

Ker je bil Quaglio tu zaradi simetrije omejen na šest kreposti, je izbral tiste, ki so vsebinsko v nasprotju s sedmimi pregrehami: Ponižnost-Napuh, Čistost-Nečistost, Dobrotnost-Nevoščljivost, Darežljivost-Požrešnost, Potrpežljivost-Jeza, zadnji, Dejavni ljubezni pa je dodelil kar dvojno »na­sprotje«: Lakomnost in Lenobo. 

Dr. Ana Lavrič v svojem ume­tnostnem vo­dniku ob tem pomenljivo ugotavlja, da bi se mora­li »na nazor­no naslikane kreposti več­krat ozreti, saj smo nanje kar pozabili, medtem ko so nam pre­grehe zelo do­mače«.

Kljub temu pa nam je lahko kar malo žal, da Quaglieva mojstrska roka in njegov izostren čut nista naslikala tudi pregreh, ob kate­rih bi se lahko večkrat zamislili. V svetovnem merilu je ena naj­bolj znanih takih upodobitev sli­ka nizozemskega renesančnega slikarja Hieronymusa Boscha, pri nas pa je zgovoren lesorezni cikel sedmih naglavnih grehov, ki ga je na svojstven, premišljen, zaba­ven in provokativen način izde­lal Hinko Smrekar.

GODOVI IN PRAZNIKI

•   Nedelja, 25.4.: 4. velikonočna nedelja - nedelja Dobrega Pastirja

•   Ponedeljek, 26.4.: Marija, Mati dobrega sveta

•   Torek, 27.4.: sv. Cita, dekla, devica

•   Sreda, 28.4.: sv. Peter Chanel, duhovnik, mučenec

•   Četrtek, 29.4.: sv. Katarina Sienska, cerkvena učiteljica

•   Petek, 30.4.: sv. Pij V., papež

•   Sobota, 1.5.: sv. Jožef Delavec, praznik dela

•   Nedelja, 2.5.: 5. velikonočna nedelja

ZAŠČITA V ČASU EPIDEMIJE

Prosimo Vas, da v stolnici upošteva­te vsa potrebna navodila za zaščito: maska, razkuževanje rok in sedenje na razdalji vsaj 1,5 m - to pomeni, da je vsaka druga klop prazna. Prosimo vas tudi, da upoštevate na­vodila redarja: ta vas ne bo spustil v cerkev brez maske ali pa vas bo prosil, da se udeležite maše ob ka­teri drugi uri, če bi vas bilo preveč. Prav tako se ne zbirajte pred cerkvijo, ker to ni dovoljeno.

Bodimo hvaležni, da lahko vsaj na tak okrnjen način praznujemo in sodelujemo pri svetih mašah.

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

»Spet kliče nas venčani maj, k Mariji v nadzemeljski raj...«

ŠMARNIČNA POBOŽNOST

bo v stolnici vsak dan ob 8.30 ter pri sveti maši ob 18.30, ob nedeljah pa ob 15.30.

Lepo vabljeni!

URNIK SVETIH MAŠ

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

 

 

 

TEDEN BOŽJE BESEDE 18. 4. 2021-25. 4. 2021

3. VELIKONOČNA NEDELJA

Kaj želimo povedati, ko si voščimo blagoslovljene velikonočne praznike? Drug drugemu vlivamo korajžo, da bi vzdržali v preizkušnjah. Vsakomur privoščimo trenutke veselja v krogu najbližjih. Na lepa voščila pa iz ozadja vedno pada tudi senca dvoma, kaj od tega, kar si voščimo, se bo uresničilo. Zato moje

letošnje velikonočno voščilo prijateljem, znancem, sodelavcem in sorodnikom ni bilo voščilo, temveč oznanilo.

Šel je skozi temine in prepade

izgubljenega sveta;

v brezdanji temi predpekla je našel

tudi mene,

potem pa nas vse skozi žrelo smrti

privedel do zadnje ovire,

kamna, zavaljenega na svoj grob.

Njegova božanska moč ga je dvignila,

sonce velikonočnega jutra je posvetilo

na obraze rešenih

in obrisalo vse solze z njih oči.

Nad razdejano Zemljo se je prikazal

novi Jeruzalem.

V tem voščilu ne povem, kaj komu želim, ker mi takšna voščila nikoli niso veliko pomenila, ampak obnovim realnost velikonočne skrivnosti.

Sebi in vsem, na katere te dni posebej mislim, obnavljam vsebino tega, kar se je tiste dni dejansko zgodilo. Kajti samo če je to res, ima velikonočno slavje smisel. Kdo pričuje, da to upanje ni prazno? Gotovo tisti, ki so vse to doživeli, predvsem apostoli in žene, ki so bile zraven. Meni pa bolj kot vsi našteti pričuje

Sveti Duh, ki mi velikonočno skrivnost razdeva od znotraj, neposredno. Tega pričevanja ne morem opisati, a vem, da je resnično.

Milan Knep

ŽUPNIKOVA BESEDA

Svete maše. »Mi pa smo upali...« Te besede dveh razočaranih učen­cev na poti v Emavs, ko »tujcu«

razlagata, kakšne upe so polagali v Jezusa, pa se je na koncu vse »sfižilo«, so mi znova prišle na misel, ko smo »trepetaje« čakali, kaj nam bo prinesla velika noč. Žal najprej spet zaprtje cerkva oz. prepoved obhajanja maš z ljudstvom. S tem pa tudi veliko negodovanja, jeze in nemoči velikega petka, »molka« velike so­bote ter strahu za zaprtimi vrati in »stražarjev« pred njimi. A na kon­cu je Kristus tudi to veliko noč ven­darle vstal in živi! In kakor grobovi na tisto prvo velikonočno jutro so se čez čas odprla tudi cerkvena vrata. Ne še na stežaj, a dovolj, da smemo zopet upati.

Zato vas povabim, da se, kakor učenci čez čas, tudi mi znebi­mo strahu in se pogumno, z za­upanjem in z živo, velikonočno vero zopet odpravimo v stolnico.

Previdno sicer, z maskami na obra­zih in »na razdaljo«, a vendarle od­ločno in pogumno. Ne odlašajmo in ne oklevajmo, saj tudi Kristus ni odlašal z vstajenjem in ga ni prela­gal na jutri ali boljše čase. Pa vemo, da »epidemična slika« takrat ni bila nič kaj boljša kot danes.

Vse svete maše in pobožnosti v stolnici zopet potekajo po običaj­nem razporedu v mejah dopu­stnega in ob upoštevanju ukrepov.

Lepo vabljeni!

»PRIPADAJ, IŠČI IN SE ODLOČI«

Teden molitve za duhovne poklice (od 18. do 25. aprila)

Geslo letošnjega tedna molitve za duhovne poklice izziva tako molivce za nove duhovne po­klice kot tudi tiste, ki jih Bog kliče v duhovni poklic. Velika pozornost je usmerjena na skupnost kristjanov, na obče­stvo. To pomeni, da problematika duhovnih pokli­cev zadeva tako posameznega kri­stjana kot druži­ne, duhovnike in škofe. Vsi imamo isto poslanstvo in tudi skrb za nove duhovne poklice. Ko so aposto­li poslušali po Jezusovem vstaje­nju njegova naro­čila, so bili vedno skupaj. Pripadali so skupnosti apo­stolov in skupno­sti učencev. Skupaj so rasli v veri in odkrivanju novih raz­sežnosti poslanstva. Sveti Duh jih je potrjeval v skupni moli­tvi, v bratski skupnosti, v no­vih potrebah. Skupaj so v Sve­tem Duhu iskali in se tudi odločali. Kar pomislimo na do­godek ob izbiri apostola Matija, na zbor v Jeruzalemu glede apostolata med pogani in drugo. Ta zgled želimo živeti letos v mo­litvi za nove duhovne poklice.

Kot skupnost čutimo to nalo­go Cerkve. Verjamemo tudi, da Gospod kliče vedno dovolj mla­dih za poslanstvo v Cerkvi. Zato molimo, da bi tisti mladi, ki jih Gospod kliče, to prepoznali v skupnosti vernikov in odkri­vali lepe zglede. Mo­limo za to, da bi mladi pogumno iskali svo­jo življenj­sko pot in se ne pre­strašili Go­spodovega klica v po­svečeno ži­vljenje. Mo­limo tudi zato, da bi znali prav razločevati Božji klic in se tudi jasno odločili. Sodobna miselnost kaže, kako se mnogi težko dokončno odločijo za po­klic naj bo za poročenost ali za posvečenost. Z močjo Božje milosti ter s prizadevanjem kr­ščanske skupnosti župnij in družin bodo mladi dobili moč za prave in dokončne odločitve, za izpolnitev Božje volje.

Franc Šuštar, ljubljanski pomožni škof

GODOVI IN PRAZNIKI

•  Nedelja, 18.4.: 3. velikonočna nedelja

•  Ponedeljek, 19.4.: sv. Leon IX., papež

•  Torek, 20.4.: sv. Teotim (Teo), misijonar, škof

•  Sreda, 21.4.: sv. Anzelm, škof, cerkveni učitelj

•  Četrtek, 22.4.: sv. Hugo, škof

•  Petek, 23.4.: sv. Jurij, mučenec, zavetnik Ljubljane

•  Sobota, 24.4.: sv. Fidelis iz Sigmaringena, mučenec

•  Nedelja, 25.4.: 4. velikonočna nedelja nedelja Dobrega Pastirja

ZAŠČITA V ČASU EPIDEMIJE

Prosimo Vas, da v stolnici upošteva­te vsa potrebna navodila za zaščito: maska, razkuževanje rok in sedenje na razdalji vsaj 1,5 m - to pomeni, da je vsaka druga klop prazna. Prosimo vas tudi, da upoštevate na­vodila redarja: ta vas ne bo spustil v cerkev brez maske ali pa vas bo prosil, da se udeležite maše ob ka­teri drugi uri, če bi vas bilo preveč. Prav tako se ne zbirajte pred cerkvijo, ker to ni dovoljeno.

Bodimo hvaležni, da lahko vsaj na tak okrnjen način praznujemo in sodelujemo pri svetih mašah.

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

 

URNIK SVETIH MAŠ

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

 

TEDEN BOŽJE BESEDE 25. 4. 2021-2. 5. 2021

4. VELIKONOČNA NEDELJA - NEDELJA DOBREGA PASTIRJA

Ali ste si kdaj od blizu ogledali obraze apostolov, ki jih je upodobil Leonardo da Vinci na svoji sloviti Zadnji večerji? Ali pa obraz sv. Tomaža, ki ga je naslikal italijanski baročni slikar Guercino? Gotovo pa ste v kakšni župnijski veži opazili reprodukcije pleterskih apostolov iz začetka 17. stol.; izvirnike hrani Galerija Božidar Jakac v Kostanjevici. Obrazi niso poduhovljeni. Njihove robatosti se človek skoraj prestraši. Ne kažejo, da bi se družili s tistim, ki je o sebi rekel, da je krotak in iz srca ponižen. Prej bi pomislili, da se je na njihove obraze preslikalo polje, skromna in suha zemlja, posuta s kamenjem, v katerega so med okopavanjem trnja in osata zadevale njihove motike. Sklepali bi, da je njihova robatost, mrkost in ostrina skupna značilnost povsem istega slikarskega obdobja.

A ne gre za to. Vsi trije slikarji so Jezusa in Janeza naslikali drugače; njuna obraza v nasprotju z obrazi apostolov izžarevata blagost, milino in poduhovljenost. Slikarji so očitno želeli s to razliko nekaj povedati. Sam sem od trenutka, ko sem pleterske apostole videl prvič, pomislil na slikarjevo sporočilo, da je Jezus zaupal oznanjevanje evangelija zelo stvarnim in prizemljenim ljudem, ki morajo poskrbeti, da se bosta v njih stikala groba materija in Božji Duh.

Prav služba povezovanja minljivega in večnega je poslanstvo duhovnika. Za te, ki se v to podajajo, molimo na 4. velikonočno nedeljo, ko stoji pred nami Jezus - Dobri pastir. Ta naloga presega vsakogar, zato je nihče ne sprejme brez omahovanja. Nihče je brez milosti ne more opravljati dobro in pokončno.

Milan Knep

1. MAJ, PRAZNIK DELA

Na prošnje, ki so zlasti iz vrst kr­ščanskega delavstva prihajale v Rim z vseh strani sveta, je papež Pij XII. 1. maja 1955 ta dan posvetil prazni­ku svetega Jožefa Delavca. Bogosluž­je tega praznika nas živo opozarja na nekaj, kar je v redu odrešenja zelo ve­likega pomena: na socialni položaj svetega Jožefa, Marijinega deviškega moža in Jezusovega krušnega očeta, ki je bil delavec, tesar. Zato Cerkev posebej kaže nanj kot na zavetnika in vzornika vseh delavcev, najprej in predvsem tistih, ki živijo od dela svojih rok. O tem lepo spregovori tudi papež Frančišek v apostolskem pismu Z očetovskim srcem:

SVETI JOŽEF - OČE, KI DELA

Eden od vidikov, ki je značilen za sv. Jožefa in je bil poudarjen že v času prve socialne okrožnice Rerum novarum Leona XIII., je njegov od­nos do dela. Sveti Jožef je bil tesar, ki je pošteno delal, da je vzdrževal svojo družino. Od njega se je Jezus naučil vrednosti, dosto­janstva in veselja tega, kaj pomeni jesti kruh, ki je sad dela lastnih rok.

V našem času, v katerem se zdi, da je delo spet postalo nujno socialno vprašanje in brezposelnost včasih dosega vznemirljive ravni tudi med Sveta Družina Slavka Pengova iz župnijske cerkve v Leskovcu pri Krškem tistimi narodi, v katerih so desetle­tja živeli v blagostanju, je treba z ob­novljeno zavestjo razumeti pomen dela, ki daje dostojanstvo, naš sve­tnik pa je vzorni varuh tega.

Delo postane sodelovanje pri delu odrešenja, priložnost, da pospešimo prihod Kraljestva, da razvijamo svo­je možnosti in dobre lastnosti, s tem da jih postavimo v službo družbe in občestva. Delo postane priložnost za uresničevanje ne le za nas same, ampak predvsem za tisto izvorno je­dro družbe, ki je družina. Družina, v kateri je pomanjkanje dela, je bolj izpostavljena težavam, napetostim, zlomom in celo obupni in obupujoči skušnjavi razpada. Kako bi mogli go­voriti o človeškem dostojanstvu, ne da bi se zavzemali za to, da bi vsi ime­li možnost za dostojno vzdrževanje? Človek, ki dela, ne glede na to, ka­kšna je njegova naloga, sodeluje s samim Bogom, postane nekoliko stvarnik sveta, ki nas obdaja. Kriza našega časa, ki je ekonomska, soci­alna, kulturna in duhovna, je lahko za vse klic k vnovičnemu odkritju vrednote, pomembnosti in nujnosti dela za začetek nove »normalnosti«, v kateri nihče ne bo izključen. Delo svetega Jožefa nas spominja, da sam Bog, ki je postal človek, ni zaničeval dela. Izguba dela, ki prizadeva toliko bratov in sester in ki v zadnjem času narašča zaradi pandemije covida 19, mora biti klic, da znova preverimo svoje prednostne naloge. Prosimo sv. Jožefa Delavca, da bi mogli najti poti, ki nas bodo obvezale, da bomo rekli: noben mlad človek, sploh noben člo­vek in nobena družina brez dela!

STOLNICA - NAŠ DOM

Freska na oboku glavne ladje - upodobitve kreposti

Na slopih pod kupolo smo se sre­čali z upodobitvami štirih glavnih kreposti (razumnost, pravičnost, srčnost in zmernost) - gl. TBB 2019, št. 2108-2113. Tu, na oboku stro­pne freske pa so na nadstreških nad podobami angelov upodoblje­ne še nekatere ostale kreposti, ki so tesno povezane s štirimi glav­nimi. To so: Ponižnost, Čistost, Dobrotnost, Darežljivost, Potrpežlji­vost in Do­brodelnost. Številne dru­ge kreposti pa najdemo upodobljene tudi ob vho­dih v kapele in na obokih kapel.

Quaglio si je tudi tu pomagal z že omenjenim priročnikom »Iconologia«, ki ga je leta 1593 izdal Cesara Ripe in je po­stal glavni vir za baročne simbolič­ne in alegorične upodobitve. Danes ga uporabljamo v nasprotni sme­ri, da z njim razbiramo pomen po­sameznih upodobitev. S temi po­dobami so si nekdaj pomagali tudi pridigarji, da so lahko vernikom na­zorno ponazorili abstraktne pojme. Kreposti nastopajo kot ženske, le za­dnja (ljubezen do bližnjega) je upo­dobljena kot moški. 

Ker je bil Quaglio tu zaradi simetrije omejen na šest kreposti, je izbral tiste, ki so vsebinsko v nasprotju s sedmimi pregrehami: Ponižnost-Napuh, Čistost-Nečistost, Dobrotnost-Nevoščljivost, Darežljivost-Požrešnost, Potrpežljivost-Jeza, zadnji, Dejavni ljubezni pa je dodelil kar dvojno »na­sprotje«: Lakomnost in Lenobo. 

Dr. Ana Lavrič v svojem ume­tnostnem vo­dniku ob tem pomenljivo ugotavlja, da bi se mora­li »na nazor­no naslikane kreposti več­krat ozreti, saj smo nanje kar pozabili, medtem ko so nam pre­grehe zelo do­mače«.

Kljub temu pa nam je lahko kar malo žal, da Quaglieva mojstrska roka in njegov izostren čut nista naslikala tudi pregreh, ob kate­rih bi se lahko večkrat zamislili. V svetovnem merilu je ena naj­bolj znanih takih upodobitev sli­ka nizozemskega renesančnega slikarja Hieronymusa Boscha, pri nas pa je zgovoren lesorezni cikel sedmih naglavnih grehov, ki ga je na svojstven, premišljen, zaba­ven in provokativen način izde­lal Hinko Smrekar.

GODOVI IN PRAZNIKI

•   Nedelja, 25.4.: 4. velikonočna nedelja - nedelja Dobrega Pastirja

•   Ponedeljek, 26.4.: Marija, Mati dobrega sveta

•   Torek, 27.4.: sv. Cita, dekla, devica

•   Sreda, 28.4.: sv. Peter Chanel, duhovnik, mučenec

•   Četrtek, 29.4.: sv. Katarina Sienska, cerkvena učiteljica

•   Petek, 30.4.: sv. Pij V., papež

•   Sobota, 1.5.: sv. Jožef Delavec, praznik dela

•   Nedelja, 2.5.: 5. velikonočna nedelja

ZAŠČITA V ČASU EPIDEMIJE

Prosimo Vas, da v stolnici upošteva­te vsa potrebna navodila za zaščito: maska, razkuževanje rok in sedenje na razdalji vsaj 1,5 m - to pomeni, da je vsaka druga klop prazna. Prosimo vas tudi, da upoštevate na­vodila redarja: ta vas ne bo spustil v cerkev brez maske ali pa vas bo prosil, da se udeležite maše ob ka­teri drugi uri, če bi vas bilo preveč. Prav tako se ne zbirajte pred cerkvijo, ker to ni dovoljeno.

Bodimo hvaležni, da lahko vsaj na tak okrnjen način praznujemo in sodelujemo pri svetih mašah.

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

»Spet kliče nas venčani maj, k Mariji v nadzemeljski raj...«

ŠMARNIČNA POBOŽNOST

bo v stolnici vsak dan ob 8.30 ter pri sveti maši ob 18.30, ob nedeljah pa ob 15.30.

Lepo vabljeni!

URNIK SVETIH MAŠ

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30 NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/