8. NEDELJA MED LETOM
Sporočilo papeža Frančiška za post 2022, II. del
Kristusovo vstajenje oživlja zemeljske upe z upanjem na večno življenje in vnaša seme odrešenja že v sedanji čas. Ob razočaranju zaradi tolikih porušenih sanj, ob zaskrbljenosti zaradi izzivov, ki grozijo, smo v skušnjavi, da bi se zaprli v svoj egoizem in brezbrižnost do trpljenja drugih. Dejansko so viri omejeni: »Mladeniči omagujejo in pešajo, mladci se spotikajo in padajo« (Iz 40,30). Toda Bog »omagujočemu daje moč, onemoglemu povečuje vzdržljivost. Tisti pa, ki zaupajo v Gospoda, obnavljajo svojo moč, vzdigujejo trup kakor orli, tekajo, pa ne opešajo, hodijo, pa ne omagajo« (Iz 40,29.31). Postni čas nas kliče, naj svojo vero in upanje položimo v Gospoda, saj lahko samo s pogledom, uprtim v vstalega Jezusa Kristusa, moremo sprejeti apostolovo spodbudo: »Ne naveličajmo se, ko delamo dobro« (Gal 6,9). Ne naveličajmo se moliti. Jezus
je učil, da je treba »vedno moliti in se ne naveličati« (Lk 18,1). Molimo, ker potrebujemo Boga. Nevarna utvara je, da zadoščamo sami sebi. Če smo v pandemiji neposredno spoznali svojo osebno in družbeno krhkost, naj nam ta post omogoči, da bomo doživeli tolažbo vere v Boga, brez katere ne moremo imeti trdnosti. Nihče se ne reši sam, ker smo vsi v istem čolnu sredi viharjev zgodovine; predvsem pa se nihče ne reši brez Boga, saj samo velikonočna skrivnost Jezusa Kristusa daje zmago nad temnimi vodami smrti. Vera nas ne oprosti življenjskih stisk, nam pa omogoči, da gremo čez njih združeni z Bogom v Kristusu v velikem upanju, ki ne razočara in katerega poroštvo je ljubezen, ki jo je Bog izlil v naša srca po Svetem Duhu (prim. Rim 5,1-5). V tem postu delimo miloščino z veseljem (prim. 2 Kor 9,7).
povzel
Milan Knep
Sproščanje ukrepov. Z novim sproščanjem ukrepov v družbi in javnem življenju je poslej tudi v cerkvah in ostalih bogoslužnih prostorih dovoljeno zbiranje brez izpolnjevanja pogoja PCT. Še vedno pa ostaja obvezna uporaba zaščitnih mask, primerna razdalja ter razkuževanje rok ob vstopu in izstopu. Pepelnica. Vse prav lepo vabim, da tudi letošnji postni čas začnete z obiskom svete maše in obreda pepeljenja na pepelnično sredo, 2. marca.
Pepeljenje bo pri vseh svetih mašah, pri večerni sveti maši ob 18.30 pa bo sodeloval zbor prof. Potočnika s koralnim petjem. Lepo vabljeni! Križev pot in postni govori. Lepo vabljeni tudi k pobožnosti križevega pota vsak petek ob 8.30 in po večerni sveti maši ter ob nedeljah ob 15.30. Prav tako vas vabim, da ob nedeljah ob 16.00 prisluhnite postnim govorom naših škofov. Postna postava.
Postni čas, ki se začne s pepelnično sredo, nas vsako leto pripravlja na veliko noč. Naj bo to res čas milosti, duhovne poglobitve in dobrih del, ki jih bomo darovali za potrebe Cerkve in vsega sveta. Cerkev za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti. Strogi post je na pepelnično sredo in na veliki petek. Ta dva dneva se le enkrat na dan do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta.
Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim drugim dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega. Zdržek od mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta. Za duhovnike, redovnike in redovnice, ki se hranijo doma, ne velja olajšava za petke zunaj postnega časa. Kadar je praznik (cerkveni ali državni) na petek ali je kakšna slovesnost v družini (poroka, pogreb ...), post in zdržek odpadeta.
»O Gospod, daj naj bo v postu moja misel vedno budna; živo naj se spominjam vsega, kar si v svojem usmiljenju storil meni v blagor, ko si se postil in molil zame... Moja duša naj te hvali, ker si tako velikodušen spričo vseh mojih hudobij. Ozdravljaš me vseh bolezni, življenje mi varuješ vsake sprijenosti, s svojimi dobrotami mi nasičuješ srce. Daj, da bom, medtem ko se postim, poniževal svojo dušo, videč, kako si ti, mojster ponižnosti, ponižal samega sebe in si bil pokoren do smrti na križu.« sv. Avguštin
Zlata legenda nadaljuje pripoved o mučeništvu svete Barbare: »Takrat se je sveta Barbara zelo razveselila velike Gospodove tolažbe. Zjutraj je sodnik ukazal, naj jo pripeljejo k njemu, in ko je prišla, je videl, da so se njene rane zacelile in je popolnoma zdrava. Rekel ji je: "Glej, Barbara, radodarnost naših bogov in kako zelo te ljubijo, saj so ozdravili tvoje rane." Blažena Barbara, mučenka Jezusa Kristusa, pa je sodniku odgovorila: "Tisti, ki me je ozdravil, je Jezus Kristus, Božji Sin, ki pa te ne bo imel, ker je tvoje srce tako nerazumno in zakrknjeno zaradi hudobije." »O Gospod, daj naj bo v postu moja misel vedno budna; živo naj se spominjam vsega, kar si v svojem usmiljenju storil meni v blagor, ko si se postil in molil zame ...
Moja duša naj te hvali, ker si tako velikodušen spričo vseh mojih hudobij. Ozdravljaš me vseh bolezni, življenje mi varuješ vsake sprijenosti, s svojimi dobrotami mi nasičuješ srce. Daj, da bom, medtem ko se postim, poniževal svojo dušo, videč, kako si ti, mojster ponižnosti, ponižal samega sebe in si bil pokoren do smrti na križu.« sv. Avguštin Nato je sodnik, poln jeze, ukazal, naj jo obesijo med dve drevesi, ji s palicami polomijo kosti in z gorečimi baklami žgejo boke, nato pa jo je dal močno pretepsti in s palico tolči po glavi.
Sveta Barbara pa se je zazrla v nebo ter rekla: "Jezus Kristus, ki poznaš človeška srca in poznaš moje misli, prosim te, da me ne zapustiš." Nato je sodnik ukazal rablju, naj ji z mečem odreže prsi. In ko so jih odrezali, je spet pogledala proti nebu in rekla: ‚Ne odvrni svojega pogleda od mene.‘ Ko je že dlje časa prenašala te bolečine, je sodnik ukazal, naj jo pretepajo in vodijo po ulicah.
Sveta devica pa je še tretjič pogledala v nebo in rekla: "Gospod Bog, ki pokrivaš nebo z oblaki, prosim te, pokrij moje telo, da ga ne bi videli zlobni ljudje. Gospod Jezus Kristus, ki si ustvaril nebo in zemljo, prosim te, podeli mi svojo milost in usliši mojo molitev, da se vsi, ki se bodo spominjali tvojega imena in mojega trpljenja, prosim te, da se ne boš spominjal njihovih grehov, saj poznaš našo krhkost." Tedaj je prišel glas z neba, ki ji je rekel: Pridi, moja nevesta Barbara, in počivaj v naročju Boga, mojega Očeta, ki je v nebesih, in jaz ti bom dal, za kar si me prosila."« Prizor na levi steni kapele prikazuje njeno čudežno delovanje, ko lebdeča v zraku rešuje bolnika iz goreče hiše. Prizor nakazuje njeno posebno vlogo zaščitnice proti ognju in priprošnjice za srečno zadnjo uro. Na oboku kapele pa vidimo njeno poveličanje: na oblakih, ki jih obdajajo angeli, se nad vrhom stolpa z iztegnjeno desnico in palmo mučeništva dviga v nebo. Prizor spremljajo angeli, dva od njih igrata na činele in triangel.
GODOVI IN PRAZNIKI
•Nedelja, 27. 2.: 8. nedelja med letom
•Ponedeljek, 28. 2.: sv. Roman, opat
•Torek, 1. 3.: sv. Albin (Zorko), škof
•Sreda, 2. 3.: Pepelnica, strogi post
•Četrtek, 3. 3.: sv. Kunigunda, kraljica
•Petek, 4. 3.: sv. Kazimir, poljski kraljevič, prvi petek
•Sobota, 5. 3.: sv. Hadrijan, mučenec, prva sobota
•Nedelja, 6. 3.: 1. postna nedelja
POSTNI GOVORI NAŠIH ŠKOFOV V STOLNICI
na postne nedelje ob 16.00:
6.3.: škof Franc Šuštar
13.3.: škof Franc Šuštar
20.3.: nadškof Stanislav Zore
27.3.: škof Anton Jamnik
3.4.: škof Anton Jamnik
POBOŽNOST KRIŽEVEGA POTA
je v stolnici vsak petek ob 8.30 in po večerni sveti maši ter ob nedeljah ob 15.30 !Lepo vabljeni
Vsi, ki doslej zaradi pogoja PCT niste mogli v stolnico, lepo vabljeni, da se nam ponovno pridružite!
DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00
CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
SKUPNA MOLITEV V STOLNICI
VSAK DAN
8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim
18.00: Rožni venec
NEDELJA
15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
PRVA SREDA
Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu
Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: Ura Božjega usmiljenja
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim