33. NEDELJA MED LETOM

Nad razmišljanjem Pridigarja o vrli ženi se bo danes gotovo kdo spotaknil, češ da vklepa ženo v domače delo in skrb za družino. Takrat je to bil družbeni ideal. Žena je bila gospodarica v šotoru ali hiši, mož je sprejemal zunanja opravila in zadeve v javnosti. Poudarjeno je spoštovanje in občudovanje žene, ki goji duha ljubezni in odgovornosti za moža in družino.

Skoraj iste misli najdemo tudi v Sirahu, ki pa vzporedno razgrinja tudi misli o slabi ženi, ki zagreni in uničuje življenje možu - in sebi. Smo torej napredovali, ko smo ženo odtrgali od tega poslanstva, ji pokazali, naj raje pokaže svoje sposobnosti v družbi s kariero, zbrali 20 razlogov, zakaj naj nima otrok, in še več razlogov, da zapusti zakon, če ji to kaže k lažjemu življenju? Moževo odgovornost tu puščamo ob strani.

Nedvomno smo zadeve modernizirali, nismo pa pokazali razumevanja bistva. Smo s tem ustvarili ženi temelj boljše osrečenosti? Socialno življenje mora težiti k večji pravičnosti v družini in družbi, predvsem k spoštovanju človeka in njegovega dela. Mislite, da so takrat žene trpele ob takem stilu življenja? Nekatere gotovo, tista pa, ki je čutila, da jo mož ljubi in ceni, je v vsem trudu uživala. Saj ne gre za vprašanje pokorščine možu, kulturi ali družbenemu redu.

Gre za temeljno duhovno usmeritev: v ljubezen ali v sebičnost, v skrb predvsem ali celo izključno zase ali v vzgojo duha, ki bo znal druge ceniti enako kot sebe in delati tako, da bo rasla skupnost in iz nje socialne kreposti.

Zunanje oblike življenja so le okvir, ki v njem človek razvija tega duha. Druga misel je prav tako dragocena: Veličino človekovega dela, naj bo še tako preprosto in neopazno ali tudi malo cenjeno, Bog nagrajuje zaradi zvestobe, ki varuje in ohranja ljubezen. Malopridni služabnik je ono leto lenobno užival, a zapravil vrednost dela in življenja, pa pokazal slab odnos do ljudi in do Gospodarja. Prav ta dvojna ljubezen daje vrednost našemu življenju tu in v večnosti.

Anton Slabe

TEDEN KARITAS

Letošnji Teden Karitas bo od ponedeljka, 27. 11., do nedelje, 3. 12. 2023. Tokrat nas bo nagovarjalo geslo: »UPANJE ZA VSE«.

Letošnje geslo nas vabi, da drug drugemu vlivamo zaupanje, da obstajajo rešitve za izzive, probleme in težave. Upanje ni poceni tolažba, češ, bo že bolje. Nimamo pravice bližnjim dajati lažnega upanja, ki usodno zaznamuje človekovo pot. Velikokrat nas že človeška bližina, prijazna beseda in stisk roke navdajo z upanjem. Karitas v mnoge družine prinaša
upanje v obliki hrane, plačila položnic, z nakupom šolskih potrebščin in kurjave. Pogovor in skupno iskanje rešitev pa je spodbuda in pomoč na poti v samostojnost.

V okviru Tedna Karitas bo v sredo, 29. 11., potekalo tudi romanje prostovoljcev Karitas na Slomškovo Ponikvo, kjer bo ob 12. uri sveta maša. Prav tako bo ta dan v dvorani Golovec v Celju že 33. dobrodelni koncert Klic dobrote za pomoč družinam v stiski. Neposredni prenos bo na TV SLO, 1. program, Radio Slovenija in Radio Ognjišče.

KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA

Praznik Kristusa Kralja je uvedel papež Pij XI. v svetem letu 1925 in določil, naj se praznuje zadnjo nedeljo v oktobru. Po reformi liturgičnega koledarja II. vatikanskega koncila pa je praznik prestavljen na zadnjo nedeljo bogoslužnega leta. Praznik povzema vidike Kristusove skrivnosti, ki so značilni za posamezne dobe bogoslužnega leta: božič, razglašenje, vstajenje in vnebohod.

»Molim te, o Jezus, moj Gospod... Ti si Kralj. V duhu te gledam, kako sediš na prestolu na Božji desnici... To gospostvo je sveto, ker je združeno z duhovsko častjo.

Ti obhajaš za nas večno praznično bogoslužje na Očetovi desnici. Neprestano mu kažeš brazgotine svojih ran, ki so njemu v spravo in nam v odrešenje. Daruješ mu naše molitve, posreduje za naše grehe, nas blagoslavljaš in posvečuješ..«

J. B. Bossuet

»Ljubezen, ljubezen, ljubezen - to je vsebina in temelj našega življenja.Vse bo hitro minilo. Danes smo tukaj, jutri nas ne bo več. Za nami bo ostalo tisto, kar smo naredili za Boga, iz ljubezni do njega.«
(blažena Blažena Frančiška de Siedliska, redovna ustanoviteljica

STOLNICA - NAŠ DOM

Nagrobnik pičenskega škofa Martina Pičenski škof Martin von Mannsberg je kot vikar oglejskega patriarha pred ustanovitvijo škofije deloval pri ljubljanskem Šenklavžu. Tu je leta 1456 tudi umrl. Njegov nagrobnik, ki je oblikovno skromno kamnoseško delo, je zdaj vzidan v stolnici pod pevskim korom.

Gre za preprost relief, ki ima poglobljeno ploskev, na kateri je njegov grb s škofovsko palico, ovito s panicellom in mitro na vrhu. Relief je obrobljen z okvirom, na katerem je latinski napis v gotici. Preberemo lahko: »Martinus (episco) pus Pete-nensis... anno... obiit...«

Poglejmo na kratko, kdo je bil in kakšno vlogo je imel ta pičenski škof?

Akvilejski patriarhi na ozemlju svoje ogromne škofije niso mogli sami izvrševati škofovskih opravil, zato so delo večinoma prepuščali arhidiakonom ter svojim pomožnim škofom. Največkrat so to bili škofje iz bližnje Istre, iz Pična (Petena)* ali pa iz Novega Grada (Citta Nuova).

Nekateri izmed njih so kar stalno bivali v Ljubljani ali v kakem drugem slovenskem mestu. Eden teh, znamenit in vpliven, je bil omenjeni pičenski škof Martin. Bil naj bi Korošec iz plemiške rodbine Mannsbergov, ki so v 15. stoletju imeli posestva na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem.

Okoli leta 1436 je postal pičenski škof in akvilejski patriarh Ludovik Teck ga je imenoval za vikarja čez vso akvilejsko škofijo izven Furlanije. Martinova oblast se je torej raztezala čez vse slovenske dežele južno od Drave.

Svojo rezidenco je imel v Ljubljani pri cerkvi sv. Nikolaja, kamor je leta 1448 sklical sinodo (cerkveni zbor) svojega okrožja. Svojo službo je z vnemo izvrševal, obiskal je številne kraje naše domovine in odločilno posegal v naše cerkvene razmere.

S cesarjem Friderikom, ki ga je imenoval za svojega svetovalca, ga je družila vez prijateljstva in medsebojno zaupanje. Več kakor dvajset let je izvrševal višjepastirsko oblast v slovenskih deželah. Umrl je v Ljubljani na praznik sv. Kilijana (8. julija leta 1456) in bil pokopan v cerkvi sv. Nikolaja pod prižnico.

Povzeto po dr. Josipu Grudnu iz Zgodovine slovenskega naroda, str. 286

* V mestecu Pičen v Istri je bil polnih 1300 let sedež edine škofije v notranjosti Istre, ki jo je v začetku 6. stoletja ustanovil Nicefor, prvi pičenski škof Med znamenitimi škofi je bil tudi Jurij Slatkonja. Ukinjena je bila leta 1788, leta 1969 pa ustanovljena kot naslovna škofija.

DOGODKI PRED NAMI

•    V nedeljo, 19. 11., bo gospod prošt ob 12.30 daroval sveto mašo za žrtve prometnih nesreč in njihove svojce.

•    V ponedeljek, 20. 11., bo v stolnici somaševanje naših škofov in gostov ob rednem plenarnem zasedanju Slovenske škofovske konference. Lepo vabljeni!

•    V nedeljo, 26. 11., bo ob 18.30 sveta maša s koralnim petjem.

GODOVI IN PRAZNIKI

•    Nedelja, 19. 11.: 33. nedelja med letom

•    Ponedeljek, 20. 11.: sv. Edmund, kralj

•    Torek, 21. 11.: darovanje device Marije

•    Sreda, 22. 11.: sv. Cecilija, devica, mučenka

•    Četrtek, 23. 11.: sv. Klemen I., papež

•    Petek, 24. 11.: sv. Andrej in vietnamski mučenci

•    Sobota, 25. 11.: sv. Katarina Aleksandrijska, devica, mučenka

•    Nedelja, 26. 11.: KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA