sobota, 27. november 2021

TEDEN BOŽJE BESEDE 28. 11. 2021-5. 12. 2021

Ali ste kdaj sami pri sebi opazili majhno zvijačo, s katero prijateljem pripovedujete o skupnih znancih? Ker želite na sogovornika narediti dober vtis in v njem utrditi prepriča­nje, da ste resnicoljubna in dobroho­tna oseba, skupnega znanca najprej pohvalite. Takoj za tem pa si vzame­te pravico, da po izrečeni pohvali na­daljujete s kritičnimi opazkami. Po vsem tem samozadovoljno ugotovi­te, da ste o bližnjem govorili nepri­stransko. Na to, da je bilo vse skupaj navadno opravljanje, niti ne pomi­slite. A se je zgodilo prav to, česar no­čete videti: ni šlo le za opravljanje, temveč za moralno sodbo. »Kdo si ti, da sodiš?« nas sprašuje sv. Pavel v pismu Rimljanom.

Ponižno priznanje, da smo v medse­bojnih odnosih polni najrazličnejših zvijač, naj bo uvod v letošnji advent. Obšlo nas bo blagodejno razpoloženje, v katerega bo lahko sv. Pavel z upan­jem na spremembo na prvo adventno nedeljo podal svoje vabilo: Naj vas Gospod obogati in napolni z lju­beznijo drug do drugega in do vseh, da še bolj napredujete v tem, kako vam je treba živeti (prim. 1 Tes 3-4).

Če smo prepoznali zvijačnost pri svojem komuniciranju, smo na­redili prvi korak; če smo svoj greh ponižno priznali, smo šli še korak dlje. Preostane nam še tretji korak, kako naj Pavlovo vabilo udejanimo v praksi. Tisti hip, ko naj bi se pohvala bližnjega nadaljevala s sodbo o njego­vi moralni integriteti, naj sodbo pre­hiti preprosta molitev: Gospod, nak­loni svojo dobrotno pomoč temu človeku, ki bi ga sedaj rad kritiziral in ga v očeh bližnjega pomanjšal. Naj bo uspešen pri svojih prizadevanjih, tudi če niso popol­na in sam v njih ne vidim posebne vred­nosti za širšo skupnost. Naj bo učinkovit v tem, kar zna. Blagoslavljaj ga.

Milan Knep

Misli iz pridige nadškofa Stanislava Zoreta na praznik Kristusa Kralja vesoljstva v stolnici:

Ko govorimo o kraljestvu, si vedno predstavljamo prestol, oblast, moč. In Jezus ima svoj prestol in ta nje­gov prestol je križ. Zanimivo, da so si vsi skozi vso zgodovino prizadeva­li, da bi na neki način prevzeli Jezu­sovo kraljestvo, da bi zagospodovali nad srci, nihče pa se nikoli ni pote­goval za njegov prestol. Kraljestvo, to ja, prestola, prestola pa ne! Nihče se ni potegoval za njegov križ, da bi bil pribit, da bi se žrtvoval za svo­je. Da bi dal čisto vse, vsega samega sebe, za svoje. Ta križ je namreč do­kaz njegove absolutne ljubezni. In ta ljubezen ne odstopi pred ničemer, ta ljubezen ne umanjka zaradi nobene­ga razloga. Če ga boli, ljubi naprej; če ga sramotijo, ljubi naprej; če čuti, da umira, ljubi naprej. To je prestol lju­bezni in to je moč in oblast ljubezni do konca. Zaradi ljubezni do konca ima Gospod oblast nad našimi srci. Zemeljski kralji imajo oblast, ki jo izvršujejo nad svojimi podaniki in odločajo o njihovi usodi. Jezus pa je v nekem trenutku rekel svojim učencem: »Vas sem imenoval prija­telje, ker sem vam razodel vse, kar sem slišal od svojega Očeta.« V Jezu­sovem kraljestvu ni služabnikov. V Jezusovem kraljestvu smo prijatelji, zato ker Jezus ničesar ne skriva pred nami, ampak nam razodeva čisto vse, kar mu je dal Oče, kar mu je raz­odel Oče.

In zato med tistimi, ki so Kristusovi, zares Kristusovi, ne sme biti služab­niških odnosov, da bi eni gospodo­vali, drugi pa služili, eni ukazovali, drugi pa se morali pokoravati. V Je­zusovem kraljestvu je odnos prija­teljstva, ljubezni, spoštovanja. V Je­zusovem kraljestvu se vsak sklanja pred svojega brata, pred svojo sestro, kakor se je Jezus sklonil pred svoje učence in jim umil noge. V Božjem kraljestvu ni služabnikov. Edini služabnik v Božjem kraljestvu je naš kralj, gospod Jezus Kristus, ki ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi on stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge. Naj na ta praznik Kristusa Kralja vesoljstva tudi v naše življenje zazveni Jezusovo vprašanje Pilatu: »Ali so ti o meni drugi povedali ali praviš to sam od sebe?« Pilat se je moral od­ločiti: ali bo v tistem trenutku sodil po obtožbah ljudi ali bo sam preso­dil, kakšna je resnica in kdo v resnici stoji pred njim. Kdo je Jezus? Jezus postavlja vprašanja tudi nam: Kdo sem jaz zate? Ali ostajaš v svo­jem odnosu do mene pri tem, kar so ti drugi povedali: kar si slišal od svojih staršev, pri verouku, pri pri­digah, kar si morda prebral iz tega ali onega besedila? Ali pa si me sre­čal in me poznaš osebno, od blizu in si me v resnici sprejel za Gospo­da svojega srca? Vprašanje, na katero ne moremo odgovoriti zlahka in mi­mogrede, ker je treba iti zelo globo­ko in odstraniti vso površnost, vse pleve in se poglobiti do resnice. Kdo je Jezus zame? Sklanjam svojo glavo, odpiram svoje srce pred njim, ali pa imam velikokrat tudi druge bogove, druge kralje, druge oblastnike? Je­zus, kdo si ti zame?

Zanesljivih podatkov o življenju sv. Jurija, enega izmed štirinajstih priprošnjikov v sili in zelo priljubljenega svetnika v »sta­rem« svetu, nimamo veliko. Zanesljivo je, da je resnična osebnost, njegov grob je v palestinskem mestu Lydda, kjer o njem spricuje napis iz l. 368. Rodil naj bi se v 3. sto­letju v Kapadokiji (danes Turčija), postal vojak in hi­tro napredoval v vojaški službi, ves čas pa ostal do­ber kristjan. Svoje krščan­stvo je tudi javno izpričal in bil zato mučen na različne načine, na koncu pa bil ob­glavljen. Ob njegovem zgle­du so se mnogi spreobrnili v krščanstvo. Z razliko od skromnih zgodovinskih po­datkov pa nam o njem toli­ko več povedo bogate legende. Najbolj zna­na, po kateri svetega Jurija upodabljajo v boju z zmajem, je v srednjeveški knjigi »Legenda aurea« (Zlata legenda) avtorja Jacopa da Voragine. Čeprav je Quaglio ni upodobil, si jo vendarle oglejmo: »Sveti Jurij je nekega dne prispel v mesto Silene v Libiji. Blizu tega mesta je bilo jezero, veliko kakor morje, kjer se je skrival strašen zmaj. Večkrat je že nagnal v beg ljudi, ki so z orožjem šli nadenj; kadar pa se je približal me­stnemu obzidju, je z dihom pokončal vse, ki jih je srečal. Da bi se izognili smrti mnogih, so mu meščani najprej ponudili po dve ovci na dan, ko pa jih je zače­lo primanjkovati, so mu bili prisiljeni dajati po eno ovco in enega člove­ka. Tako je prišla na vr­sto tudi kraljeva hči. Ko mu je mladenka pove­dala svojo zgodbo, pravi Jurij: 'Ne boj se, moja hči, kajti jaz ti bom v Kristu­sovem imenu prišel na pomoč.' Jurij se je pov­zpel na konja, naredil znamenje križa, se vrgel na zmaja, z vso močjo zavihtel sulico in jo po Božjem ukazu zagnal. Zmaj pade na tla, Jurij pa reče mladenki: 'Ne boj se več in ovij svoj pas okoli zmajevega vratu.' Potem, ko je ubil zmaja, se je vse mesto spreobr­nilo in dalo krstiti, kralj pa je sezidal cerkev v čast Mariji in blaženemu Ju­riju, izpod oltarja pa je privrel na dan živ studenec, katerega voda je mno­gim bolnikom povrnila zdravje.«

•  V soboto, 27. 11., bo ob 10.00 v župnišču izdelava adventnih večkov.

•  V soboto, 27. 11., bo ob 19.30 v stolnici koncert sodobne slovenske sakralne glasbe Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem ter dekliškega pevskega zbora Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Lepo vabljeni!

•  V ponedeljek, 29. 11., bo po večerni sveti maši ob 19.15 v župnijski dvorani srečanje za bralce.

•  V ponedeljek, 6. 12., bo v stolnici celodnevno češčenje. Svete maše ob 10.30 ne bo. Razpored češčenja bo objavljen v naslednji številki.

•   Nedelja, 28. 12.: 1. adventna nedelja, nedelja Karitas

•   Ponedeljek, 29. 11.: sv. Filomen, mučenec

•   Torek, 30. 11.: sv. Andrej, apostol

•   Sreda, 1. 12.: sv. Karel de Foucauld, redovnik

•   Četrtek, 2. 12.: sv. Bibijana (Vivijana), mučenka

•   Petek, 3. 12.: sv. Frančišek Ksaver, duhovnik, apostol

•   Sobota, 4. 12.: sv. Barbara, mučenka

•   Nedelja, 5. 12.: 2. adventna nedelja

Za izvajanje verskih obredov so določeni naslednji pogoji:

-    PCT (preboleli, cepljeni, testirani) nad 12 let starosti;

-    nošenje maske,

-    razkuževanje rok in

-   1,5m medsebojne razdalje.

Prosimo, poskrbite za zaščito sebe in drugih!

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim


TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

Avtor ob Ni komentarjev:

sobota, 20. november 2021

TEDEN BOŽJE BESEDE 21. 11. 2021-28. 11. 2021

Težko razumemo preroka Daniela, ki nam na praznik Kristusa Kralja govori: Njemu je bila dana oblast, čast in kraljestvo; njegova oblast je večna, njegovo kraljestvo neminljivo. Kako je lahko Daniel med selevkidsko oku­pacijo Palestine po letu 197 pr. Kr. prišel do takšnega prepričanja, ko pa so bile razmere popolnoma dru­gačne? Sirski Selevkidi iz dinastije Selevka, generala Aleksandra Veli­kega, so leta 167 pr. Kr. začeli krvavo preganjati Jude, jeruzalemski tem­pelj pa spremenili v Zevsovo sveti­šče. Posledica selevkidske nasilne helenizacije Judov je bila nekakšna antična globalizacija Palestine. V času Makabejcev, ki so zaustavili Selevkide in osnovali dinastijo Hasmonejcev (142-63 pr. Kr.), se je judovska družba notranje razklala. Na eni strani so bili judovski kozmo­politi, odprti za grške vrednote, na drugi strani pa njihovi srditi na­sprotniki, zeloti, judovski naciona­listi. Ob robu teh dveh blokov so na­stajale dualistične sekte; med njimi skupnost esenov, ki je zaradi priča­kovanja skorajšnjega konca sveta pozivala k strogemu izpolnjevanju postave. Onstran vseh teh politič­nih, družbenih in verskih delitev pa so bili pobožni Judje, ki so ohranja­li izročilo prerokov in živeli v priča­kovanju prihoda Mesija; med njimi najdemo Daniela, Marijo, Jezusovo mater, Janeza Krstnika ...

Svet, vključno s Slovenijo, se je v zadnjem letu in pol razletel na po­dobne štiri bloke: globaliste, ki jim nasproti stojijo nacionalisti, tretji blok so anticepilci, teološki redukcionisti, nasprotniki koncila, papeža, snovalci nekakšne vzporedne Cer­kve. Zunaj teh prerivanj so Marijini otroci, ki v veri vzdržijo obrobnost in vztrajajo v resnici, da Moje kralje­stvo ni od tega sveta.

Milan Knep

Življenje je že samo po sebi petje, če ga pravilno živiš. V naravi je vse pre­pleteno s petjem, vse najlepše in naj­ pomembnejše se dogaja ob petju, brez petja je človek v svoji izraznosti in do­življanju bistveno okrnjen.

 Odkar je Kristus z apostoli zapel pri zadnji ve­čerji, so kristjani pri bogoslužju vedno prepevali, saj so živeli in oznanjali veselo oznanilo – in kako bi to mogli storiti brez petja! 

 Zato smo kristjani po svoji naravi ne le potujoče, ampak tudi pojoče ljudstvo. V življenju pa je tako: če hočeš preprečiti prepir, začni peti; če želiš zbližati srca ljudi, začni prepevati; če želiš pregnati dolgčas, če bi rad pristno in čisto veselje, da pozabiš brid­kosti in skrbi, bo to dosegla pesem. In če bi rad razveselil Boga, mu za­ poj, tako »kakor ti je grlo ustvaril«. Kajti resnična lepota in blagoglasje prihajata od znotraj, iz tvojega srca. 

Gospod, pomagaj nam, da bi znali prisluhniti čudovitim zvokom, ki si jih ti položil v nas. Pomagaj nam, da bi znali peti iz dna svoje duše, peti večno lepe melodije svojih src tebi v čast in slavo, peti, kakor so prepevali angeli ob tvojem rojstvu, peti in se veseliti, kakor se je veselil David ob skrinji tvoje zaveze, kakor je prepevala Mojzesova sestra Marija ob rešitvi iz Egipta in kakor te je Devica Marija poveličevala v svoji duši, ker si ji storil velike reči. Naj bo tudi moja pesem, Gospod, ena sama zahvala tebi, ker mi daješ čudovite milosti, da te lahko slavim. 

Vsem pevkam in pevcem iskrene čestitke ob godu njihove zavetnice svete Cecilije!

Geslo letošnjega tedna Karitas »Srce, ki sprejema« je še posebej primerno za današnji čas. »Naj nam bo ta teden vsem v spodbudo, da bodo naša srca postajala vedno bolj sposobna sprejemati druge v odprtosti Sv. Duhu! Če moje srce bližnjega sprejema, me hkrati tudi spodbuja, da se odpravim k njemu in iščem pot do njegovega srca. In potem, ko sem ga slišal in v srcu doumel njegove težave, pač nisem več daleč od spoznanja, kako mu bom mogel biti v oporo in pomoč. 

Malo je potrebno za povrnitev upanja: človeka je treba opaziti, ga sprejeti, mu prisluhniti, samo tako se bo čutil sprejetega, razumljenega in spoštovanega ...« (mariborski nadškof Alojzij Cvikl) Za vse nas je to posebno vabilo in priložnost, da se ustavimo in prisluhnemo drug drugemu ter z molitvijo in darovanjem pomagamo ljudem v stiski

STOLNICA NAŠ DOM

Freske v kapelah kapela Svetega Jurija

Ob vstopu v kapelo nas najprej pozdra­vita dve personifikaciji: Vere (Fides Christiana) ter Upanja (Spes). Obe je Quaglio naslikal po že večkrat omenjenem pri­ročniku Iconologia, a si je pri obeh dovo­lil nekoliko svobode oziroma ni naslikal vseh atributov, kot jih našteva.

Krščansko vero predstavlja žena, od vrha do tal oblečena v belo, z ogla­vnico na glavi, v desnici ima kelih, nanjo pa si naslanja velik križ. »Žena stoji na podlagi, odeta v belo. V levi roki drži križ, v desni pa kelih. Vera je trdno prepričanje; po Božji avtoriteti o stvareh, ki se jih ne da argumentirati, a na njih temelji krščansko upanje. Upodobljena je na podstavku (tega Quaglio ni posebej naslikal), da bi pokazali, da je, kot pravi sveti Ambrož, kraljica vseh drugih kreposti, saj brez nje ni mogoče ugajati Bogu, kot pravi sveti Pavel. Sto­ ji in ne sedi, s kelihom v roki, da bi pokazala na dejanja, ki ji pritičejo, saj kot potrjujeta sveti Avgu­štin in sv. Jakob, po veri brez del se nihče ne more rešiti ali opravičiti, kajti vera brez del je mrtva. Zato morajo naši veri slediti dela, kajti tisti, ki resnično veruje, z deli uresni­čuje to, kar veruje. In ker sta dve poglavitni stvari te vere, kot pravi sveti Pavel, vera v križanega Kristusa in oltar­ ni zakrament, sta naslikana križ in kelih.« Upanje pa upodablja mladen­ka s sidrom, na katerega kaže z desnico. Quaglio je to podo bo »osiromašil«, saj ni našli­ kal cvetja (lilije v roki ali cvetlic na glavi), ki so »okraski časti«, medtem ko sidro »pomaga v najve­čjih nevarnostih za srečo«

•  V soboto, 20. 11., bo ob 19.30 v stolnici koncert vokalne skupine Glasbene matice Furlanije-Julijske krajine Vikra z naslovom: Nad temo bo zavladala luč. Koncert bo potekal ob upoštevanju vseh potrebnih pogojev. Lepo vabljeni!

•  V torek, 23. 11., bo nadškof pri sveti maši ob 18.30 podelil naziv častnega kanonika Alojzu Grebencu, župniku in dekanu v Dolu pri Ljubljani, ter Tomažu Nagodetu, župniku v Smledniku. Lepo vabljeni! Imenovanima iskreno čestitamo!

•  V soboto, 27. 11., bo ob 10.00 v župnišču izdelava adventnih venčkov.

•  V ponedeljek, 29. 11., bo po večerni sveti maši ob 19.15 v župnijski dvorani srečanje za bralce.

•   Nedelja, 21. 11.: KRISTUS, KRALJ VESOLJSTVA

•   Ponedeljek, 22. 11.: sv. Cecilija, devica, mučenka

•   Torek, 23. 11.: sv. Klemen I., papež, mučenec

•   Sreda, 24. 11.: sv. Andrej in drugi vietnamski mučenci

•   Četrtek, 25. 11.: sv. Katarina Aleksandrijska, devica, mučenka

•   Petek, 26. 11.: sv. Leonard Portomavriški, redovnik, misijonar

•   Sobota, 27. 11.: sv. Modest in Virgil, apostola Karantanije

•   Nedelja, 28. 11.: 1. adventna nedelja, nedelja Karitas

Za izvajanje verskih obredov so določeni naslednji pogoji:

-    PCT (preboleli, cepljeni, testirani) nad 12 let starosti;

-    nošenje maske,

-    razkuževanje rok in

-   1,5m medsebojne razdalje.

Prosimo, poskrbite za zaščito sebe in drugih!

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim


TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

Avtor ob Ni komentarjev:

sobota, 13. november 2021

TEDEN BOŽJE BESEDE 14. 11. 2021-21. 11. 2021

Apokaliptične in katastrofične na­povedi vedno pritegnejo zanimanje. Če nam gre zelo slabo in ne vidimo izhoda iz finančnih, zdravstvenih in družinskih težav, nas kaj hitro spreleti misel, naj bo čim prej vsega konec. A ne le za nas, ampak za ves svet. Kajti svet ima smisel le, če gre dobro prav nam, sicer pa je bolje, da skupaj z nami propade vse. Ne pre­nesemo, da izgubljamo samo mi, drugi pa uspevajo. Če se že potaplja­mo, naj se z nami potopi vse. Kadar pa se stvari odvijajo nam v prid, ve­lja nasprotna logika, skoraj nas ne vznemirja, če gre drugim slabo. Več kot jih okoli nas zaide v težave, več vsega ostane nam. Takšna občutja izhajajo iz naše padle narave, v kate­ri imata pred razumom in etiko pri­mat nagon po hrani in razmnoževa­nju ter sla po moči in časti, ki iz njiju neposredno izhajata. Ta divja narava, ki določa sleherni­ka, kajti greh prebiva v nas, pravi sv. Pavel, potrebuje odrešenje. Njemu je namenjena Jezusova pripoved v današnjem evangeliju, kjer pravi, da bodo zvezde padale z neba, ne­beške sile pa se bodo majale. S temi besedami Jezus ne pritrjuje prvinskim težnjam naše ranjene psihe, o kateri smo govorili zgoraj, temveč usmerja naš pogled onstran našega trenutnega počutja in stanja v sve­tu; govori nam: ker ima svet svoj za­četek, bo imel tudi svoj konec. Svet ni večen, kot trdijo številne filozo­fije vseh časov. Večen je samo Bog, nebo in zemlja pa bosta prešla. Svo­jega katastrofičnega razpoloženja naj zato ne preslikavamo na druge ljudi in še manj kar na ves svet, am­pak naj v stanju, ko se zdi, da zvez­de padajo prav na nas, dvigamo svoj pogled h Kristusu, ki prihaja prav za nas, da nas krepi tukaj in sedaj. Kdaj in kako bo prišel za druge ljudi, prepustimo njemu.

Milan Knep

Sredi maja lansko leto je prof. Jože Trošt praznoval svoj 80. rojstni dan. Žal je slav­nostni koncert, ki so ga takrat načrtovali pevci zbora Anton Foerster zaradi epidemi­je odpadel. Letos pa so se odločili, da ga ven­darle izpeljejo, in to na Sveti Gori, ki je tako kot vsakemu vernemu in zavednemu Pri­morcu, tudi prof. Troštu globoko zapisana v srce. Ker je večino svojega življenja preži­vel in ustvarjal v Ljubljani in na našem stol­nem koru, je prav, da se njegovega jubileja spomnimo tudi s kratkim zapisom v TBB.

Prof. Jože Trošt je po vrnitvi iz Rima leta 1970, kjer je doštudiral na Inšti­tutu za glasbo, postal 'regens chori' v naši stolnici in predavatelj cerkve­ne glasbe na Teološki fakulteti v Lju­bljani. Leta 1971 je obnovil Orglarsko šolo in postal njen ravnatelj in profe­sor glasbenih predmetov. Od leta 1974 do 2000 je bil med drugim tudi zboro­vodja MePZ Anton Foerster. Stolnici je ostal »zvest« celih 43 let. V petek, 5. novembra, so se torej na Sve­ti Gori slavljencu z mašo in koncertom poklonili in mu izkazali hvaležnost pevci zbora Anton Foerster z dirigent­ko Damijano Božič-Močnik. Pridružili so se jim še člani duhovniškega okte­ta Oremus, ženskega kvarteta iz Cerkelj na Gorenjskem ter solisti Francka Šenk, Marko Fink in Matevž Močnik.

Sveto mašo je daroval nadškof Stani­slav Zore, na koncertu po maši pa so pevci prepevali skladbe, ki jih je napi­sal slavljenec, in nekaj tistih, ki jih je kot zborovodja rad vključeval v svoje sporede. Prof. Trošt je kljub svoji težki bolezni ves čas sodeloval pri sveti maši in pozorno spremljal vsako zapeto pe­sem. Ganljivo je bilo, ko so ga na koncu pripeljali pred zbor, da jim je oddirigiral »Večerni ave«. Hvala vsem pevcem, zlasti še gospe Damjani Božič-Močnik, za vso pozornost in naklonjenost naše­mu regens chori!

»Profesor Trošt je to, kar mu je bilo zaupa­no v oskrbo, pomnožil in oplemenitil. Po­sebej pa je pomembno, da nikoli ni ničesar zadržal zase. Vse talente in vse znanje je prenašal na svoje učence, na študente te­ologije, ki jih je učil liturgičnega petja, po­tem pa tudi na udeležence orglarske šole in na vse tiste, ki so bili prav po teh njegovih učencih deležni boljšega glasbenega znanja in s tem tudi lepšega petja na slovenskih korih. Talenti, ki jih je Bog dal profesorju Tro­štu, so obrodili bogate sadove in so slavili Boga v majhnih podružničnih cerkvah in na velikih korih. Vse v večjo slavo Božjo.« 

/nadškof v homiliji/ 

 »Biti Troštov zbor je bil privilegij. Skupaj smo preživeli naša najbolj ustvarjalna leta in rastli drug ob drugem... Bil si kot oče, ki malo govori, močno pa ljubi. Kadar pa si govoril, si govoril jasno, jedrnato in zade­to ... S Teboj smo doživeli pesem kot posvečenost in poslanstvo ... Hvala Ti za Tvojo vero in delo, za ves Tvoj skladateljski opus, za vse organiste in zborovodje. Hvala, ker si Bogu, Cerkvi in narodu služil z glasbo. Tvoja posvečenost pesmi je dišala po Bož­jem kraljestvu, zato je nadčasna.«

    /iz govora Lojzeta Peterleta/

Levo in desno od prizora poveličanja sv. Andreja sta, sedeč na oboku, naslikani personifikaciji Katoliške vere (Fides catholica) in Nauka (Doctrina). Obe sta v te­sni zvezi z Andrejem, kije kot apostol širil vero v Jezusa Kistusa med Skiti in Grki. Katoliško vero predstavlja žena, oblečena v belo, z bojno opravo: na glavi ima čelado in v levici ščit. V desnici pa drži tabli postave. Cesare Ripa jo opiše takole: »Vera kot ena od teoloških kreposti drži čelado na glavi, da bi pokaza­la, da je za pravo vero treba ohrani­ti svoj razum varen pred udarci so­vražnikovega orožja: to so naravni razlogi filozofov in sofistični razlogi heretikov ter zlo kristjanov, pri če­mer se je treba trdno držati evangeljskega nauka in Božjih zapovedih, kakor pravi sveti Gregor: vera nima nobene vrednosti, če človeški razum zagotavlja izkušnjo. Mojzesovi tabli postave predstavljata Novo in Staro zavezo skupaj, kot glav­ni povzetek tega, kar je treba verova­ti; to so zapovedi Kristusa, našega Gospoda, skupaj z zapovedmi stare postave, v skladu z njegovimi beseda­

mi: Nisem prišel, da bi razvezal po­stavo, ampak da bi jo dopolnil.« Žena, ki predstavlja nauk, pa ima v desnici žezlo s soncem, z levico pa pridržuje odprto knjigo. »Žena zre­lih let, ki v desni roki drži žezlo, na vrhu katerega je sonce. V naročju ima odprto knjigo, z jasnega neba pa pada nanjo rosa. Zrelost kaže, da je za učenje naukov potrebno veliko časa. Odprta knjiga in odprte roke nakazujejo, da je Nauk sam po sebi zelo odprt. Žezlo s soncem nakazuje prevlado Nauka nad grozotami noči nevednosti. Padanje velike količine rose z neba pa je znamenje, da tako kakor rosa, ki zmehča mlade rastli­ne in utrdi stare, tudi Nauk obogati prožne misli, druge, ki so po naravi nevedni, pa pusti ob strani.«

• V torek, 23.11., bo nadškof pri sveti maši ob 18.30 podelil naziv častnega kanonika Alojzu Grebencu, župniku in dekanu v Dolu pri Ljubljani ter Tomažu Nagodetu, župniku v Smledniku. Lepo vabljeni! Imenovanima iskreno čestitamo!

•   Nedelja, 14. 11.: 33. nedelja med letom

•   Ponedeljek, 15. 11.: sv. Albert Veliki, škof, cerkveni učitelj

•   Torek, 16. 11.: sv. Marjeta Škotska, kraljica

•   Sreda, 17. 11.: sv. Elizabeta Ogrska, redovnica

•   Četrtek, 18. 11.: Posvetitev bazilik sv. Petra in Pavla

•   Petek, 19. 11.: sv. Matilda, redovica, mistikinja

•   Sobota, 20. 11.: sv. Edmund, kralj

•   Nedelja, 21. 11.: KRISTUS, KRALJ VESOLJSTVA

Za izvajanje verskih obredov so določeni naslednji pogoji:

-    PCT (preboleli, cepljeni, testirani) nad 12 let starosti;

-    nošenje maske,

-    razkuževanje rok in

-   1,5m medsebojne razdalje.

Prosimo, poskrbite za zaščito sebe in drugih!

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim


TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

Avtor ob Ni komentarjev:
Naročite se na: Objave (Atom)