četrtek, 15. december 2016

Teden Božje Besede 18. 12.–8. 1. 2017

4. adventna nedelja Rim 1,1-7

Bolj ko sem nam bližajo milostni dnevi rojstva Božjega Sina na svet, bolj nam božja beseda razodeva in nas pripravlja na ta prihod. Pred nami je vedno več svetlobe in upanja; znamenje, ki si ga Ahaz v stari zavezi še ne upa izprositi, je vedno bliže, čas pričakovanja se dopolnjuje in čas, ko se bo obljuba končno izpolnila, se približuje. Apostol Pavel zato na samem začetku svojega pisma Rimljanom postavlja pred nas nalogo, ki nas ob tem čaka: Sina, »ki ga je Bog napovedoval po svojih prerokih« in »ki se je po telesu rodil iz Davidovega rodu«, je potrebno oznaniti svetu.
Sporočilo božiča, veselo novico Gospodovem rojstvu, je treba ponesti med ljudi, med vse narode. In ker smo po njem »prejeli milost in apostolstvo«, smo prav mi odbrani za Božji evangelij in izbrani, da postanemo apostoli, oznanjevalci te vesele novice. Zaradi vzvišenosti tega poklica in poslanstva, ki nam ga je zaupal sam Jezus Kristus, pa smo obenem tudi prvi, ki smo poklicani k svetosti.
Najbrž ga ni, ki se ne bi najprej zdrznil in ustrašil, da tega ne bo zmogel, a apostol Pavel nas čudovito lepo potolaži in opogumi, ko pravi, da smo vendar »Božji ljubljenci« in zato deležni njegove milosti in miru, ki nam bosta pri tem v pomoč. Milost in mir – to je tisto, kar s seboj prinaša rojstvo Odrešenika in to sporočilo božične noči ponesimo s seboj na pot oznanjevanja. »Milost vam in mir« naj bo naše voščilo vsem, ki jih bomo v teh prazničnih dneh srečali.
mag. Roman Starc

Župnikova beseda 

Sestre in bratje!
Če ni luči, sestre in bratje, ni ničesar. Res je, da imamo v tem svetu lahko občutek teme, zla, bolečine
in trpljenja. Ob misli na Sirijo in druga vojna žarišča človekovo čuteče srce kar strese. Še bolj človeka strese zaradi tega, ker nekateri trdijo, da to zlo počno v imenu »boga« – ne kvečjemu v imenu »teme«.
Naši predniki so zato svetu rekli »solzna dolina«. Kako prodorno zvenijo besede apostola Janeza: »… luč sveti v temi, a tema je ni sprejela« (Jn 1,5). Ob luči se namreč vse razkrije. »Kdor namreč dela húdo, sovraži luč in ne pride k luči, da se ne bi pokazala njegova dela« (Jn 3,20). Mi pa, sestre in bratje, slutimo in vemo za Luč. Ne kakor da bi je bili vredni ali bi si jo priborili, ampak nam je dana iz resnične Očetove ljubezni. »Resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, je prihajala na svet« (Jn 1,9), »v svojo lastnino je prišla« (Jn 1,11).
Kristjan zaradi te Luči nikoli »ne hodi v temi«, ampak »bo imel luč življenja« (Jn 8,12). Po tej resnični Luči hrepeni vse človeštvo, zato se toliko hrepenenj in veselja po polnosti življenja, po ljubezni in sreči ponavzočuje v teh božičnih dneh na različne načine. Naj bo v nas vseh v teh dneh čim več pristnega hrepenenja po resnični Luči, po Jezusu Kristusu, Emanuelu – Bogu z nami – ki naj bo res Bog z nami vsemi.
Zato po najboljših močeh ponesimo resnično Luč v naše domove, ob blagoslovu, molitvi, družinskem vzdušju ob jaslicah, da bomo lahko videli tudi tiste, ki so osamljeni, bolni in razočarani in jim prinesli vsaj kakšen žarek resnične Luči. Blagoslovljen božič, ponosa in radosti, da kot kristjani živimo že 25 let v samostojni in demokratični državi želim vsem. V novem letu pa privoščim veliko dobrega, resničnega in plemenitega . . .  
župnik Jože

 Iz življenja župnije 

• V torek, 6. 12., ob godu sv. Miklavža, smo imeli celodnevno češčenje.
• V četrtek, 8. 12., na praznik Brezmadežne, so bogoslovci izvedli čudovito akademijo v čast Brezmadežni.
• V soboto, 10. 12., so s poslancem Jožefom Horvatom priromali v stolnico romarji iz Turnišča. Zvečer pa je med mašo prepeval zbor Garsfontain iz Pretorije v Južnoafriški republiki, ki je po maši imel še koncert. Navdušili so nas z živahnimi afriškimi ritmi.
• V nedeljo, 11. 12., je pri sveti maši ob 16. uri prepeval zbor iz Krka na Hrvaškem.

Godovi in prazniki 

• Nedelja, 18. 12.: 4. ADVENTNANEDELJA.
• Ponedeljek, 19. 12.: sv. Urban V. , papež. .
• Torek, 20. 12.: sv. Vincencij Romano, duhovnik.
• Sreda, 21. 12.: sv. Peter Kanizij, duhovnik, cerkveni učitelj.
• Četrtek, 22. 12.: sv. Frančiška K. Cabrini, redovna ustanoviteljica.
• Petek, 23. 12.: sv. Janez Kancij, duhovnik.
• Sobota, 24. 12.: Adam in Eva, prastarši – (1. ) SVETI VEČER.
Nedelja, 25. 12.: BOŽIČ – GOSPODOVOROJSTVO.
• Ponedeljek, 16. 12.: sv. Štefan, diakon, prvi mučenec. Državni praznik – Dan samostojnosti in enotnosti.
• Torek, 27. 12.: sv. Janez, apostol, evangelist.
• Sreda, 28. 12.: Nedolžni otroci, mučenci.
• Četrtek, 29. 12.: sv. Tomaž Becket, škof in mučenec.
• Petek, 30. 12.: SVETA DRUŽINA.
• Sobota, 31. 12.: sv. Silvester, papež. (2. ) sveti večer.
• Nedelja, 1. 1.: Marija, božja Mati;novo leto – dan miru.
• Ponedeljek, 2. 1.: sv. Bazilij Veliki, škof in cerkveni učitelj
• Torek, 3. 1.: Presveto Jezusovo ime.
• Sreda, 4. 1.: sv. Angela Folinjska, redovnica. Sreda pred prvim petkom.
• Četrtek, 5. 1.: sv. Emilijana (Milena), devica. (3. ) sveti večer. Četrtek pred prvim petkom.
Petek, 6. 1.: GOSPODOVO RAZGLAŠENJE – Sveti trije kralji: Gašper, Melhior (Miha), Boltežar. PRVI PETEK.
• Sobota, 7. 1.: sv. Rajmund Penjafortski, duhovnik. PRVA SOBOTA.
Nedelja, 8. 1.: JEZUSOV KRST.

Dogodki pred nami 

• V nedeljo, 18. 12., pri sv. maši ob 16. uri poje zbor Anton Foerster, po večerni maši pa ima koncert
komorni zbor Glasis.
• Božična devetdnevnica je vsak dan ob 9. in 18.30 uri. Sklep v soboto, 24. 12., ob 16. uri.
• V ponedeljek, 19. 12., večerna maša za duše v vicah. ZAČETEK CELODNEVNEGA SPOVEDOVANJA. Božična DEVETDNEVNICA je vsak dan ob 9. uri in ob 18.30.
• V petek, 23. 12., bo ob 15. uri ura Božjega usmiljenja in (kratka) sveta maša. Ob 17.30 bo SV. MAŠA ZA DOMOVINO, ki jo bo daroval nadškof Zore (sv. maša ob 18.30 zato odpade).
V soboto, 24. 12., na SVETI VEČER, bosta sveti maši svetega večera ob 18.30 in 21. uri – družinska (otroška) »polnočnica«. Ob 16. uri bodo slovesne prve večernice božičnega praznika s somaševanjem, ki ga bo vodil škof Šuštar. Po maši molimo še bogoslužno branje. Ta večer z blagoslovljeno vodo, kajenjem in molitvijo blagoslovimo svoje domove – naj bo začetek in sklep molitve ob jaslicah. 
V nedeljo, 25. 12., na BOŽIČ, bodo sv maše: POLNOČNICO (ob 00.00) bo daroval nadškof Stanislav Zore; ostale sv. maše bodo po nedeljskem razporedu. Ob 9. uri bo sv. mašo daroval škof Šuštar, ob 16. uri pa nadškof Zore. Pri sv. maši ob 18.30 bo ob spremljavi mojstra na citre, g. Plahutnika, s petjem sodeloval baritonist 
• V ponedeljek, 26. 12., bodo sv. maše kot za praznik: ob 6., 7., 8., 9., 10.30, 16. uri in ob 18.30. Pri večerni maši bo pel zbor KUD Tine Rožanc. Po maši bo še koncert božičnih pesmi.
• V torek, 27. 12., bosta pri večerni maši pela zbor MYSTERUM Kranj in APZ Kranj, ki bo po maši imel še koncert božičnih pesmi.
• V sredo, 28. 12., bo pri večerni maši pel zbor LIPA iz Litije (v mešani zasedbi); po sveti maši bo še koncert božičnih pesmi.
• V petek, 29. 12., je praznik SVETE DRUŽINE. Ob 16. uri pa sveta maša, ki jo bo daroval škof Jamnik – pri tej sv. maši bo BLAGOSLOV OTROK (ura usmiljenja ob 15. uri tokrat odpade).
• V soboto, 31. 12., se bomo pri večerni sv. maši zahvalili za preteklo leto – zapeli bomo tudi zahvalno pesem. To je 2. SVETI VEČER, ko z blagoslovljeno vodo in kajenjem ter molitvijo blagoslovimo svoje domove.
V nedeljo, 1. 1., na novega leta dan, bo sv. mašo ob 16. uri daroval škof Šuštar.
• V ponedeljek, 2. 1., je večerna maša z večernicami za duše v vicah.
• V torek, 3. 1., bo večerna maša z večernicami.
• V sredo, 4. 1., ki je sreda pred prvim petkom, bomo po večerni maši imeli še molitev k sv. Jožefu.
• V četrtek, 5. 1., je 3. SVETI VEČER – pokadimo in z blagoslovljeno vodo pokropimo svoje domove in molimo. To je ČETRTEK PRED PRVIM PETKOM. Po večerni maši je še molitev pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov.
V petek, 6. 1., na Gospodovo razglašenje, so svete maše po razporedu za praznike na delovni dan. Sveto mašo ob 9. uri bo daroval nadškof Zore. Ker je to tudi PRVI PETEK, je ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim s posvetitvijo Jezusovemu Srcu. Ob 15. uri bo ura usmiljenja in sveta maša.
• V soboto, 7. 1., je PRVA SOBOTA, zato je ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim s posvetitvijo Srcu Marijinemu. Ob 16. uri je maša za domovino.
• V nedeljo, 8. 1., na nedeljo Jezusovega krsta, bo nadškof Zore pri sv. maši ob 9. uri bogoslovcem podelil službi bralca in mašnega pomočnika.

Blagoslov jaslic in doma na sveti večer 

Družina se zbere ob jaslicah. Pravočasno pripravimo blagoslovljeno vodo. Za začetek zapojemo božično pesem (Sveta noč ali Poslušajte vsi ljudje ali kakšno drugo). Nato oče ali mati začne z znamenjem križa: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Vsi odgovorijo: Amen.
Preberemo Božjo besedo. (Lk 2,15-20)
Berilo iz svetega evangelija po Luku. 
Ko so angeli šli od njih v nebo, so pastirji govorili drug drugemu: »Pojdimo torej v Betlehem in poglejmo to, kar se je zgodilo in kar nam je sporočil Gospod!« Hitro so odšli tja in našli Marijo, Jožefa in dete, položeno v jasli. Ko so to videli, so povedali o besedi, ki jim je bila rečena o tem otroku. In vsi, ki so slišali, so se začudili temu, kar so jim povedali pastirji. Marija pa je vse te besede shranila in jih premišljevala v svojem srcu. In pastirji so se vrnili ter slavili in hvalili Boga za vse, kar so  slišali in videli, tako, kakor jim je bilo rečeno. Božja beseda. 
Vsi odgovorijo: Bogu hvala. 
Sledi kratka tišina, nato pa zmolimo prošnje. 
1. Gospod Jezus, prosimo te za našo župnijo in za vse, ki so osamljeni, telesno ali duševno prizadeti, zapostav ljeni ali trpijo krivico.
Vsi odgovorimo:
Prosimo te, usliši nas.
2. Gospod Jezus, prosimo te za vse, ki skrbijo za bolne, ostarele, reveže in kaznjence.
Vsi odgovorimo:
Prosimo te, usliši nas.
3. Gospod Jezus, prosimo te za novorojenčke, za otroke vseh starosti in za mladino.
Vsi odgovorimo:
Prosimo te, usliši nas.
4. Gospod Jezus, prosimo te za naše pokojne sorodnike.
Vsi odgovorimo:
Prosimo te, usliši nas.
5. Gospod Jezus, prosimo te za našo družino, da bi se dobro razumeli in si med seboj odpuščali.
Vsi odgovorimo:
Prosimo te, usliši nas.
6. Gospod Jezus, pomagaj nam, da bomo v miru praznovali božične praznike. 
Vsi odgovorimo:
Prosimo te, usliši nas.
Nato molimo:
Oče naš, Zdrava Marija, Slava Očetu.

Sedaj oče ali mama moli:
Nebeški Oče, ti si nas ustvaril. Po tvoji dobroti in previdnosti smo družina. Nocoj se tega še posebej veselimo in smo srečni, da smo skupaj. 
Prosimo te, bodi z nami in blagoslovi te jaslice. Naj nas spominjajo na rojstvo tvojega Sina Jezusa. Priznavamo ga za svojega Boga in Odrešenika. Prosimo te tudi, blagoslovi našo družino in naš dom. Naj bo v njem tvoj mir. 
Naj v njem ne vlada sovraštvo, ampak ljubezen; naj ne bo pri nas nesloge, temveč edinost; uža ljenost in krivico naj nadomesti odpuščanje; zmota naj se umakne resnici; vera pa naj premaga dvom. Pri nas naj ne bo tesnobe, ampak upanje; naj ne bo teme greha, ampak luč tvoje milosti; naj ne bo žalosti, ampak veselje. 
Naj ne bo bolezni, temveč dušno in telesno zdravje. Tvoj blagoslov naj nas spremlja na poti v tvoj nebeški dom, kjer te bomo hvalili in slavili. Po Kristusu, našem Gospodu.
Vsi odgovorimo: Amen.
 
Oče ali mati pokropita z blagoslovljeno vodo jaslice in stanovanje. To lahko naredimo v popolni tišini, zmolimo desetko rožnega venca, kakšno drugo molitev ali pa zapojemo božično pesem. 

Na koncu oče in mati pokrižata na čelu drug drugega in otroke z blagoslovljeno vodo. Pri tem govorita: Naj te Gospod blagoslovi v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen

Tečaj za preprečevanje padcev za kakovostno starost 

V drugi polovici januarja bomo pripravili »Tečaj za preprečevanje padcev za kakovostno starost«. Gre za 12 srečanj, ki slonijo na medsebojnem učenju iz lastnih izkušenj. Kratek opis tečaja in prijavnico dobite v kiosku. Tečaj bo po programu Inštituta Antona Trstenjaka vodila gospa Marija Boltar Šavli. Prijavite se, prosim, čimprej, da bomo lahko nadaljevali z organizacijo. Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com

Misel tedna 

Papež Frančišek v poslanici za 50. svetovni dan miru: »Če je izvor nasilja v srcu ljudi, potem se pot nenasilja začenja v okviru družine. Ta je namreč okolje, kjer se nauči komunicirati in skrbeti za druge; kjer se trenja ali spori presegajo z dialogom, iskanjem dobrega za drugega, usmiljenjem in odpuščanjem.
Iz družine se veselje ljubezni nato razširi po svetu in v družbi. Nedavno sklenjeni jubilej pa nas spominja, da so del naše družine, naši bratje in sestre, tudi osebe, ki so obravnavane z brezbrižnostjo, ki so žrtve krivice in trpijo nasilje.« Vir: http://sl. radiovaticana. va/news/2016/12/12/

sobota, 10. december 2016

Teden Božje Besede 11. 12.–18. 12. 2016

3. adventna nedelja Jak 5,7-10 

Izkušnja Izraelcev, kaj pomeni dolgo in negotovo pričakovanje Mesija, se odraža tudi v življenju prve Cerkve, saj sicer apostoli ne bi toliko pisali o potrpljenju, ki je za to potrebno. V kratkem odlomku svojega pisma nas Jakob kar štirikrat spodbuja k temu. Za zgled nam postavlja kmeta, ki si želi, da bi mu zemlja obrodila dragocen sad, a ne more storiti nič drugega, kot da »potrpežljivo čaka, dokler ne prejme zgodnjega in poznega dežja «.
Gospod namreč daje sad ob svojem času in mi ga ne moremo in ne smemo izsiljevati. Vsak izmed nas ima kakšno dragoceno izkustvo, koliko škode lahko povzroči naša neučakanost in naglica, ko bi radi prehitevali čas, dogodke in razvoj sveta, celo samega Boga bi radi prehiteli. In ker nam to ne uspe, smo velikokrat razočarani, obupani in jezni. Biti potrpežljiv pa ni brezdelno čakanje, češ, kaj bi se trudil, naj se zgodi Božja volja. Božja volja se bo že zgodila, toda ne brez našega sodelovanja. Potrpeti tudi ne pomeni popuščati krivicam in nasilju, ki nas doletijo.
Glavni namen potrpljenja je, da si v njem okrepimo, utrdimo voljo in srce, s katerim potem lahko spoznavamo Božjo voljo in jo izpolnjujemo. Naše življenje je dejansko en sam advent, potrpežljivo čakanje na trenutek, ko bo Gospod zares vstopil v naše srce in ga napolnil s svojo navzočnostjo. Veličasten dogodek bo to, zato se moramo nanj dobro pripraviti. Potrebujemo veliko »kondicije «, veliko potrpljenja, tudi padcev, da na koncu dosežemo cilj. Tu ni prostora za slabiče, zato bodimo močni, vztrajajmo, da bomo dosegli radost in veselje ob srečanju z Gospodom. 
mag. Roman Starc

Župnikova beseda 

Sestre in bratje!
Močno doživljamo advent, saj smo zakorakali že v drugo polovico le tega. Morda se ta intenzivnost bolj kaže v hitrem minevanju časa kakor v čem drugem. Zato vas prisrčno vabim, da čas čim bolj polno živimo.
In čeprav nas včasih obdaja občutje izgubljenosti in nemoči, ne pozabimo, da je Bog, čigar rojstnega dne se veselimo, Bog z nami, On izgubljeno (človeško bitje) vztrajno in do zadnjega trenutka išče in rešuje … On je Dobri pastir. On ne išče množice, ne išče nekih brezimnih posameznikov sredi množice. On gre za posameznikom z imenom in priimkom in z vsemi osebnimi podatki, pa tudi z vsemi napakami, slabostmi, razdvojenostjo in dvomi.
Njemu »je mar« za vsakega človeka, tudi za takega, ki je morda po merilih ljudi že »odpisan«; on ima rad vsakega izmed nas … On išče »izgubljeno ovco« do njenega zadnjega diha, upajoč … Papež Frančišek čudovito poudari: »… to je drža dobrega pastirja ... To je oznanilo, veselo oznanilo, ki nam ga prinaša božič in nam izvablja iskreno veselje; veselje, ki spreminja srce in nas spodbuja, naj se pustimo potolažiti Gospodu in ne tolažbam, ki jih iščemo, da bi si dali duška, da bi ubežali realnosti, pobegnili notranjemu trpinčenju, notranji razdvojenosti. «
V teh adventnih dneh se pustimo nežno objeti Pastirju z vso sproščenostjo in odprtostjo. Kajti veselje Pastirja ob objemu najdene ovce je toliko večje, kolikor se najdenja veseli tudi ovca, ki se z vso vdanostjo in srčnostjo prepusti njegovemu objemu. K nam prihaja Bog z nami, nežni in umiljeni Odrešenik. Naj se nas dotakne tudi v molitvi, pri spovedi in pri udeležbi pri občestvenem življenju naše stolnice.
župnik Jože

Iz življenja župnije 

• V četrtek, 1. 12., je bil prvi koncert (sakralne) glasbe v živo od 12.00. do 12.30. Tako bo odslej vsak četrtek.
• V nedeljo, 4. 12., na Miklavževo nedeljo, je nedeljskim obiskovalcem sv. maš Miklavž podaril jabolko; pri maši ob 16. uri je nadškof Zore katehumenom podelil Sv. pisma; pri večerni maši in po njej pa je prepeval zbor Megaron

Godovi in prazniki 

• Nedelja, 11. 12.: 3. ADVENTNA NEDELJA, sv. Damaz I., papež.
• Ponedeljek, 12. 12.: Devica Marija iz Guadalupe. • Torek, 13. 12.: sv. Lucija, devica, mučenka.
• Sreda, 14. 12.: sv. Janez od Križa, duhovnik, cerkveni učitelj.
• Četrtek, 15. 12.: bl. Antonija Fabijan, Krizina Bojanc in druge drinske mučenke.
• Petek, 16. 12.: sv. Adelajda (Adela), kraljica. ZAČETEK BOŽIČNE DEVETDNEVNICE.
• Sobota, 17. 12.: sv. Janez de Matha, redovni ustanovitelj. Kvatrna sobota.
• Nedelja, 18. 12.: 4. ADVENTNA NEDELJA.

Dogodki pred nami 

• V nedeljo, 11. 12., bo pri sv. maši ob 16. uri pel zbor Anton Foerster.
• V ponedeljek, 12. 12., je večerna maša z večernicami za duše v vicah;po maši je srečanje za srednješolsko mladino.
• V torek, 13. 12., je večerna maša z večenicami; ob 18.30 pa je tudi katehumenat.
• V sredo, 14. 12., je ob 19.15 »mistagogija « – verouk za odrasle.
• V četrtek, 15. 12., je od 12.00–12.30 koncert sakralne glasbe v živo; ob 19.30 pa srečanje študentske skupine.
• V petek, 16. 12., bomo začeli z božično devetdnevnico. Devetdnevnica bo vključena v sveto mašo ob 9. uri, vsaj delno pa tudi v večerno mašo. Ob 15. uri je ura Božjega usmiljenja in sv. maša.
• V nedeljo, 18. 12., bomo ob 19.15 prisluhnili nastopu komornega zbora GLASIS.
• V ponedeljek, 19. 12., bomo začeli s celodnevnim spovedovanjem pred božičem.

Tečaj za preprečevanje padcev za kakovostno starost

V drugi polovici januarja bomo pripravili »Tečaj za preprečevanje padcev za kakovostno starost«. Zajema 12 srečanj, ki slonijo na učenju iz izkušenj. Kratek opis tečaja in prijavnico dobite v kiosku. Tečaj bo po programu Inštituta Antona Trstenjaka vodila Marija Boltar Šavli. Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com

Misel tedna 

Papež Frančišek pri homiliji 6. decembra 2016: »Naj nam Gospod dá milost, da bomo božič pričakovali s svojimi notranjimi ranami, svojimi grehi, da jih bomo iskreno priznali, da bomo čakali moč Boga, ki nas prihaja tolažit, ki prihaja z močjo, vendar s svojo silno nežnostjo in ljubkovanjem, ki prihaja iz njegovega srca, ki je tako zelo dobro, da je dal življenje za nas. Vir: http http: /sl.radiovaticana.va/news/2016/12/06/

četrtek, 1. december 2016

Teden Božje Besede 4. 12.–11. 12. 2016

2. adventna nedelja Rim 15,4-9 

Čas pričakovanja je za človeka čas posebnega notranjega vznemirjenja, ki v tebi lahko vzbuja tesnobo in negotovost ali pa hrepenenje in veselje. Nikoli namreč ne veš, kaj bo prinesel dogodek, ki je pred teboj, ali pa oseba, ki jo pričakuješ. Tvoja velika pričakovanja se lahko namreč hitro spremenijo v strašno razočaranje, ali pa se takrat, ko si že pripravljen na najhujše, to obrne v nekaj lepega in koristnega.
V vsakem primeru so tu še kako dobrodošle Pavlove besede, s katerimi nas spodbuja, naj bomo v tem svojem pričakovanju »oprti na potrpežljivost« in naj ne izgubimo upanja. Moč in tolažbo za to pa bomo našli v Pismu, Besedi, ki nam je dana »v naše poučenje«. Kajti v naglici človek lahko hitro zgreši pravo smer, spregleda, kar je bistveno, in nato v nepotrpežljivosti izgubi upanje, da bi to sploh lahko kdaj dosegel.
In kar je še huje: pri tem ostaja gluh in slep za Besedo, ki mu želi pomagati in mu dati moč, da bi spoznal, kaj je prav. Sam Bog ve, koliko je bilo takih trenutkov tudi v življenju božjega ljudstva, ko jim je na pot pošiljal znamenja, dogodke in ljudi, v katerih naj bi prepoznali in se pripravili na izpolnitev obljube, na rojstvo Odrešenika.
Kdo ve, koliko »Marij« je »zasnubil«, ko je obiskoval človeški rod in mu v naročje ponujal svojega Sina, pa si ga nihče ni upal sprejeti. Potreben je bil dolg čas potrpljenja, da se je našla Žena, ki je prisluhnila Besedi, po kateri se je obljuba lahko uresničila in se je dopolnil čas pričakovanja. Dva izmed teh, ki ju Gospod snubi danes, sva tudi ti in jaz. Vzemiva si čas, pripraviva se in mu pogumno izreciva svoj »da«.
mag. Roman Starc

Župnikova beseda 

Sestre in bratje! V sredo, 30. novembra, je s svojim nekajdesetletnim duhovniškim delom v naši stolnici zaključil prelat Rafko Lešnik. Mnogi ste ga pogrešali zadnje leto, ko ni več spovedoval, potem ko je prej po dve uri na dan več kot 40 let spovedoval in je bil mnogim izmed vas osebni spovednik in zaupnik. 
Iskrivost in jasnost besed pri homilijah in poznavanje modrosti velikih teologov, ki jih je z nami delil ob zaključku nedeljskih maš, je odsevalo njegovo osebno zavzetost in neprestano intelektualno in duhovno poglabljanje. Stolno občestvo ga bo pogrešalo in mu je za dolgoletno služenje Bogu in stolnemu občestvu iskreno hvaležno. 
Naj bo njegov iskriv humor še vedno navzoč v njegovih mislih in besedah. Sam se je rad večkrat pošalil: »Lešnik je trd, je trši kot oreh!« Naj ga Bog blagoslavlja tudi v duhovniškem domu na Lepem potu. 
Mi pa z njim ostanimo povezani v molitvi tudi tako, da prosimo za nove duhovne poklice. Ker je pred nami sv. Miklavž, patron naše stolnice, dobri mož, ki je videl stisko ljudi in jim pomagal, če je bilo le mogoče, se po njem zgledujmo tudi mi. 
Ne z velikimi in razkošnimi darili, ampak z majhnimi in srčnimi pozornostmi do naših najbližjih in s sočutno pomočjo do ljudi v stiski. Ljudje bolj kot materialno pozornost potrebujemo to, da nismo spregledani, prezrti, da smo torej opaženi in prepoznavni v svoji človeškosti … »Majhne stvari. Velika srca,« bi dejal papež Frančišek. 
župnik Jože

Iz življenja župnije 

• V ponedeljek, 21. 11., je večerno sv. mašo ob somaševanju slovenskih škofov in gostov iz sosednjih držav daroval msgr. Andrej Glavan, predsednik Slovenske škofovske konference.
• V soboto, 26. 11., smo imeli prijetno delavnico izdelovanja adventnih venčkov

Godovi in prazniki 

Nedelja, 4. 12.: MIKLAVŽEVANEDELJA.
• Ponedeljek, 5. 12.: sv. Saba (Sava), opat.
• Torek, 6. 12.: sv. NIKOLAJ (Miklavž), škof.
• Sreda, 7. 12.: sv. Ambrož, škof – cerkveni učitelj
• Četrtek, 8. 12.: BREZMADEŽNO SPOČETJE DEVICE MARIJE.
• Petek, 9. 12.: sv. Peter Fourier, redovni ustanovitelj.
• Sobota, 10. 12.: Loretska Mati Božja.
• Nedelja, 11. 12.: 3. ADVENTNANEDELJA

Dogodki pred nami 

Nedelja, 4. 12.: MIKLAVŽEVANEDELJA – za nas je to »žegnanje«. Slovesno sv.
mašo ob 9.00 bo daroval prošt Jožef Lap, ob 16.00 pa nadškof Stanislav Zore, ki bo med mašo katehumenom podelil Sveta pisma. Ob 15.30 bo molitvena ura pred Najsvetejšim po namenu molitev, oddanih v skrinjico molitev. Pri večerni maši poje zbor MEGARON, ki bo imel po maši še kratek koncert.
• Ponedeljek, 5. 12.: Večerna maša z večernicami bo za duše v vicah, po maši bo srečanje za srednješolsko mladino.
  • Torek, 6. 12.: Goduje sv. NIKOLAJ, zavetnik naše stolnice, to je tudi dan CELODNEVENGA ČEŠČENJA.
  • S češčenjem bomo začeli po maši ob 9. uri (sv. maša ob 9.30 odpade). Sklep češčenja bo ob 18. uri z litanijami in zahvalno pesmijo ter sveto mašo. Vljudno povabljeni k češčenju. Razpored češčenja Sv. Rešnjega telesa na god sv. Nikolaja,
  • 6. 12.: 10.00–11.00: redne jutranje molivke in molivci;
  • 11.00–12.00: individualno češčenje;
  • 12.00–13.00: kanoniki; 13.00–14.00: individualno češčenje;
  • 14.00–15.00: redovnice in redovniki; 1
  • 5.00–16.30: župnijski pastoralni svet;
  • 16.30–17.00: veroučna šola;
  • 17.00– 18.00: neokatehumeni. 
• Sreda, 7. 12.: ob 18. uri bodo slovesne večernice v čast Brezmadežni.
Četrtek, 8. 12.: Brezmadežno spočetjeDevice Marije.

Ob 17. uri bodo bogoslovci izvedli akademijo v čast Brezmadežni.

Razpored maš za praznike na delovni dan je nov – glejte, prosim, na razpored maš na cerkvene praznike na delovni dan.
Na praznik Brezmadežne bodo sv. maše ob: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00 in 18.30 (ob 17. uri pa še akademija v čast Brezmadežni). 
• Sobota, 10. 12.: pri maši ob 18.30 bo pel in po maši imel koncert zbor GARSFONTEIN iz Južnoafriške republike.
• Nedelja, 11.12.: pri maši ob 16.00 poje zbor Anton Foerster.

Tečaj za preprečevanje padcev za kakovostno starost 

V drugi polovici januarja bomo pripravili »Tečaj za preprečevanje padcev za kakovostno starost«. Tečaj zajema 12 srečanj, ki slonijo na medsebojnem učenju iz lastnih izkušenj. Kratek opis tečaja in prijavnico dobite v kiosku. Tečaj bo po programu Inštituta Antona Trstenjaka vodila gospa Marija Boltar Šavli. Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/ 

Misel tedna

Papež Frančišek v homiliji 29. novembra: »Izaija /…/ govori o majhnem poganjku, ki bo pognal iz Jesejeve korenine. Ne govori o vojski, ki bi pripeljala do osvoboditve. Mali pa so navsezadnje tudi protagonisti božiča: »Na božič bomo videli to majhnost, to majhno stvar: otroka, hlev, mamo, očka … Majhne stvari. Velika srca, a drža malih.« Na tem poganjku bo počival Gospod Duh, Sveti Duh …« Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/11/29/

sobota, 26. november 2016

Teden Božje Besede · 27. 11.–4. 12. 2016

1. ADVENTNA NEDELJA Rim 13,11–14

 Kaj pa sedaj, kakšno leto je tokrat pred nami? Tako ali podobno se je najbrž marsikdo spraševal ob zaključku svetega leta usmiljenja. Navajeni smo namreč, da vsako leto prinese s seboj nov poudarek, novo vsebino v življenju Cerkve, ki nas bogati in nagovarja v našem dejavnem krščanskem življenju. Pri tem pa ne smemo spregledati, da je tudi vsako cerkveno leto samo po sebi neizmeren vir milosti, saj v njem Cerkev obhaja »celotno Kristusovo skrivnost: od učlovečenja do binkošti, vse do pričakovanja Gospodovega prihoda«.
V to pričakovanje nas najlepše uvaja adventni čas, ki ga začenjamo. Veselo in vznemirljivo pričakovanje namreč dela človeka pripravnega in sprejemljivega za delovanje Božje milosti, saj v njem prebuja hrepenenje po nebesih. Ponovno smo torej postavljeni pred izziv, kako preživeti ta razmeroma kratek čas, da nas Gospodov prihod ne bo našel nepripravljene in bi morda neopazno šel mimo nas.
K temu nas zelo jasno in nazorno spodbuja apostol Pavel v svojem pismu Rimljanom. Spanja, v katerega nas zaziblje noč, je namreč konec in pred nami vstaja luč novega dne. Luč, ki jasno osvetli vsa naša dejanja, zato sta potrebna čuječnost in poštenje. Ko našteva, kako naj živimo, lahko v teh nekaj besedah vidimo zaobjet ves program našega adventnega prizadevanja. Odpovedati se namreč moramo požrešnosti in pijanosti; lenobi in razuzdanosti; prepirljivosti in nevoščljivosti. Prepričan sem, da je že tu za vsakega izmed nas dovolj dela, zato si z dobrimi deli, spokornimi vajami in molitvijo res vzemimo čas za lepo in temeljito pripravo na Gospodov prihod.
mag. Roman Starc

Župnikova beseda 

Sestre in bratje! Papež Frančišek je ob zaključku izrednega svetega leta usmiljenja svetu izročil apostolsko pismo z naslovom Misericordia et misera – Usmiljenje in usmiljenja potrebna (Mm). V začetku tega pisma čudovito pravi: »Usmiljenje namreč ne more biti nekakšen oklepaj v življenju Cerkve, ampak je njena bitnost, ki razodeva in dela otipljivo globoko resnico evangelija. Vse se razodeva v usmiljenju; vse se rešuje v Očetovi usmiljeni ljubezni« (Mm 1).
Podaljšanje mandata spovedne sodnosti misijonarjem usmiljenja! Papež pravi, naj Cerkev še naprej ostaja »orodje usmiljenja«. Zato je papež Frančišek misijonarjem usmiljenja podaljšal službo, »da bi še ostala do nadaljnje odločitve konkretno znamenje, da je milost jubileja na vseh koncih sveta še naprej živa in učinkovita« (Mm 9). Tako se vsem trem misijonarjem usmiljenja v naši nadškofiji podaljšuje služba do nadaljnjega. 
Pater dr. Robert Božič deluje na Brezjah, v stolnici pa je poleg župnika misijonar usmiljenja tudi prelat Vinko Vegelj. Naj Vam, dragi bratje in sestre, ob začetku adventa spregovorim z željo po iskrenem pričakovanju Odrešenika, po zaupanja polnem pričakovanju srečanja z Odrešenikom ob dovršitvi sveta, saj Sv. pismo vzklika: »Ne bojte se!« – in hkrati po radostnem pričakovanju rojstva Emanuela, Boga z nami. Naj oznanim še novost v naši stolnici, ki bo, upam, razveselila tako obiskovalce iz tujine kot tudi redne molivce v stolnici. Za začetek novega liturgičnega leta naj nas torej razveseli novost.
Ob četrtkih bo ob 12. uri odslej polurni orgelski koncert sakralne glasbe (v živo!). Dobrodošli in povejte še drugim … Vsem želim blagoslovljen advent in lepo praznovanje zavetnika sv. Nikolaja. 
župnik Jože



Iz življenja župnije 

  • • V četrtek, 17. novembra, je ob 50-letnici Nikodemovih večerov sveto mašo daroval pomožni škof Anton Jamnik.

Godovi in prazniki

• Nedelja, 27. 11.: 1. ADVENTNA NEDELJA – nedelja Karitas in sklep tedna Karitas.
• Ponedeljek, 28. 11.: sv. Katarina Laburé, redovnica, vidkinja.
• Torek, 29. 11.: sv. Filomen, mučenec.
• Sreda, 30. 11.: sv. Andrej, apostol – sreda pred prvim petkom.
• Četrtek, 1. 11.: sv. Edmund Campion in tovariši, mučenci – četrtek pred prvim petkom.
• Petek, 2. 12.: sv. Bibijana (Vivijana), mučenka – prvi petek.
 • Sobota, 3. 12.: sv. Frančišek Ksaver, duhovnik – prva sobota.
• Nedelja, 4. 12.: 2. ADVENTNA –MIKLAVŽEVA NEDELJA.

Dogodki pred nami 

• Nedelja, 27. 11.: blagoslov adventnih vencev pri vseh mašah. Ob 15.30 bo molitvena ura pred Najsvetejšim.
• Ponedeljek, 28. 11.: večerna maša z večernicami za duše v vicah. Po maši bo mladinsko srečanje.
• Torek, 29. 11.: večerna maša bo z večernicami, ob 18.30 pa je tudi katehumenat.
• Sreda, 30. 11.: SREDA PRED PRVIMPETKOM – po večerni maši bo kratka molitev v čast sv. Jožefu. 
• Četrtek, 1. 12.: ČETRTEK PRED PRVIM PETKOM. Ob 12.00 bo (polurni) koncert sakralne glasbe. Po večerni maši bo molitev pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov. Sledi srečanje za študente.
• Petek, 2. 12.: PRVI PETEK – ob 8.30 bo molitev pred Najsvetejšim s posvetitvijo Jezusovemu srcu. Ob 15.00 bo ura Božjega usmiljenja in sv. maša.
• Sobota, 3. 12.: PRVA SOBOTA – ob 8.30 bo molitev pred Najsvetejšim s posvetitvijo Srcu Marijinemu.
• Nedelja, 4. 12.: MIKLAVŽEVA NEDELJA -– za nas je to »žegnanje«. Slovesno sv. mašo ob 9.00 bo daroval prošt Jožef Lap, ob 16.00 pa nadškof Stanislav Zore, ki bo med mašo katehumenom podelil Sveta pisma. Ob 15.30 bo molitvena ura pred Najsvetejšim po namenu molitev, oddanih v skrinjico molitev. Pri večerni maši bo pel zbor MEGARON, ki bo imel po maši še kratek koncert.
Torek, 6. 12.: goduje sv. NIKOLAJ,zavetnik naše stolnice, ta dan bo tudi CELODNEVNO ČEŠČENJE. S češčenjem bomo začeli po maši ob 9. uri (sv. maša ob 9.30 odpade). Sklep češčenja bo ob 18.00 z litanijami in zahvalno pesmijo ter sveto mašo. 
• Sreda, 7. 12.: ob 18.00 bodo slovesne večernice v čast Brezmadežni.
• Četrtek, 8. 8.: Brezmadežno spočetje Device Marije. Ob 17. uri bodo bogoslovci izvedli akademijo v čast Brezmadežni.
• Sobota, 10. 10.: pri maši ob 18.30 bo pel in imel po maši koncert zbor GARSFONTEIN iz Velike Britanije. Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/

Misel tedna 

Papež Frančišek pri homiliji 22. novembra: »Kako bo tisti dan, ko bom pred Jezusom? Ko me bo vprašal o talentih, ki mi jih je dal, kaj sem storil z njimi; ko me bo vprašal, kako je bilo z mojim srcem, ko je padlo seme, kako je bilo s potjo, trni – tistimi iz prilike o Božjem kraljestvu. Kako sem sprejel Besedo? Z odprtim srcem? Sem poskrbel, da je brstela za dobro vseh ali na skrivaj?«
Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/11/22/

ponedeljek, 21. november 2016

Teden Božje Besede 20. 11.–27. 11. 2016

Kristus Kralj Lk 23,35-43 

Nekateri rokovniki imajo na začetku navedene razne uporabne podatke, med drugim tudi letni razpored praznikov. V nekaterih od teh je navedena tudi zelo kratka zgodovina praznika in z njim povezane navade. V enem pa je pri prazniku Kristusa Kralja pisalo: »Praznik nima običajev.« Ob tem najprej pomislimo, da je ta praznik še malo časa v koledarju, zato se navade sploh še niso mogle razviti, ali da tega praznika ljudstvo ni sprejelo za svojega. O svetnikih v prvi Cerkvi vemo razmeroma malo, kar pa se je ohranilo, si pripovedujemo iz generacije v generacijo kot veliko dragocenost.
Tako za praznik Kristusa Kralja velja, da je to »idejni praznik«. Uvedel ga je papež Pij XI. z utemeljitvijo, da je potrebno nasproti uničevalnim idejam boljševizma, nacionalsocializma idr. postaviti Kristusa kot suverenega vladarja vsega vesoljstva. Ker se narodi tež

ko dogovorijo za mir, zato naj jim pomaga On, ki je kralj vseh in vsega. On naj postane merilo za človekovo dostojanstvo, za pravičnost in za življenje v miru. Papežu se je zdelo, da bo nov praznik brez običajev in navad pravi odgovor na tiha pričakovanja človeštva po miru. Vsak človek je »kralj«, če se trudi živeti po Očetovi volji. Spoštovanje Jezusa in pokorščina do njega nista utemeljeni na sili, sijaju ali moči, ampak na usmiljenju, ljubezni, služenju, podaritvi… Tam, kjer se kristjani približajo ubogim in trpečim ter njihovim potrebam, se uresničuje Cerkev. Tam Cerkev sprejmejo in priznavajo njeno družbeno vlogo.
Čeprav ga nihče ne vpraša, iz kakšnega razloga to dela, pričuje z življenjem: »Drugim služim kot tisti, ki s svojim življenjem posnema Jezusa.« Na razstavi je hotel umetnik opozoriti na človekovo dostojanstvo. Pred glavni vhod v razstavni prostor je dal počez na pot položiti veliko in od ognja že precej ožgano drevo. Nanj je bila pribita kovinska plošča, na kateri je pisalo: »Vsak človek je kralj.« – Drevo je res simbol življenja in moči, a tako ponižano in nemočno na tleh spominja na Kristusa na križevem potu. To ranjeno drevo je zgovoren simbol izmučenega in na križ pribitega Kristusa, pa tudi človeka, ki vsak dan hodi za Jezusom. Obiskovalci so le nemo gledali to izmučeno drevo. Človek je lahko kralj le v povezanosti s Kristusom.
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda 

Sestre in bratje! Tri leta razlage evangelijev Msgr. dr. Peter Kvaternik je zadnja tri leta lepo in izvirno razlagal nedeljske evangeljske odlomke. Evangelije namreč poslušamo v teh letnih nedeljskih ciklusih. V letu A poslušamo Matejev, v letu B Markov, v letu C pa Lukov evangelij (Janezov evangelij poslušamo ob slovesnih in drugih praznikih). Z nedeljo Kristusa Kralja vesoljstva, ko zaključujemo cerkveno leto, se sklepa leto C – torej leto, ko smo pri nedeljskih mašah poslušali odlomke iz Lukovega evangelija. Msgr. dr. Peter Kvaternik je tako sklenil krog triletnih razlag evangeljskih odlomkov, za kar se mu iskrno zahvaljujemo in ga spodbujamo k nadaljnji ustvarjalnosti še drugje. Ni namreč lahko kar tri leta vsak teden pravočasno pisati premišljevanja evangelijev. Bogu hvala in hvala tebi, dragi msgr. Peter Kvaternik.Novi razlagalec Božje besede v Tednu Božje besede bo mag. Roman Starc, rektor bogoslovja. Hvala mu za njegovo pripravljenost in ves trud že vnaprej. Veselimo se njegovih besed in premislekov ob Božji besedi, saj Gospod nagovarja vsakega posebej v njegovi enkratnosti. Novo cerkveno leto, advent bomo tako začeli z mag. Romanom Starcem.

Zaključek je nov začetek, nov čas!

V nedeljo, 13. novembra, smo imeli čudovito slovesnost zaključka izrednega svetega leta usmiljenja. Za vse prejete milosti skozi celotno sveto leto Bogu hvala. Hvala vsem prostovoljkam in prostovoljcem, ki ste sodelovali pri slednji in pri vseh slovesnostih, ki so se odvijale v svetem letu. Naj bo čas, ki se bo v prihajajočih dneh obrnil v advent, res čas, ko bomo z odrtimi in sproščenimi srci pričakovali našega Gospoda.
Ostanimo orodje usmiljenja še naprej, bi nam rekel papež Frančišek. Usmiljenje namreč ni omejeno le na določen čas. »S svojo stanovitnostjo si boste pridobili življenje« (Lk 21,19), pravi Jezus.
župnik Jože

Iz življenja župnije 

• V ponedeljek, 7. novembra, smo imeli sejo župnijskega pastoralnega sveta.
• V sredo, 9. novembra, smo imeli duhovniki dekanije Ljubljana – Center v stolnici sveto mašo in pastoralno konferenco.
• V nedeljo, 13. novembra, smo pod vodstvom našega ordinarija, nadškofa msgr. Stanislava Zoreta, še zadnjič slovesno poromali v svetoletno stolnico, stopili skozi sveta vrata, molili v čast Božjemu usmiljenju in po sveti maši zaprli sveta vrata.

Godovi in prazniki 

• Nedelja, 20. 11.: JEZUS KRISTUSKRALJ VESOLJSTVA - sklep tedna zaporov in začetek tedna Karitas.
• Ponedeljek, 21. 11.: darovanje Device Marije.
• Torek, 22. 11.: sv. Cecilija, devica in mučenka.
• Sreda, 23. 11.: sv. Klemen I., papež, mučenec.
• Četrtek, 24. 11.: sv. Andrej Dung Lac in drugi vietnamski mučenci.
• Petek, 25. 11.: sv. Katarina Aleksandrijska, mučenka.
• Sobota, 26. 11.: sv. Valerijan Oglejski, škof, in sv. Leonard Portomavriški, duhovnik.
• Nedelja, 27. 11.: 1. ADVENTNANEDELJA – nedelja Karitas in sklep tedna Karitas.

Dogodki pred nami 

• Ponedeljek, 21. 11.: Večerna maša z večernicami za duše v vicah. Po maši mladinsko srečanje.
• Torek, 22. 11.: večerna maša je z večernicami in katehumenat.
• Četrtek, 24. 11.: po večerni maši bo srečanje za študente v Vovkovi dvorani (1. nadstr.), v Grozdetovi dvorani (pritličje) pa srečanje biblične skupine.
• Sobota, 26. 11.: ob 8.30 bodo hvalnice, ob 10. uri pa se bodo v župnišču (Grozdetova dvorana) zbrale družine naših veroučencev k izdelovanju ADVENTNIH VENČKOV in druženju. Povabljene ste tudi družine, ki se udeležujete liturgičnega življenja v stolnici, tudi če (še) nimate veroukarjev. V sproščenem vzdušju bomo skupaj izdelovali adventne venčke. S seboj prinesite 4 (vijolične) sveče, lepilo, škarje, zelenje. Veselimo se bližajočega se skupnega srečanja in vas lepo pozdravljamo. Redni verouk bo v torek, 22. 11., in v sredo, 23. 11., zato odpadel.
• Nedelja, 27. 11.: Pri sveti maši ob 9. uri bo sloveni blagoslov velikega adventnega venca, blagoslov adventnih vencev bo tudi pri vseh drugih svetih mašah.
• Nedelja, 4. 12.: To je MIKLAVŽEVANEDELJA, za nas je to »žegnanje «. Sveto mašo ob 16. uri bo darovan nadškof Zore. Med mašo bo katehumenom podelil Sveta pisma.
• Torek, 6. 12.: Goduje sv. NIKOLAJ, zavetnik naše stolnice, to je tudi dan CELODNEVENGA ČEŠČENJA. Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/

Misel tedna 

Papež Frančišek nizozemskim romarjem 15. novembra: Moške in ženske danes žeja po Bogu, žeja jih po njegovi dobroti in njegovi ljubezni. »… Tudi vi lahko kakor 'kanali' usmiljenja pomagate ublažiti to žejo; mnogim osebam lahko pomagate ponovno odkriti Kristusa, Zveličarja in Odrešenika človeštva; kot Jezusovi učenci misijonarji lahko 'namakate' družbo z evangeljskim oznanilom in ljubeznijo, predvsem pa osebe, ki so v največji stiski in prepuščene same sebi.« Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/11/15/.

petek, 11. november 2016

Teden Božje Besede 13. 11.–20. 11. 2016

  33. nedelja med letom Lk 21,5-19 

Ali gresta skupaj »znanstvena fantastika « in sveto pismo? Zlasti mladi radi gledajo filme s področja znanstvene fantastike. Teh filmov je na kupe. Običajno prikazujejo še nepoznane visoko razvite tehnične rešitve, včasih se dotikajo tudi psiholoških in drugih vsebin. Knjiga Razodetje je zadnja knjiga Svetega pisma. Slikovito opisuje srhljive prizore o koncu sveta. »Povzetek « te knjige je zbral evangelist Luka v t. i. Jezusovem govoru o koncu sveta, katerega del smo slišali danes. Znamenja, ki to napovedujejo, so že tu. Jezus govori o porušenju Jeruzalema, ko »ne bo ostal kamen na kamnu...« Luka je pisal evangelij okrog leta 85 po Kr., torej kakih 15 let po rimskem rušenju templja in mesta. Uničenje templja je zelo globoko prizadelo Jude.
Veljal je pregovor: »Kdor ni videl Jeruzalema in njegovih lepot, ta še ni okusil veselja. Kdor ni videl templja v vsem njegovem sijaju, ta še ne ve, kaj je lepo mesto.« Jezus svari pred »krivimi preroki«, ki so si domišljali, da vse vedo o koncu sveta. Jezus raje govori o znamenjih, ki ga bodo napovedovala. To so: vojne in nemiri, potresi, kužne bolezni in lakota. Tudi preganjanje kristjanov sodi sem. To doživljamo tudi mi: vojne, lakoto, brutalnost islamske države, klimatske spremembe … So to tista znamenja? To nas skrbi. Kam vse to vodi? Se bomo sami uničili?
Prvi kristjani so pričakovali konec sveta zelo kmalu. Toda čas je tekel, a se ni zgodilo nič podobnega. »Pričakovanje« je postalo »stalnica«. Konec bo prišel gotovo ob koncu našega življenja. Eni se tega konca veselijo, drugi se ga bojijo. Vemo, da bo, a ne vemo, kdaj in kako. Čaka nas usmiljeni sodnik, a hkrati »eden izmed nas«. To nas pomirja. Jezus je Bog in človek. On ve, kaj je v človeku. Želi, da bi sodba ne postala obsodba, ampak rešitev.
Več kot o koncu sveta, je govoril

o nebesih. V prihodnosti bomo uživali, kar bomo uresničili v sedanjosti. Papež Frančišek je v govoru na praznik vseh svetih na rimskem pokopališču Verano rekel: »Pomislimo na svoje srce in se vprašajmo, kje je zasidrano? Če še ni, potem ga zasidrajmo na oni obali, kjer so nebesa, saj vemo, da upanje ne razočara, ker Gospod nikoli ne razočara.« Resnično prihodnost ne kaže znanstvena fantastika, ampak upanje, ki se krepi v veri.
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda 

Sestre in bratje! Obilje milosti nam je naklonil Bog v tem izrednem svetem letu usmiljenja. Sam sem bil zelo vesel vseh, ki ste kot posamezniki ali kot organizirane romarske skupine vstopali skozi sveta vrata in prejemali zakramente in druge milosti. Vesel sem bil petkov, ko ste s srcem in vztrajno prihajali k uri Božjega usmiljenja in sveti maši.
Vesel sem bil mladih in starejših, ki sem vas lahko videl ob različnih urah dneva moliti v stolnici, mnogokrat navkljub nemiru, ki so ga povzročale skupine turistov ali prireditve pred stolnico. Ne vem natančno koliko romarjev je v tem svetem letu priromalo v stolnico. Naj pa povem podatek o številu obhajil. Samo od novega leta do teh dni je v stolnici prejelo obhajilo več kot 160.000 vernikov (sicer je bilo v zadnjih letih v celem letu razdeljenih okrog 85.000 obhajil).
Vesel sem bil spovednikov, ki so prihajali v spovednice ure in ure, še posebej ob večjih slovesnostih. Vesel sem bil tudi vas prostovoljcev, ki ste omogočili, da je bila stolnica lahko odrta cel dan in ste se dodatno izkazali še ob večjih slovesnostih. Naj vsem usmiljeni Bog še naprej naklanja obilje milosti. Pred nas pa prihaja čas ustaljenega stolniška ritma, v katerem upam, da bodo sadovi leta usmiljenja vidni še naprej.
Sam sem z velikim veseljem ob vašem sodelovanju (in seveda sodelovanju gospe Slave) pripravljen še naprej voditi uro Božjega usmiljenja vsak petek ob 15. uri, če bo molivcev dovolj. Menim, da je to številka 40. Ob manjšem številu bomo ponovno imeli molitveno uro Božjega usmiljenja in sveto mašo le ob prvih petkih. Razmišljam tudi, kako bi imeli oziroma poživili češčenje Svetega rešnjega telesa. Prosim za molitev za razsvetljenje tega in tudi glede odločitev, ki se počasi oblikujejo za spremljanje turistov v stolnici.
Naj povem, da je bilo zadnji teden julija v času izven maš v enem tednu prek 22.000 turistov, v turistično »suhem« oktobru pa prek 7.000. Zato, da bi turisti spoštovali svetost prostora, da bi jim ob določenih urah nudili organizirano vodenje v različnih jezikih (za primerno finančno nadomestilo), morda tudi »urice svete glasbe«, pa bi potrebovali še več prostovoljcev. Prav tako bi prostovoljce potrebovali med mašami pred vrati, da bi skupine turistov ne prihajale v stolnico med obredjem, saj nemalokrat bogoslužje motijo in se sprehodijo tudi do daritvenega oltarja. Povabljeni torej k sodelovanju. Vsake ure vsakega prostovoljca bomo veseli.
župnik Jože

Iz življenja župnije 

• V nedeljo, 30. oktobra, smo lahko počastili relikvije sv. papeža Janeza Pavla II., sv. patra Pija in sv. Šarbela.
• V soboto, 5. novembra, so v stolnico priromali župljani iz Mežice.

Godovi in prazniki 

• Nedelja, 13. 11.: 33. NEDELJA MED LETOM – SKLEP SV. LETA USMILENJA, začetek tedna zaporov.
• Ponedeljek, 14. 11.: sv. Nikolaj Tavelić, duhovnik.
• Torek, 15. 11.: sv. Albert Veliki, škof in cerkveni učitelj.
• Sreda, 16. 11.: sv. Marjeta Škotska, kraljica.
• Četrtek, 17. 11.: sv. Elizabeta Ogrska, redovnica.
• Petek, 18. 11.: Posvetitev bazilik sv. Petra in Pavla.
• Sobota, 19. 11.: sv. Matilda, redovnica, mistikinja.
• Nedelja, 20. 11.: JEZUS KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA, sklep tedna zaporov in začetek tedna Karitas.

Dogodki pred nami 

• Nedelja, 13. 11.: Ob 9. uri bo v organizaciji Kulturnega društva Evropski kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija vseslovenska obeležitev spomina na velikega svetnika sv. Martina s sveto mašo, ki jo je za to priložnost uglasbil skladatelj Damijan Močnik. Ob 16. uri sklep izrednega svetega leta usmiljenja z zaprtjem svetoletnih vrat, ki ga vodi nadškof Stanislav Zore. PROGRAM: zbiranje na nadškofijskem dvorišču do 15. ure, ko se začne procesija proti svetim vratom. Zadnjič bomo v tem izrednem svetem letu usmiljenja stopili skozi sveta vrata, kjer bomo ob molitvi pred Najsvetejšim nadaljevali z romarsko pobožnostjo. Ob 16. uri bo slovesna nadškofova maša, na koncu katere bo obred zaključka svetega leta z zaprtjem svetoletnih vrat.
• Ponedeljek, 14. 11.: Večerna maša z večernicami za duše v vicah.
• Torek, 15. 11.: večerna maša z večernicami, ob 19.15 orgelski koncert mojstra Fedorja Stroganova iz Moskve. Ob 18.30 je katehumenat.
• Četrtek, 17. 11.: sv. mašo ob 18.30 daruje nadškof Zore v sklopu praznovanj 50- letnice Nikodemovih večerov.
• Petek, 18. 11.: Ob 15. uri ura Božjega usmiljenja in sv. maša. Ob 20. uri prvo srečanje zakonske skupine v Grozdetovi dvorani (pritličje).
• Sobota, 19. 11.: pri sv. maši ob 16. uri, ki jo daruje prošt Lap, se bomo spomnili žrtev prometnih nesreč. Pri maši poje zbor iz župnije Golo.
• Sobota, 26. 11.: ob 10. uri se v župnišču zberejo družine naših veroučencev k izdelovanju adventnih venčkov in druženju. 
Povabljene tudi družine, ki se udeležujete liturgičnega življenja v stolnici, tudi če nimate (še) veroukarjev. Sporočamo še to, da bo zaradi adventne delavnice redni verouk v torek, 22. 11., oz. sredo, 23. 11., odpadel. Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/

Povabilo k izdelavi adventnih venčkov 

Spoštovani starši, vabimo vas, da si v soboto 26. 11. rezervirate čas in se skupaj z vašimi otroci udeležite adventne delavnice, ki bo potekala od 10. do 13. ure v prostorih župnišča. V sproščenem vzdušju bomo skupno izdelovali adventne venčke. S seboj prinesite 4 (vijolične) sveče, lepilo, škarje, zelenje. Veselimo se bližajočega se skupnega srečanja in vas lepo pozdravljamo, župnik Jože, s. Romana in s. Irena

Vabilo v zakonsko skupino 

Štirje pari iz Ljubljane in okolice sodelujemo v zakonski skupini v okviru Betanije že dobrih 20 let. Skupaj se trudimo za rast v zakonu in veri. Vsi imamo družine z več otroki. V svojo družbo vabimo pare, ki bi si skupaj z nami prizadevali za boljši krščanski zakon. Srečujemo se vsak tretji petek v mesecu ob 20. uri v stolnem župnišču. Vabimo vas, da se nam pridružite 18. 11. 2016 ob 20 uri.

Misel tedna 

Papež Frančišek med homilijo pri sv. maši v Domu sv. Marte, 8. novembra: »… Ovira, ki se dogaja tudi v življenju Cerkve, je 'nepoštenost'. … Kadar 'želi nekdo služiti Gospodu, a obenem služi tudi drugim stvarem, ki niso Gospod' … 'Gospod nam je dejal, da noben služabnik ne more imeti dveh gospodarjev. Ali služi Bogu ali služi denarju.
To nam je povedal Jezus. In to je ovira: nepoštenost … Vendar pa ta ni isto kakor biti grešnik. Vsi smo grešniki, in to obžalujemo. Toda biti nepošteni pomeni igrati dvojno igro. Igrati na desni in na levi, igrati za Boga in igrati tudi za svet. To je ovira.«

petek, 28. oktober 2016

Teden Božje Besede 30. 10.–13. 11. 2016

31. nedelja med letom Lk 19,1-10 

Pripoved o Zaheju poznamo. Zaheju je prišlo na uho, da Jezus prihaja tam mimo. Takrat je bilo obveščanje zelo preprosto in drugačno kot danes, ko se poslužujemo telefonskih, elektronskih, tiskanih in drugih oblik sporazumevanja. A je delovalo zelo dobro.
Ko je prišla informacija o Jezusovem prihodu do Zaheja, je verjetno že kaj vedel o Jezusu. Ni vzdržal, da bi sedel doma. Bil je bogat, vendar ga je družba izolirala. Bil je torej v družbenem »outu«. Bil je izobčenec. Še posebej v Jerihi. Ljudje so se ga izogibali. Nihče ni hotel priti z njim v spor. Enako s člani njegove družine. To ni bilo lahko. Biti na robu družbe. Prepovedano jim je bilo hoditi v sinagogo. Zahej je zaradi tega trpel. Mu lahko pomaga Jezus? Zahej je o Jezusu slišal samo lepe stvari. »Moram ga videti,« si je govoril. Bil je res majhne postave. Marsikdo bi odnehal. Ne pa Zahej! Hotel ga je videti, pa amen! Pohitel mu je naproti. Povzpel se je na figovo drevo, da je videl čez druge. Krasno!
Preko glav bo videl Jezusa. Je predvidel možnost, da ga bo Jezus prvi opazil? Gotovo ne. Poklical ga je po imenu: »Zahej!« Presenečen je slišal: »Pridi dol!« Še bolj, ko je slišal Jezusa: »Rad bi prenočil v tvoji hiši.« Ljudje so bili pretreseni. Jezusu so zelo zamerili: Res nič ne pozna ljudi? Nasprotno. Zato jim želi pomagati. Pozna Zahejev položaj. Zahej obljubi, da bo dal ubogim premoženje, ki ga je pridobil na sporen način. Jezusova dobrota je izzvala Zahejevo dobroto. Vsako Jezusovo dejanje je oznanjevanje!
Jezus je s čudeži potrjeval svoje učenje in z učenjem dopolnjeval govorico čudežev. Jezus sam najprej ureja vprašanje socialne pravičnosti. Jezus je rad šokiral ljudi, da bi si bolj zapomnili sporočilo. Tokrat so bili kot naelektreni. Pohujševali so se, da je prestopil prag hiše, ki je bila »hiša grešnika«. Odrešenje Bog deli tako vsem kot posameznikom. Jezus pa prinaša ljudem mir, zaupanje, človečnost … Mi naj bi pri tem sodelovali. Zaheja nam daje za zgled pri tem sodelovanju. Kot carinik je bil na odgovornem mestu, zato je bilo spodbudno, da je sam popravil škodo, in to revnim. Evangelij nas uči, da moramo to, kar smo pridobili na nepošten način, vrniti. Krščanstvo bo uspevalo, če se bo dosledno zavzemalo za pravičnost. Jezus daje Zaheja za zgled.
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda 

Sestre in bratje! Pred nami je praznik vseh svetnikov in vernih duš dan. Prisrčno povabljeni k molitvam za rajne in tudi k možnosti prejema popolnega odpustka. Prav tako vas vabim k temu, kar nam Bog naklanja po Cerkvi v tem letu usmiljenja, ki ga bomo zaključili v nedeljo, 13. novembra.
O obojem si spomin lahko osvežimo v prejšnji številki Tedna Božje besede. Pred nami pa je tudi zahvalna nedelja, zato bi se Bogu rad in iz srca zahvalil za vse vas. Za vas, ki prihajate v stolnico in molite ter tako prošnje, hvalo in čast celotnega stolnega oltarnega občestva povzdigujete k Bogu; za vas, ki darujete za svete maše in vodite molitve; za vas, ki berete Božjo besedo in molite prošnje ljudstva; za vas, ki skrbite v naši stolnici za petje: ljudsko, zborovsko, solo in za igranje; za vas, ki skrbite za sprejem mašnih darov in prijazno sprejemate obiskovalce stolnice; za vas, ki kakor »uboge vdove in vdovci« darujete dar, bodisi v »pušico« bodisi kako drugače, za stolnico, za Karitas, za misijone, »za rože«, zame osebno …; za vas, ki ure in ure, dnevno ali tedensko, tiho darujete svoj čas, da si množice turistov stolnico lahko ogledajo, molivci pa lahko molijo; za vas, ki tiho čistite stolnico ali župnišče, brišete prah in odstranjujete pajčevino; za vas, ki darujete del svojega časa in talentov kot ključarji, člani župnijskega pastoralnega sveta in z dobrimi nasveti pri ustanavljanju fundacije Stolnica Ljubljana; za vas, ki prinesete cvetje ali lončnice in si prizadevate za krašenje; za vas, cerkovniki, ki skrbite, da pobožnosti in svete maše v stolnici lepo teče jo; za vas, ministranti, ki ste vztrajni in za vas bogoslovci za lepa bogoslužja; za vaju, sestri katehistinji, in veroučence; za vas, gospodje kanoniki in drugi duhovniki, za spovedovanje, maševanje in vse pobožnosti ter molitve ...; za Ivo, ki je ob drugih prostovoljkah skoraj 25 let nosila breme krašenja naše stolnice …
Ur vašega dela ne morem ne prešteti in ne ovrednotiti, saj vas večina tega niti ne želi, ker je v vas vera, ker je v vas ljubezen, Bog pa vidi … Ne želite ne posebnih zahval ne pohval ne tega, da se izpostavlja vaše ime … Hvala vam za vero, za dobroto in za ljubezen; ste odsev Večnega.
župnik Jože

Pastirsko pismo slovenskih škofov o krščanskem pogrebu 

Dragi bratje in sestre! Ob letošnjem prazniku vseh svetih in vernih duš vam želimo škofje spregovoriti o vprašanjih, povezanih s smrtjo in krščansko spoštljivim odnosom do človekovega telesa tudi po smrti. Junija letos smo zaradi nekaterih novih dejstev potrdili dopolnjene pastoralne smernice za krščanski pogreb, v oktobru pa je nova navodila o tem izdala tudi Kongregacija za nauk vere.
V spremenjenih družbenih in kulturnih okoliščinah se hitro spreminja odnos do smrti in do umrlih. Želimo vam spregovoriti o smrti kot o sestavnem delu življenja, o poslavljanju in žalovanju kot o spominjanju na velikonočno skrivnost in o krščanskem pokopu telesa kot izročanju rajnega v Očetov objem.
Med osrednja oznanila Cerkve spada vesela vest o življenju po smrti. Sv. Janez je v videnju gledal »veliko množico, ki je nihče ni mogel prešteti «, množico tistih, »ki so prišli iz velike bridkosti in so oprali svoja oblačila ter jih očistili z Jagnjetovo krvjo« (Raz 7,9.14). Ko v teh dneh obiskujemo grobove rajnih, se zaradi tega upanja v nas naseli veliko veselje, s katerim Jezus sklene oznanilo blagrov: »Veselite in radujte se, kajti veliko je vaše plačilo v nebesih« (Mt 5,12).

Smrtna ura kot pomemben del življenja 

V tej veri sta smrt in pogreb najdražjih vsega spoštovanja vredno dogajanje. Dotika se naših osebnih doživljanj, ki pogosto izzovejo občutek nemoči, žalosti in strahu. Zelo močnó pa se dotika tudi človeka kot presežnega, verskega bitja. Cerkev ponuja iz svoje duhovne zakladnice bogato simboliko in bogoslužna besedila, ki so namenjena tolažbi svojcev rajnega in župnijskemu občestvu.
S simboli in besedili nas Sveti Duh Tolažnik usmerja v Kristusovo velikonočno skrivnost, da bi smrt sprejemali tesno povezano z veliko nočjo: kakor je Jezus Kristus za nas trpel in umrl ter tretji dan s telesom vstal od mrtvih, tudi mi upamo in verujemo, da se bo naša duša ob smrti srečala s svojim Odrešenikom in bo naše telo deležno vstajenja. V tem duhu dojemamo trenutek smrti kot enega izmed najpomembnejših v zemeljskem življenju; od katerega je na nek način odvisna vsa večnost.

 

Slovo od rajnega in pogrebna slovesnost 

Krščansko slovo od rajnih ter pogrebne slovesnosti zato izrazito izžarevajo vero v posmrtno življenje in jo s simboli izpovedujejo. Pogrebno bogoslužje ni samo izročitev telesa rajnega zemlji v pričakovanju vstajenja od mrtvih, ampak je namenjeno tudi tolažbi svojcev in krščanske skupnosti ter izraža krščansko vero in upanje v večno življenje.
Zato je za krščansko žalovanje zelo primerno, da se ohranja molitev ob umirajočem in ob mrtvem človeku, kjer je ta molitev še prisotna, ali pa se jo na novo uvede. To je primerno tudi, ko rajni ne leži doma. Zbiranje k molitvi ob večerih je izraz vere in podpora rajnemu ter svojcem. Upadanje krščanskih pogrebov in visok odstotek žarnih pokopov, ki Slovenijo uvršča v sam svetovni vrh (82,9 % v letu 2014), in nekatere nove oblike, kot npr. raztros, nas kot kristjane izzivajo, da na kulturo »odrivanja« smrti na rob življenja in čimprejšnjo pozabo rajnih odgovorimo s ponovno »evangelizacijo smrti«, ki na novo ovrednoti človekovo telo in smrt.
Pokop telesa rajnega je za Katoliško Cerkev še vedno najprimernejša oblika slovesa. Kristjani gledamo na smrt kot na edinstven in najbolj oseben način srečanja Boga in človeka že brez omejitev prostora in časa. Zato naj se telesa položijo v zemljo na blagoslovljenem pokopališču ali drugem svetem kraju. S tem krščansko občestvo izrazi vero v posmrtno življenje in pričakovanje vstajenja teles poslednji dan. Svetopisemska besedila (prim. Mt 27,60.64- 66 in druga) izpostavljajo podobe polaganja telesa v grob, praznega groba in poveličanega telesa vstalega Jezusa Kristusa.
Telo je sicer minljivo in podvrženo smrti, vendar je po Kristusovemu vzoru namenjeno vstajenju. Zato škofje močno spodbujamo vse kristjane, da, kjer je le mogoče, v veri izberete tak način pokopa, kot ga je imel Kristus, to je pokop telesa. Pri obredih naj sodeluje župnijsko občestvo, da se pokaže povezanost rajnega in svojcev s Cerkvijo. V proces slovesa od rajnega naj se na možen način vključi obhajanje svete maše. V Sloveniji je postal večinski način pokopa upepelitev in posledično žarni pokop.
Razlogov je več: od prostorske stiske v mestih, ekonomskih razlogov do ideoloških nagibov.
Cerkev sprejema tudi ta način, a daje prednost pokopu telesa. V primeru žarnega pokopa mora duhov nik ali drug pastoralni sodelavec previdno preveriti, da odločitev ni bila sprejeta iz veri nasprotnih razlogov – v takem primeru cerkveni obred ne bi bil smiseln. Zaradi spoštovanja do rajnega spodbujamo, da bi se kar v največji možni meri tudi z obredom poslovili od njegovega telesa še pred upepelitvijo. Marsikje to ni izvedljivo, a v tej smeri bi bilo potrebno iskati nove možnosti, saj je to želja, priporočilo in praksa vesoljne Cerkve.
Tudi žare s pepelom rajnih je treba pokopati ali hraniti na svetih prostorih (pokopališče, kapela); tako je bolj zagotovljena molitev zanje in spomin nanje tudi v naslednjih generacijah. Hranjenje pepela rajnih doma za kristjane ni primerno. Za kristjana ni primeren način pokopa raztros pepela rajnega. Želja po raztrosu v morje, v gorah, gozdu ali drugod v naravi ter pojavljajoče težnje, da pepel rajnega spremenijo v spominske predmete ali ga preoblikujejo v dragulje, je posebej vprašljiva, saj bolj poudarja ljubezen do narave kot odnos do Boga in občestva Cerkve.
Upanje na večno življenje v Bogu je s tem močno zatemnjeno. Če ni določenega kraja pokopa, groba, je zelo okrnjena možnost molitve in spomina, ki izhaja iz obiskovanja grobov. Lahko vodi tudi v razne zlorabe in v nekrščansko pojmovanje človeka ter zanika njegovo izvorno dostojanstvo bitja, ustvarjenega po Božji podobi. Hitreje se izbriše sled o obstoju določene osebe in se naslednjim generacijam odvzame možnost zgodovinskega spomina. Enako spoštovanje, kot ga imamo do teles odraslih rajnih, je prav, da imamo tudi do teles mrtvorojenih in splavljenih otrok. Tudi njihovo mesto pričakovanja vstajenja je grob na pokopališču in primeren krščanski pogrebni obred. Če se kristjan odloči zapustiti po smrti svoje telo v medicinske raziskovalne namene, kar je delo ljubezni do bližnjega, je primerno, da se pred izročitvijo obhaja obred slovesa od rajnega, ki je podoben tistemu pred upepelitvijo.
Opozoriti želimo tudi na čedalje bolj prisotne krste ali žare, ki omogočajo pokop v posebnih položajih ali izpostavljajo določene vidike posmrtnega življenja (npr. reinkarnacijo – žare, iz katerih lahko vzklije rastlina itd.) in za kristjane niso primerne. Zato je treba imeti za cerkveni pogreb, kjer se izvede pokop v drugačnih oblikah od običajnih (krsta, žara), dovoljenje ordi narija. Nekatere komercialne oblike pogreba namreč lahko izražajo nekrščanske, panteistične, naturalistične ali novodobske poglede na človeka. Kristus je bil položen v grob. Telo je svetišče Svetega Duha, saj je bilo posvečeno že z zakramentom svetega krsta in drugimi zakramenti, predvsem pa hranjeno s sveto evharistijo. Zato naj bo naš odnos do telesa tudi ob smrti nadvse spoštljiv in prežet z upanjem in vero v večno življenje. V želji, da skupaj ohranjamo in razvijamo krščansko obliko slovesa od rajnih, ki vključuje možnost molitve zanje in spomina nanje, vas blagoslavljamo! Vaši škofje

Iz življenja župnije 

• V ponedeljek, 17., in v torek, 18. oktobra, smo pod vodstvom g. Bertonclja imeli drugi del tečaja za bralce Božje besede.
• V četrtek, 20. oktobra, nam je o temi »Evropska identiteta in nove (ne) varnosti« predaval dr. Damir Črnčec.
• V soboto, 22. oktobra, so v stolnico priromali birmanci iz župnije Vrhnika.
• V nedeljo, 23. oktobra, smo ob 19.30 prisluhnili čudovitemu koncertu skupine John Powell Singers iz Velike Britanije

Godovi in prazniki

• Nedelja, 30. 10.: 31. NEDELJA MED LETOM.
• Ponedeljek, 31. 10.: sv. Bolfenk (Volbenk), škof. Državi praznik DAN REFORMACIJE.
• Torek, 1. 11.: VSI SVETI, zapovedani praznik. Državi praznik DAN SPOMINA NA MRTVE.
• Sreda, 2. 11.: SPOMIN VSEH VERNIH RAJNIH. Spominski dan smrti božjega služabnika Jakoba Ukmar ja.
• Četrtek, 3. 11.: sv. Viktorin Ptujski, škof, mučenec. ČETRTEK PRED 1. PETKOM.
• Petek, 4. 11.: sv. Karel (Drago) Boromejski, škof. PRVI PETEK.
• Sobota, 5. 11.: sv. Zaharija in Elizabeta, starši Janeza Krstnika. PRVA SOBOTA.
• Nedelja, 6. 11.: 32. NEDELJA MED LETOM – ZAHVALNA NEDELJA
• Ponedeljek, 7. 11.: sv. Engelbert, škof.
• Torek, 8. 11.: sv. Bogomir, škof.
• Sreda, 9. 11.: posvetitev lateranske bazilike.
• Četrtek, 10. 11.: sv. Leon Veliki, papež.
• Petek, 11. 11.: sv. Marin, škof.
• Sobota, 12. 11.: sv. Jozafat, škof in mučenec.
• Nedelja, 13. 11.: 33. NEDELJA MED LETOM – SKLEP SV. LETA USMILENJA, začetek tedna zaporov. 

Dogodki pred nami 

• Nedelja, 30. 10.: Ob 15.00 prihod RELIKVIJ sv. papeža Janeza Pavla II., sv. patra Pija in sv. Šebela, ob 15.30 molitev rožnega venca pred Najsvetejšim, ob 16. uri sveta maša.
• Torek, 1. 11.: VSI SVETI: sv. maše po nedeljskem redu. Ob 17.15 bo molitev VSEH ŠTIRIH DELOV ROŽNEGA VENCA za duše v vicah (pobožnost ob 15.30 odpade).
• Sreda, 2. 11.: VERNIH DUŠ DAN, sv. maše po delavniškem redu.
• Četrtek, 3. 11.: ČETREK PRED PRVIM PETKOM. Po večerni maši bo molitev pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov.
• Petek, 4. 11.: PRVI PETEK. Ob 8.30 bo pobožnost pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Jezusovemu. Ob 15.00 ura BOŽJEGA USMILJENJA IN SVETA MAŠA.
• Sobota, 5. 11.: PRVA SOBOTA. Ob 8.30 bo molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Marijinemu.
• Nedelja, 6. 11.: Ob 15.30 bo molitev pred Najsvetejšim v zahvalo za vse dobrote.
• Ponedeljek, 7. 11.: Večerna maša z večernicami za duše v vicah. Po maši bo mladinsko srečanje.
• Torek, 8. 11.: Večerna maša z večernicami. Ob 18.30 bo katehumenat.
• Četrtek, 10. 11.: Po večerni maši bo srečanje za študente.
• Petek, 11.11.: Ob 15.00 bo ura Božjega usmiljenja in sveta maša.
• Nedelja, 13. 11.: Ob 9. uri bo v organizaciji Kulturnega društva Evropski kulturni center sv. Martin Tourski - Slovenija vseslovenska slovesnost v spomin na velikega svetnika sv. Martina s sveto mašo, ki jo je za to priložnost uglasbil skladatelj Damijan Močnik. Ob 16. uri bo sklep izrednega svetega leta usmiljenja z zaprtjem svetoletnih vrat.
Slovesnost bo vodil nadškof Stanislav Zore.
PROGRAM: zbiranje na nadškofijskem dvorišču do 15. ure, ko se bo začela procesija tem izrednem svetem letu usmiljenja mogli stopiti skozi sveta vrata, nato bomo ob molitvi pred Najsvetejšim nadaljevali z romarsko pobožnostjo.
Ob 16. uri bo slovesna nadškofova maša, na koncu katere bo obred zaključka svetega leta z zaprtjem svetoletnih vrat.
• Ponedeljek, 14. 11.: Večerna maša z večernicami za duše v vicah. Po maši bo mladinsko srečanje in seja župnijskega pastoralnega sveta.Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/

Misel tedna 

KONGREGACIJA ZA NAUK VERE, Iz Navodila Ad resurgendum cum Christo: »Po Kristusovi zaslugi ima smrt v krščanstvu pozitiven pomen. Cerkev pri bogoslužju moli: 'Kajti tvojim vernim, Gospod, se življenje spremeni, ne pa uniči, in ko razpade dom bivanja na zemlji, nam je že pripravljeno večno bivališče v nebesih'.
S smrtjo se duša loči od telesa, toda ob vstajenju bo Bog povrnil življenje našemu preobraženemu telesu in ga združil z našo dušo. Tudi v sodobnem času je Cerkev poklicana, da oznanja vero v vstajenje: 'Vstajenje mrtvih je vera kristjanov: to smo, če verujemo v to.' Skladno s starodavnim krščanskim izročilom Cerkev močno priporoča, da se telesa umrlih pokoplje na pokopališče ali na drug sveti kraj. 
V spominu na Gospodovo smrt, pokop in vstajenje, skrivnost, v luči katere se izraža krščanski odnos do smrti, je pokop v zemljo predvsem najbolj primerna oblika, s katero se izražata vera in upanje v vstajenje telesa.« (1–5) Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/10/25/navodilo_ resurgendum

petek, 21. oktober 2016

Teden Božje Besede 23. 10.–30. 10. 2016

30. nedelja med letom Lk 18,9-14 

Farizej se je postavil v prvo vrsto, da bi ga nihče ne spregledal. On je pobožen. Je Božji »ljubljenec«:
Spolnjuje zapovedi. Premišljuje Božjo besedo, opravlja molitve, prinaša darove! Kaj bi še radi od njega? »Bog, zahvalim se ti, da nisem kakor drugi ljudje.« Prepričan je, da bo odrešen. V zadnji vrsti molilnice je sključen v molitvi nekdo, ki si ne upa naprej.
Ve, da ni dobrodošel. Zato ostane v ozadju. Ta je cestninar! »Kakšne možnosti ima, da se reši? »Zelo
slabe,« bi odgovoril farizej. »Tale se ne drži reda. Dela prepovedane stvari. Kot cestninar je v službi okupacijske rimske oblasti. Je izgubljenec, goljuf, lažnivec. On vse to ve. Pozna svoje nepopolnosti in svoje meje. Slabega se sramuje. Zato ponižno moli: 'Bog, bodi milostljiv, meni grešniku!' « Po čem se najbolj razlikujeta?
Po tem, kako sprejemata samega sebe. Psihologija govori o t. i. »slepi pegi«. Gre za to, da ima nekdo povsem drugačno mnenje o sebi kot drugi o njem. Kdor ne sprejema nekega dela življenja, ga potisne na stran ali preskoči. Za tisti del je slep.
Tako farizej ne vidi svoje nečimrnosti, arogance, ošabnosti, predsodkov in zaničevanja drugih. Ne vidi nepopolnosti in luknjičavosti svoje notranjosti. Svoje slabosti prenaša (psihologi rečejo »projicira «) na tatove, lažnivce, cestninarje. Ali bo tak zagotovo odrešen? Ali Bog lahko v njem še kaj naredi? Je še kaj prostora za Božjo milost? Zelo verjetno ne. »Kdor se povišuje, bo ponižan!« Pri cestninarju je drugače.
Dobro se pozna. Je zadržan. Bog si je izvolil to, kar je šibko. Tak je cestninar. Njegovo odrešenje je samo še vprašanje časa. »Kdor se ponižuje, bo povišan.« Kakšno nalogo ima Cerkev? Če gledamo na človeka tako kot Jezus, so pred Cerkvijo nove naloge, saj jih mora uresničiti sredi današnjega sveta. Papež je oklical leto usmiljenja. Morali bi mu slediti in prevzeti njegovo gledanje na človeka. Nimamo druge izbire.
Mi »kompliciramo «, kjer je zelo enostavno. Skrbijo nas liturgične napake, ne sprašujemo pa se, ali smo kot Cerkev na Jezusovi poti? Na vprašanje o podeljevanju zakramentov ločenim in ponovno civilno poročenim, pravi papež Frančišek: »Usmiljenje je večje kot karkoli drugega. Prepričan sem, da je sedaj čas usmiljenja.«
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda 

Sestre in bratje! Ob zaključku svetega leta usmiljenja in ob prazniku vseh svetih bi vas še enkrat povabil k prejemu milosti, ki nam jih Bog po Cerkvi naklanja v tem času. Sveto leto usmiljenja namreč zaključujemo 13. novembra, v prvih osmih dneh novembra pa tudi lahko prejmemo popolni odpustek pod določenimi pogoji.  

»Cerkev naklanja v prvih osmih dneh novembra popolni odpustek za vsak obisk pokopališča in molitev za rajne.
Prav tako ga je mogoče prejeti v vseh cerkvah in javnih kapelah 1. in 2. novembra ter na prejšnjo ali naslednjo nedeljo, če smo bili pri spovedi in obhajilu, izpovemo vero ter molimo po namenu svetega očeta (npr. očenaš).« 
Povabim vas torej, da še izkoristimo ta milostni čas, ki nam ga Bog po Cerkvi naklanja, in poromajmo tudi mi. Za vse obiskovalce ljubljanskih Žal bodo za prapraznik vseh svetih v cerkvi vseh svetih tudi sveta vrata. Tam, kakor v vseh svetoletnih cerkvah (tudi v stolnici), če z iskrenim namenom nenavezanosti na greh poromam skozi sveta vrata, opravim sveto spoved, prejmem sveto obhajilo in po namenu svetega očeta zmolim očenaš, zdravamarijo, slava Očetu in vero, lahko prejem popolni odpustek zase ali pa ga naklonim dragim rajnim.
Prav tako lahko še oddate svoje darove za rajne v kiosku ali zakristiji, iz katerih potem ob ponedeljkih darujem sveto mašo za duše v vicah. Radi molimo za naše rajne, posebej v dneh, ki so pred nami, in darujemo za svete maše. Grobove le lepo uredimo in ne pretiravajmo ne s cvetjem ne s svečami, pač pa raje ta sredstva namenimo za svete maše ali za potrebe ljudi v stiski.
župnik Jože

Iz življenja župnije 

• V torek, 11. oktobra, je bila tako imenovana »rdeča maša« za pravnike, ki jo je daroval škof Franci
Šuštar.
• V nedeljo, 16. oktobra, so bo 17. uri priromali člani gibanja »Občestvo in osvoboditev«

Godovi in prazniki

 • Nedelja, 23. 10.: 30. NEDELJA MED LETOM – MISIJONSKA NEDELJA. Goduje sv. Janez Kapistran.
• Ponedeljek, 24. 10.: sv. Anton Maria Claret, škof, redovni ustanovitelj.
• Torek, 25. 10.: sv. Sabina, Krizant in Darija (Darinka), mučenci. Državni praznik DAN SUVERENOSTI (ni dela prost dan).
• Sreda, 26. 10.: sv. Lucijan in Marcijan, mučenca.
• Četrtek, 27. 10.: sv. sv. Sabina Avilska, mučenka.
• Petek, 28. 10.: sv. SIMON in JUDA TADEJ, apostola.
• Sobota, 29. 10.: sv. Mihael Rua, duhovnik, in sv. Emelinda, devica.
• Nedelja, 30. 10.: 31. NEDELJA MED LETOM.

Dogodki pred nami 

• Nedelja, 23. 10.: ob 15.30 bo rožni venec pred Najsvetejšim za misijone; ob 19.30 koncert John Powell Singers iz Velike Britanije.
• Ponedeljek, 24. 10.: (večerna maša za duše v vicah in sv. maša ob dnevu suverenosti (v zahvalo za 25 let suverenosti), ki jo organizira Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve, mašo pa daruje škof Šuštar. Po maši bo še koncert francoske skupine Mini Hosana, ki ga organizira Katoliški inštitut. • Torek, 25. 10.: večerna maša z večernicami; ob 18.30 bo srečanje KATEHUMENOV.
• Sreda, 26. 10.: po večerni maši bo »VEROUK ZA ODRASLE« – MISTAGOGIJA.
• Četrtek, 27. 10.: po večerni maši bo prvo srečanje biblične skupine v Grozdetovi dvorani (pritličje) stolnega župnišča.
• Petek, 28. 10.: Ob 15.00 bo ura BOŽJEGA USMILEJNJA IN SVETA MAŠA. Začetek CELODNEVNEGA SPOVEDOVANJA pred praznikom vseh svetih.
• Nedelja, 30. 10.: Ob 15.00 bo prihod RELIKVIJ sv. papeža Janeza Pavla II., sv. patra Pija in sv. Šebela, ob 15.30 molitev rožnega venca pred Najsvetejšim, ob 16.00 sveta maša.
• Torek, 1. 11.: sv. maše bodo po nedeljskem redu. Ob 17.15 bo molitev VSEH ŠTIRIH DELOV ROŽNEGA VENCA za duše vicah (pobožnost ob 15.30 odpade).
• Nedelja, 13. 11.: ob 16.00 bo sklep izrednega svetega leta usmiljenja z zaprtjem svetoletnih vrat. Slovesnost bo vodil nadškof Stanislav Zore.

Misel tedna

Papež Frančišek pri nedeljski homiliji 16. oktobra: »Moliti ne pomeni zateči se v idealen svet, prav tako ne zateči se v lažno sebično spokojnost. Nasprotno, moliti je, bojevati se, in tudi pustiti, da Sveti Duh moli v nas. In Sveti Duh je tisti, ki nas uči moliti, ki nas v molitvi vodi in ki deluje v nas tako, da molimo kot otroci. Svetniki so možje in žene, ki so popolnoma vstopili v skrivnost molitve.« Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/10/16/

petek, 14. oktober 2016

Teden Božje Besede 16. 10.–23. 10. 2016

29. NEDELJA MED LETOM Lk 18,1-8 

Ljudje, ki se imajo radi, si pripovedujejo svoja doživetja, radosti, pa tudi skrbi in žalost si delijo ... Ljudje, ki se skregajo, si nimajo več kaj povedati. Raje drug drugega žalijo. Vsaka beseda rani ali odpira rane. Pogovor zastane. 
V zakonskih skupnostih, med prijatelji in sosedi, med sodelavci in v družinah prihaja do sporov, ki trajajo več let. Življenje se spremeni v ledeni molk. Pogovor je izraz stopnje medsebojnih odnosov.
Kolikor bolj je zaupen, prijateljski, toliko bolj intimen je in intenziven. Zaupamo človeku, ki se trudi, da bi nas razumel. Nekoga razumeti pomeni vedeti, kaj potrebuje. Potrebujemo poslušajoče uho, nasvet, dobro vprašanje. Včasih pomaga, če mi kdo nasprotuje. Bogu hvala za ljudi, ki me poslušajo in razumejo!
Dober pogovor je velika umetnost. Besede, ki jih nihče ne sprejema, ostajajo brez odgovorov. Odnosi med ljudmi odsevajo odnos med Bogom in človekom. Pogovor z Bogom je molitev. Oblike ali načini so različni. Molitev je odsev odnosa do Boga. Krepi vero vanj. Človek prekinja tudi pogovor z Bogom. Razlogi so najpogosteje odtujitev in izguba zaupanja.
Jezus v besedi naslika pogovor med vdovo in brezbožnim sodnikom. Pogovor je bil vedno nekaj zaupnega, vdove niso sodile vanj. Vdovi so se dogajale krivice, zato hoče priti do pravice. Sodnikova naloga je, da zagotavlja red. Temu sodniku pa gre le za denar, slavo … Ne more se otresti vdove, ker je vztrajna in neustavljiva v boju za pravice. Toda pomaga ji, ker se boji javne kritike. Bolj kot pravica ga skrbi, kaj si bodo drugi mislili o njem. V molitvi vztrajajmo, podobno kot vdova v boju za pravice.
Brezbožni sodnik upošteva le človeška merila. Je »proti-podoba« Boga, ki odgovarja na klice svojih izvoljencev. Človek se hitro utrudi v molitvi. Uslišanj zato ni veliko. Pogovor – molitev spreminja nas in čas. Ne gre brez napora in moči. 
Boga vključimo v dogajanje. Svoja merila zamenjajmo za božja. Molitev prenavlja svet, ga spreminja in giblje. Bogu je več, kdor mu 24 ur na dan z molitvijo ne da miru. Moliti pomeni držati se roke, ki spreminja obličje zemlje. Naj se Bog dotika naših src! Zaupaj! V tebi se spreminja prav to, kar misliš, da se ne spreminja!
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda 

Sestre in bratje! V teh dneh začenjamo še z dvema oblikama duhovnega poglabljanja. Obe možnosti sta se porodili na vašo pobudo – smemo upati, da po navdihu Svetega Duha. Kot župnik želim in upam, da bosta oba dogodka doživela odziv in bosta dajala sad osebnemu življenju udeležencev ter s tem bogatila tudi življenje našega občestva.
Prva možnost je »verouk za odrasle« – mistagogija. Pobudo ste dali nekate ri lanskoletni katehumeni, ki želite poglabljati svojo vero, pa tudi nekateri »stari « verniki, ki čutite pomanjkanje verskega znanja in hrepenite po poglobljeni veri. K temu nas spodbuja tudi sv. Peter, ki vabi: »Vselej bodite vsakomur priprav ljeni odgovoriti, če vas vpraša za razlog upanja, ki je v vas« (1 Pt 3,15). Srečanja bomo za sedaj imeli vsako sredo po večerni maši.
Druga možnost pa je biblična skupina. Prvič se bomo dobili četrti četrtek v tem mesecu, to je 27. oktobra po večerni maši. Skupino bo vodila sestra Maria Carmela Palmisano iz skupnosti Loyola, profesorica biblicistike na Teološki fakulteti. S spodnjimi besedami nas srčno vabi tudi sama. Vabljeni, povabite pa tudi druge, za katere veste, da bi radi naredili korak naprej v osebni rasti.
župnik Jože

Vabilo na biblično skupino 

»Daj mi piti!« (Jn 4,7) Vsak četrti četrtek v mesecu po večerni maši lepo povabljeni k biblični skupini. Ob molitvi z nedeljskim evangelijem in ob razlagi Božje besede bomo poglabljali svoj osebni odnos z Jezusom Kristusom, ki nas tudi danes išče in nagovarja, da bi živeli iz njegove neizmerne ljubezni do nas. sestra
Maria Carmela Palmisano iz Skupnosti Loyola

Iz življenja župnije 

• V torek, 4. oktobra, so na koncertu prepevali »Pojoči dečki« iz stolnice škofije Basel v Švici.
• V četrtek, 6. oktobra, je bilo ob 18. uri svetoletno romanje študentov, nato pa sveta maša ob začetku akademskega leta, ki jo je daroval nadškof Stanislav Zore.
• V nedeljo, 9. oktobra, je pri sv. maši ob 9.00 pel zbor St. Cecilia iz Prademona, popoldne pa so priromali in stolnico skoraj napolnili romarji iz dekanije Ljubljana Vič – Rudnik.

Godovi in prazniki

• Nedelja, 16. 10.: 29. NEDELJA MED LETOM.
• Ponedeljek, 17. 10.: sv. Ignacij Antio hijski, škof, mučenec.
• Torek, 18. 10.: SV. LUKA, evangelist, praznik.
• Sreda, 19. 10.: sv. Janez Brebeuf in Izak Jogues, duhovnika, in drugi kanadski mučenci.
• Četrtek, 20. 10.: sv. Irena, mučenka; sv. Vendelin, opat. Smrtni dan Božjega služabnika ANTONA STRLETA.
• Petek, 21. 10.: bl. Karl I., avstrijski cesar.
• Sobota, 22. 10.: sv. Janez Pavel II., papež.
• Nedelja, 23. 10.: 30. NEDELJA MED LETOM – MISIJONSKA NEDELJA.

Dogodki pred nami 

• Nedelja, 16. 10.: ob 15.30 rožni venec pred Najsvetejšim. Ob 17. uri bodo priromali člani gibanja Občestvo in osvoboditev.• Ponedeljek, 17. 10.: večerna maša za duše v vicah, po sveti maši pa srečanje srednješolske mladine in drugi del tečaja za bralce Božje Besede (1. skupina) v Grozdetovi dvorani. • Torek, 18. 10: večerna maša z večernicami; po večerni maši drugi del tečaja za bralce Božje Besede (2. skupina) v Grozdetovi dvorani; ob 18.30 srečanje KATEHUMENOV. • Sreda, 19. 10.: po večerni maši »VEROUK ZA ODRASLE« – MISTAGOGIJA. • Četrtek, 20. 10.: ob 19.15 v sklopu župnijskih srečevanj »EN RES LEP DOB'R …« bo predavanje prof. na Fakulteti za državne in evropske študije dr. Damirja Črnčeca z naslovom: »EVROPSKA IDENTITETA IN NOVE (NE)VARNOSTI«. • Petek, 21. 10.: Ob 15.00 ura BOŽ- JEGA USMILEJNJA IN SVETA MAŠA. • Nedelja, 23. 10.: ob 15.30 molitev rožnega venca za misijone pred Najsvetejšim. Ob 19.30 bo KONCERT komornega zbora JOHN POWELL SINGERS iz Velike Britanije.• Nedelja, 13. 11.: ob 16.00 bo sklep izrednega svetega leta usmiljenja z zaprtjem svetoletnih vrat. Slovesnost bo vodil nadškof Stanislav Zore.

Misel tedna 

Papež Frančišek med jutranjo homilijo 11. oktobra: »Pot resnične vere je ista kot Jezusova pot: ponižnost, ponižanje. Pavel pravi Efežanom, da se je Jezus ponižal, izpraznil je samega sebe. To je edina pot, da iz sebe odstranimo egoizem, pohlep, napuh, nečimrnost, posvetnost.« Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/10/11/