sobota, 30. januar 2021

TEDEN BOŽJE BESEDE 31.1.2021- 7.2.2021

4. NEDELJA MED LETOM

Na človeka pritiskajo vsemogo­či glasovi. Eni prihajajo iz ranjene notranjosti, drugi iz razglašenega okolja. Pravega signala, ki bi prodrl skozi meglo dvoma, ni lahko zaznati. To nas dela nervozne in negoto­ve. Na poti skozi pušča­vo, je bil Mojzes pogo­sto tarča nepotrpežljivih rojakov. Nazadnje se ga je Gospod usmilil in mu rekel: »Obudil jim bom preroka in polo­žil bom svoje besede v njegova usta in govoril jim bo vse, kar mu bom zapovedal.« Beseda preroka je bila nekoč spoštovana celo pri tistih, do katerih je bila kritična. Pred do­brimi dvesto leti pa se je zalomilo. Samozvani preroki, liberalnih pre­pričanj, so oznanjali, da se je za do­končno osvoboditev človeka treba osvoboditi še Boga. Sprva je dobro kazalo; optimizma, da je končno vse v naših rokah, ni manjkalo. Ko pa se je ob tiskanih medijih in radiju po­javila še televizija, se je bilo vse teže znajti. Kakofonija se je stopnjevala, a je za silo šlo. Zdaj smo trčili ob zid. Britanski igralec Rowan Atkinson, znan kot gospod Bean, zgrožen ugotavlja: »Na spletu algoritem odloča o tem, kaj si želimo videti, kar ustva­ri poenostavljen, binaren pogled na družbo. Pride­mo do tega, ali si z nami ali proti nam. In če si proti nam, si zaslužiš, da te ukine­mo. Sedaj imamo srednjeveško raz­ličico drhali, ki išče nekoga, ki bi ga lahko sežgala na grmadi.« Nedelja Svetega pisma nas spomni, da ob spletnem všečkanju in izlo­čanju še vedno obstaja Božji glas. »V upanju je sidrišče moje duše, ki je varno in trdno ter sega v notranj­ščino« (Heb 10). Upanje je On, ki sto­ji sredi med nami, nas pomirja in usmerja mimo vseh motilcev. Ne dosežejo ga niti nadzorne kamere novonastajajočih pametnih mest.

Milan Knep


Dobri dve leti je že, kar smo se za­čeli dogovarjati o prepotrebni ob­novi zvonov in elektrifikacije zvonjenja v stolnici, decembra pa so se dela vendarle začela. Vzrokov, za­kaj smo se odločili za generalno ob­novo, je več. Dosedanji elektronski sistem je zastarel, ga ni moč poso­dabljati, poljubno programirati in je že večkrat zatajil (da ni zvonilo ali pa se je zvonjenje vklopilo ne­kontrolirano). Kemblji na zvono­vih ter kladiva za bitje ure so neu­strezni in premočno udarjajo, kar dolgoročno povzroča poškodbe na zvonovih. Zvonovi so neuglašeni in neubrani, vedno več je okvar ipd. Delavci so že obnovili veliki, Codellijev zvon, ki trenutno zvoni ob 7.00 in 12.00 če mu prisluhnite, že lahko slišite lepoto njegovega glasu. Trenutno pa dela potekajo v južnem zvoniku, kjer so štirje zvonovi, ki bodo prav tako v celoti obnovljeni. Pri tem bo deloma ob­novljena tudi lesena konstrukcija, podest in opravljena nekatera zidarska dela.

Lahko si predstavljate, da so stro­ški za tako obsežno obnovo kar vi­soki. Vse ki zmorete, naprošam, da nam pri zbiranju denarja po svo­jih močeh pomagate.  

Svoj prispe­vek lahko nakažete na župnijski račun: SI56 0214 0025 6658 409 (od­prt pri NLB) namen: za zvonove ali pa oddate župniku. Bog naj vam povrne vašo darežljivost!

V zadnjem času smo bili priče kar dvema neljubima dogodkoma, ko so vandali z grafiti popisali južno fasado stolnice na Ciril-Metodovem trgu. Tokrat pa so v fresko Ma­rijinega oznanjenja vrgli balon z barvo, ki se je razletel in jo popacal. 

Vsak dogodek takoj prijavimo poli­ciji, ki si po svojih močeh prizadeva zbrati čimveč podatkov in poiska­ti storilce. 

Zato vse, ki bi v bodoče opazili kakšno sumljivo dogajanje ali osebo okoli stolnice prosim, da nas na to čimprej opozorite.

 

 

SVEČNICA

Evangelist Luka v poročilu o Ma­rijinem obisku v jeruzalemskem templju omenja srečanje s starč­kom Simeonom. Ta je v videnju spoznal, kdo je Dete, ki ga pestuje ta mlada žena. Pristopil je, ga vzel v naročje in spregovoril sloviti preroški spev: »Zdaj odpuščaš svo­jega služabnika, o Gospodar, po svoji besedi v miru, kajti moje oči so videle rešitev, ki si jo pripravil pred očmi vseh narodov; luč v raz­svetljenje poganov in v slavo Izra­ela, svojega ljudstva.« Spomin na ta dogodek je prva Cer­kev v Jeruzalemu obhajala že ob koncu 4. stoletja. Sčasoma je v ljud­skem praznovanju stopilo v ospred­je proslavljanje Kristusa, ki ga je Simeon v svojem hvalospevu ime­noval "luč v razsvetljenje poganov". Na te besede starčka Simeona se na­slanja starodavni bogoslužni obred blagoslavljanja sveč, po katerem je praznik postal znan kot svečnica, praznik sveč, praznik luči. Pomen tega obreda je jedrnato iz­ražen v tretji prošnji blagoslova sveč: »Gospod Jezus Kristus, pra­va luč, ki razsvetljuješ vsakega člo­veka, ki pride na ta svet kakor te luči, z vidnim ognjem prižgane, preganjajo nočne temine, tako naj bodo tudi naša srca razsvetlje­na z nevidnim ognjem, to je, z lu­čjo Svetega Duha, in brez sleherne grešne slepote, da bomo mogli gle­dati z očiščenim duhovnim oče­som, kar ti je všeč in našemu zveličanju v korist, ter da bomo tako po temnih nevarnostih tega sveta za­služili priti k neminljivi svetlobi.«

  V torek, 2.2., bodo svete maše po prazničnem redu. Sveto mašo ob 9.00h bo daroval škof msgr. dr. Franc Šuštar. Pri vseh mašah bo blagoslov sveč.

V sredo, 3.2., boste lahko preje­li blagoslov svetega Blaža. O tem, kako bo zaradi epidemije potekal, boste pravočasno obveščeni. Po ve­černi sveti maši bo kratka molitev v čast svetemu Jožefu.

V četrtek, 4.2., bo po večerni sve­ti maši molitev pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice in sve­tost duhovnikov.

V petek, 5.2., bo ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Src Jezusovemu. Ob 15.00 pa bo ura Božjega usmiljenja in po njej sveta maša.

V soboto, 6.2., bo ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Marijinemu.

  Nedelja, 31. 1.: 4. nedelja med letom

  Ponedeljek, 1. 2.: sv. Brigita Ir­ska, opatinja

Torek, 2. 2.: Jezusovo darovanje SVEČNICA

  Sreda, 3. 2.: sv. Blaž, škof, mučenec

Četrtek, 4. 2.: sv. Jožef Leoniški, misijonar

vsak dan

8.30: rožni venec pred Najsvetejšim 18.00: rožni venec

Nedelja

15.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

Prvi četrtek

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

Prvi petek

8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: ura Božjega usmiljenja

Prva sobota

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

Delavniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30 Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00

Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

Nedelje in zapovedani prazniki: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

Petek, 5. 2.: sv. Agata, devica, mučenka

Sobota, 6. 2.: sv. Pavel Miki in drugi japonski mučenci

Nedelja, 7.2.: 5. nedelja med le­tom.

Hvaležni vam bomo za vse svete maše, za katere boste darovali, in za darove, ki jih boste namenili za stroške stolni­ce, naše zaposlene in prostovoljce. Bog povrni!

Prosimo Vas, da v stolnici upošteva­te vsa potrebna navodila za zaščito: maska, razkuževanje rok in sedenje na razdalji vsaj 1,5 m to pomeni, da je vsaka druga klop prazna. Prosimo vas tudi, da upoštevate na­vodila redarja: ta vas ne bo spustil v cerkev brez maske ali pa vas bo pro­sil, da se udeležite maše ob kateri drugi uri, če bi vas bilo preveč.

Prav tako se ne zbirajte pred cerkvi­jo, ker to ni dovoljeno. Bodimo hvaležni, da lahko vsaj na tak okrnjen način praznujemo in so­delujemo pri svetih mašah.

TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

 

sobota, 23. januar 2021

Teden Božje Besede 24. 1. 2021 - 31. 1. 2021

3. NEDELJA MED LETOM

»To pa vam rečem, bratje, da je od­merjeni čas kratek,« slišimo sv. Pavla na današnjo nedeljo. Najbolj proti­slovno doživljajo čas najmanjši hodijo, res pravi, ali ne bo potem, ko se bodo približali štiridesetim, rodna doba ogrožena ali celo zamujena. Čas, kot objektivno danost, merijo samo urni kazalci, sicer pa je otroci. Ne vem, ali bi psiho­logi potrdili mojo ugotovi­tev, do katere sem prišel s svojim laiškim opazova­njem. Majhen otrok nima občutka za čas. Z njim naj bi se svet začel, prihodnost pa je zanj neskončna. A kljub temu, da ga kratko odmerjen čas ne vznemirja, kot nas opominja sv. Pa­vel, želi zlasti zvečer, ko naj bi šel spat, še vse doživeti, videti in otipati. Ta otroška izkušnja nekakšne brez­časnosti se pogosto podaljša v sre­dnja leta. Mladi radi kaj odložijo na poznejši čas, sedanji trenutek pa za­pravljajo na družbenih omrežjih. Še bolj usodno pa je, da sem jim kairos, milostni čas, ki jim je podarjen za is­kanje življenjskega sopotnika, raz­tegne na celo desetletje in še dlje, da potem več ne vedo, ali je ta, s katerim čas nekaj izrazito subjektiv­nega. Nekateri ga delijo na dva dela, na prvega, ko jih vodi želja imeti čim več od življenja, in na druge­ga, ko naj bi se zresnili in umirili ter končno postali koristni. Kdor tako razmišlja, prehod iz prvega časa v drugega za­gotovo zgreši, kajti tega prehoda ni. Doseženemu užitku sledi otožnost, opravljenemu delu pa zadovoljstvo. Brezskrbnost za sedanjost in brezupnost za prihodnost sta dve plati iste medalje, obe vodita v odsotnost dolgoročnega načrtovanja in s tem v izgubo smisla. Nekaj imamo od ži­vljenja le, če se vsak dan sproti oprimemo milosti, ki nam je dana, in če v Svetem Duhu koordiniramo svoje načrtovanje.

Milan Knep

V Cerkvi na Slovenskem smo do­bra tri desetletja, od leta 1990, ob koncu meseca januarja obhajali t. i. »nedeljo Svetega pisma«. Lansko leto pa je papež Frančišek s poseb­nim pismom »Odprl jim je um« (Aperuit illis) za vso Cerkev raz­glasil nedeljo Božje besede, ki jo poslej obhajamo na 3. nedeljo med letom. Letošnje praznovanje bo obenem tudi vrhunec leta Božje besede, razglašenega ob 1600. oble­tnici smrti največjega prevajalca Svetega pisma sv. Hieronima.

Geslo nedelje »Tedaj so se jima odprle oči« (Lk 24,31a) je vzeto iz odlomka o emavških učencih. Vsi smo tokrat pred izzivom, da tudi v teh izrednih razmerah s pomočjo Božje besede prepoznavamo Vsta­lega, ki spremlja svojo Cerkev in jo želi voditi v živi in vsakdanji od­nos z njim in z Očetom v Svetem Duhu. V ta odnos lahko stopamo samo s tem, kar smo in kar resnič­no živimo, s svojimi stiskami, vprašanji, željami, omejitvami,

krhkostmi ... Vsakdo, ki odpira Sveto pismo, je najprej nagovor­jen, da odpre oči za življenje, ki ga živi. V njem bo gotovo zaslutil tudi Njega, ki ga ljubi in spremlja. In če mu bo ob branju Svetega pi­sma želel prisluhniti z ljubeznijo, se mu bo Vstali gotovo razodel.

Nedelja Božje besede je tako najprej praznik hvaležnosti za neizmerni dar Besede, po kateri želi Bog vstopiti v odnos z vsakim človekom. Ta dan nam daje prilo­žnost za razmislek, kako bolje rav­nati z Božjo besedo na vseh rav­neh. Na to nedeljo pa se spomnimo in zahvalimo tudi za bogato slo­vensko svetopisemsko dediščino, ki sega vse do izročila svetega Ciri­la in Metoda in Brižinskih spome­nikov. Ta dediščina nam je lahko v veliko spodbudo in navdih, zato se s hvaležnostjo spominjamo tudi vseh posameznikov in ustanov, ki se danes na Slovenskem posvečajo negovanju in razvijanju te bogate tradicije.


Jaslice, ki jih letos lahko občudujete v naši stolnici, so delo kartuzijana p. Wolfganga Koglerja (1913-1993), ki je v Pleterjah dolga leta ustvarjal svoje značilne križe in jaslice.

Patrova vo­dilna ideja pri oblikovanju božične skriv­nosti je bila v hrepenenju, da bi ljudje častili Sveto Trojico. Osre­dnji del tako predstavlja upodobi­tev Svete Trojice: Bog Oče in Sveti Duh se sklanjata k novorojenemu Detetu Jezusu, ki ga drži v naročju Marija. Jaslice morajo pokazati, je poudarjal pater Wolfgang, da se je Bog v Jezusu Kristusu učlovečil za vsakogar in da ni nobena stvar tako gotova, kot sta Božja dobrota in usmiljenje, ti pa se razodevata v jaslicah. Zato mora biti vse, kar postavimo okrog hlevca, usmerje­no k Jezusu.

Med ostalimi figurami lahko poleg »neštetega« zbora angelov z različnimi glasbili občudujemo še figure kmečkih ljudi in otrok ter gruče ovac. Ob tem je ena na­ših sodelavk zapisala: »Jaslice so meni čudovite; od vseh do sedaj vide­nih najbolj. Čista toplina in nežnost. In mi smo zraven. Taki, kot smo: malo čudni, kdaj zaspani, malo pokvečeni... ampak smo zraven. In angeli pojejo. Veselje... oh, kakšno veselje!«

Jaslice so bile narejene leta 1968 za župnijsko cerkev v Cerkljah ob Krki, letos pa restavrirane in poso­jene za postavitev v naši stolnici, za kar se župniku in župljanom is­kreno zahvaljujemo.

Postavitev je delo arhitek­ta Zvoneta Pelka, pobudnika in ustanovitelja kulturnega društva Zgovorna tišina, ki se zavzema za spoznavanje in ohranjanje kartuzijanskega izročila.

Več o jaslicah p. Wolfganga ste si lahko prebrali v božični številki DRUŽINE.

GODOVI IN PRAZNIKI

  • Nedelja, 24. 1.: 3. nedelja med letom
  • Ponedeljek, 25. 1.: Spreobrnitev apostola Pavla, praznik
  • Torek, 26. 1.: sv. Timotej in Tit, škofa
  • Sreda, 27. 1.: sv. Angela Merici, ustanoviteljica uršulink
  • Četrtek, 28. 1.: sv. Tomaž Akvinski, duhovnik, cerkveni učitelj
  • Petek, 29. 1.: sv. Konstancij, škof
  • Sobota, 30. 1.: sv. Hijacinta Mariscotti, tretjerednica

  • Nedelja, 31. 1.: 4. nedelja med letom

Hvaležni vam bomo za vse svete maše, za katere boste daro­vali, in za darove, ki jih boste namenili za stroške stolnice, naše zaposlene in prosto­voljce. Bog povrni! Vsak dan ob 8.30 in pri večerni sveti maši.

Vsak dan

8.30: rožni venec pred Najsvetejšim 18.00: rožni venec

Nedelja

15.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

Prvi četrtek

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

Prvi petek

8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: ura Božjega usmiljenja

Prva sobota

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

Delavniki:

6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00

Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30 Nedelje in zapovedani prazniki: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

Prosimo Vas, da v stolnici upošteva­te vsa potrebna navodila za zaščito: maska, razkuževanje rok in sedenje na razdalji vsaj 1,5 m to pomeni, da je vsaka druga klop prazna. Prosimo vas tudi, da upoštevate na­vodila redarja: ta vas ne bo spustil v cerkev brez maske ali pa vas bo pro­sil, da se udeležite maše ob kateri drugi uri, če bi vas bilo preveč.

Prav tako se ne zbirajte pred cerkvi­jo, ker to ni dovoljeno. Bodimo hvaležni, da lahko vsaj na tak okrnjen način praznujemo in so­delujemo pri svetih mašah.

TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

 

petek, 15. januar 2021

TEDEN BOŽJE BESEDE - 17. 1. 2021 24. 1. 2021

2. NEDELJA MED LETOM

Po smrti Aleksandra Velikega (356­323 pr. Kr.) si njegovi generali prisvo­jijo vsak svoj del imperija. Sirijo si podredi Selevk, Egipt pa Ptolomej. Selevkidi v letih 197­142 pr. Kr. zavladajo tudi Palestini. Najbolj znan med njimi je Antioh IV. Epifan (175-164 pr. Kr.), ki ga Prva knjiga Makabejcev imenuje grešna korenika. Judom vsili helenizacijo, s katero nasilno izpodriva Postavo, tempelj in versko prakso. Z dvema odredbama posebej napade telo. Z nadzorom nad judovskimi telesi Antioh slabi sve­ta judovska izročila. V Jeruzalemu zgradi gimnazijo (gr. gymnos, gol). Te­lesna vadba golih dečkov je bolj kot skrbi za zdravje namenjena vsiljeva­nju grških vrednot. Oblast staršem iztrga vpliv na vzgojo. Kralj si telesa podvrže še z odredbo, naj Judje pusti­jo sinove neobrezane. Sledijo še mno­gi drugi uničujoči ukazi, ki skrunijo

soboto in tempeljske daritve ter jih nadomeščajo s svetišči malikov. Cilj teh naredb je, da se različni narodi, ki prebivajo v kraljestvu, zlijejo v en na­rod ter sprejmejo grški kulturni model, ki ga nadzira centralna oblast. Ista doktrina ogroža tudi kristjane v Korintu, v od­prtem pristaniškem me­stu, nekakšnem sodob­nem Singapurju. Zato jih sv. Pavel v svojem prvem pi­smu spomni: »Mar ne veste, da je vaše telo tempelj Svetega Duha, ki je v vas in ga imate od Boga?« Še bolj kot Korinčane pa podobne vrednote, ki sedaj izhajajo iz liberalno-socialnih nazorov, ogrožajo nas. Že šestdeset let nas ta ideolo­gija, ki jo vsiljujejo novodobni glo­balni knezi, staplja v multikulturni kozmopolitizem. Nad našimi telesi vladajo s propagiranjem kontracepcije, splava, evtanazije, teorije spola, z uzakonitvijo istospolnih zvez itd.

Milan Knep

Večkrat se zgodi, da mi kdo od zapo­slenih ali prostovoljcev potoži nad ve­denjem obiskovalcev in nad tem, kaj vse morajo poslušati. Najbrž se stri­njate, da osebje v stolnici ni nič krivo za to, če ta ali oni duhovnik mašuje in pridiga tako in tako, če nekomu niso všeč jaslice, če v spovednici ni duhov­nika ali pa če morda kje ne gori prava sveča ipd. Vse, ki imate kakšne upra­vičene pripombe, še enkrat povabim, da to poveste meni: knjiga pritožb (pa tudi pohval) je namreč pri župniku. Vzel si bom čas in vam prisluhnil.

Zgodi se, da v teh dneh, ko zara­di manjših cerkva ali drugih razlo­gov ponekod ni nedeljskih svetih maš,

nekateri zaidejo tudi v stolnico. Vesel sem vsakega takega vernika in pova­bim vas, da jih tudi vi, redni člani stol­nega občestva, z veseljem in prijazno sprejmete. Ponovno pa vas prosim, da tudi različna opozorila (maska, raz­kuževanje, razdalja) sprejmete dobro­hotno in z razumevanjem, pa tudi, da jih vestno izpolnjujete. Potrpežljivost in prijaznost sta v tem času še posebej pomembni vrlini. Prav je, da smo od­govorni, ni pa prav, da zaradi tega ši­rimo okoli sebe paniko, nestrpnost, ne­zadovoljstvo ali celo maščevalnost. Ti časi so za vse nas velika preizkušnja tudi v tem, kako zreli smo kristjani v vzpostavljanju in gojenju odnosov »na razdaljo«.

Lani je ekumensko gibanje obha­jalo dve pomembni obletnici: 60. obletnico Papeškega sveta za edi­nost in 25. obletnico izida okrožni­ce papeža Janeza Pavla II. Da bi bili eno o ekumenizmu. Tajništvo je v pripravi na koncil ustanovil papež Janez XXIII., človek izredne odpr­tosti in širine ter daljnosežnih odločitev. Imel je pogum sklica­ti koncil, ki si je za enega glavnih ciljev zadal »pospeševati obnovi­tev edinosti med vsemi kristjani«. Cerkev se je na koncilu nepreklic­no odločila za pot ekumenizma in v ekumenskem gibanju prepo­znala delovanje Svetega Duha, ki »v vseh Kristusovih učencih budi željo in prizadevanje, da bi se vsi na način, ki ga je določil Kristus, miroljubno zedinili v eni čredi pod enim pastirjem« (C 15). Sveti Janez Pavel II. pa je v okrožnici Da bi bili eno to odločitev koncila z vsem srcem obnovil in podkrepil. Poudaril je, da vera vse člane Cerkve zavezu­je k sodelovanju pri ekumenskem gibanju: »Verovati v Kristusa po­meni hoteti edinost.«

Vsi smo povabljeni, da v oteže­nih razmerah, ki jih živimo, še po­množimo molitev za edinost. Glavna misel letošnjega tedna molitve se glasi: »Ostanite v moji ljube­zni in obrodili boste obilo sadu« (prim. Jn 15,5-9). 

Gradivo so poma­gale pripraviti sestre iz ekumenske redovne skupnosti Grandchamp v Švici. V besedilih so podelile z nami izkušnjo in modrost svo­jega kontemplativnega življe­nja in povedale, kateri so sado­vi molitve za edinost: tesnejše občestvo z brati in sestrami v Kristusu in večja solidarnost z vsem stvarstvom.

Ob 150. obletnici razglasitve svetega Jožefa za zavetnika ve­soljne Cerkve, je papež Franči­šek 8.


decembra 2020 z apostol­skim pismom »Z Očetovim srcem« (Patris corde) napovedal posebno leto svetega Jožefa, ki bo trajalo do 8. decembra 2021.

V pismu papež izpostavlja nekatere lastnosti svetega Jo­žefa: »On je iz svojega življenja naredil darovanje samega sebe v ljubezni. V njem je Jezus vi­del Božjo nežnost. Tudi Jožef je podobno kot Marija izrekel svoj 'Zgodi se!' in sodeloval pri skrivnosti odrešenja.«

Sveti Jožef je pogumen in ustvarjalen oče, zgled ljubezni do Cerkve in do ubogih.

Spoprijema se s konkre­tnimi problemi svoje družine, tako kakor vse druge družine na svetu. Zato je velik zavetnik družinam v stiskah.

Kot oče nas uči vrednosti, dostojanstva in veselja do dela. Kot pošten tesar, ki je delal, da je zagotovil vzdrževanje svoje družine, nas uči tudi vredno­sti, dostojanstva in veselja, ko jemo kruh, sad svojega dela.

Postavljen je za zgled očetom, ki to postanejo ne z rojstvom otro­ka, ampak ko se odločijo, da sprej­mejo skrb za otroka in prevzame­jo odgovornost zanj. Obenem pa je zgled pravega očetovstva tudi vsem voditeljem v družbi in v Cerkvi.

Povabim vas, da se večkrat v molitvi zaustavite pred njegovo podobo, ki jo imamo v stolnici na Marijinem oltarju v kapeli sv. Ju­rija. Vsak dan mu v molitvi pripo­ročimo naše očete, naše družine in Cerkev ter ga prosimo, naj nam pomaga v gmotnih in duhovnih stiskah.

GODOVI IN PRAZNIKI

Nedelja, 17. 1.: 2. nedelja med letom

Ponedeljek, 18. 1.: sv. Marjeta Ogrska, kneginja

Torek, 19.1.: b. sl. Friderik Baraga, škof, misijonar

Sreda, 20. 1.: sv. Fabijan in Sebastijan, mučenca

Četrtek, 21. 1.: sv. Neža, devica, mučenka

Petek, 22. 1.: sv. Vincencij, diakon, mučenec

Sobota, 23. 1.: sv. Henrik Suzo, dominikanec

Nedelja, 24.1.: 3. nedelja med letom

VSAK DAN

8.30: rožni venec pred Najsvetejšim 18.00: rožni venec

NEDELJA

15.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

Delavniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30 Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00

Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

Nedelje in zapovedani prazniki: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

Hvaležni vam bomo za vse svete maše, ki jih boste lahko darovali in vaše darove, ki jih boste namenili za stroške stolnice, naše zapo­slene in prostovolj­ce. Bog povrni!

Prosimo Vas, da v stolnici upošteva­te vsa potrebna navodila za zaščito: maska, razkuževanje rok in sedenje na razdalji vsaj 1,5 m to pomeni, da je vsaka druga klop prazna. Prosimo vas tudi, da upoštevate na­vodila redarja: ta vas ne bo spustil v cerkev brez maske ali pa vas bo pro­sil, da se udeležite maše ob kateri drugi uri, če bi vas bilo preveč. Prav tako se ne zbirajte pred cerkvi­jo, ker to ni dovoljeno. Bodimo hvaležni, da lahko vsaj na tak okrnjen način praznujemo in so­delujemo pri svetih mašah.

TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/