TEDEN BOŽJE BESEDE - 27. 11. 2022 – 4. 12. 2022

ADVENTNA NEDELJA

Fascinacija in lectio divina. Med ti dve stanji duha bomo razpeti naslednje štiri adventne tedne. Tudi če bodo mestne oblasti nekoliko varčevale z energijo, bo skrb za očaranost nad videzom letos večja kot kdaj koli doslej.

Še nikoli prej ni v advent vdrla najpomembnejša postranska stvar – svetovno prvenstvo v nogometu.

Nad koruptivno dodelitvijo največjega športnega spektakla majhni zalivski državi Katar, ki je brez nogometne tradicije, se ne bomo posebej zgražali, ker to namesto nas počnejo že drugi. Predvsem moramo paziti, da nam kreatorji vsakovrstnih simulakrov kot agresivni ponudniki bleščečih nadomestkov za neobstoječo resničnost ne bodo zasedli vsega časa, posrkali vse naše pozornosti ter nam izpraznili duš in denarnic.

Že vnaprej namreč vemo, da bodo na nas že prve dni januarja popolnoma pozabili. Naša izpraznjena pričakovanja bodo prepustili terapevtom in pomirjevalom, sami pa bodo zadovoljno preštevali novce.

Jean-Louis Comolli, francoski režiser, je pred sedmimi leti v nekem intervjuju izrekel globoko misel: »Leta 1789, ko se je začela francoska revolucija, so govorili, da je cilj družbe sreča ljudi. In vendar je sreča v tem, da nikoli ne nehamo hrepeneti po njej, ki je ni v resnici nikdar mogoče doseči.«

Dr. Vid Snoj, profesor na FF, bi ga dopolnil in rekel: »Bog se razodeva, a ostaja skrivnost, druga polovica se bo razodela v eshatonu.« Hrepenenje ni tek v prazno, ker ima absolutni cilj. O tem nas lahko korak za korakom prepriča adventna lectio divina, ki nas vodi v intimen odnos z Bogom po njegovi besedi. »Hiša Jakobova, pridite, hodimo v Gospodovi luči. Meče bomo prekovali v lemeže in svoje sulice v srpe.«

Takšne besede nas bodo ohranjale v orbiti Božjega.

Milan Knep

NAJ TI BO BLAGOSLOVLJEN, TA SVETI ADVENTNI ČAS!

December eden najbolj skrivnostnih, pa gotovo tudi eden najlepših mesecev je. Poln pričakovanja in vznemirjenja, poln sijočih otroških oči in skrivnostnosti, ki kuka iz vseh kotov in te vsega prevzame. Poln nekih priprav, nakupovanja daril in praznovanj: poln veselja, pa morda tudi razočaranja.

Poln prijetnih spominov na čas naših babic, pa obenem tudi poln pričakovanja nečesa novega. V njem se družita konec in začetek ter si staro in novo podata roki. In da ne bi pozabili: tu je tudi adventni čas. V množici raznih opravil in dogodkov obstaja namreč nevarnost, da bi ga čisto prezrli, nanj preprosto pozabili ali pa zanj v svojih načrtih ne bi našli časa in prostora.

Pa je tudi to čas pričakovanja, priprav in praznovanja, seveda s čisto drugačnim pomenom. Je čas priprave na najlepši dogodek v zgodovini sveta in človeštva, ko sta se v revnem betlehemskem hlevčku združila nebo in zemlja in je na svet prijokal Odrešenik v podobi majhnega otroka.

Kako ga bom sprejel in kakšen prostor mu bom pripravil v svojem srcu to je vprašanje, ki me vsak adventni čas postavlja pred preizkušnjo, kakšno je moje krščanstvo in vedno nov izziv, kako ga poživiti in narediti boljšega.

Da bi ti zmanjkalo idej? Kaj pa dobra dela, molitev, obisk maše (zlasti božične devetdnevnice), pomoč bolnemu, ostarelemu, obisk osamljenega soseda ali znanca, graditev boljših odnosov doma, v službi, adventna akcija, odpoved, žrtvice, dobra spoved in obhajilo....?

Dela je toliko, da ti bo prej zmanjkalo časa, kot pa idej. Zato: veselo na delo naj bo tvoj adventni čas 2022 zares blagoslovljen čas priprave na rojstvo Njega, ki prihaja, da napolni tudi tvoje srce.

župnik

Iz nadškofove pridige na praznik Kristusa Kralja:

»Danes, ko se zaziramo v Jezusa, Kralja vesoljstva, križanega Kralja vesoljstva, naj v nas dozori odločitev, da ne bomo stali in gledali, ko ljudi zasramujejo, križajo, ubijajo, izkoriščajo; da ne bomo stali in gledali, ampak se bomo zavzeli za pravico in resnico, zvestobo in ljubezen, kajti na koncu gre za ljubezen.

STOLNICA – NAŠ DOM Oprema v prezbiteriju – ostalo

Krstni kamen.

Arhitekt Plečnik je v letih 1956-1957 naredil tudi načrt za krstilnik, ki je bil sprva nameščen v kapeli sv. Križa, po preureditvi prezbiterija pa so ga prestavili ob škofov sedež. Izdelan je iz polirane-na vrhu. Prvotni krstni kamen, ki je bil v stolnici do leta 1731 pa je sedaj v cerkvi sv. Kancijana na Vrzdencu (župnija Horjul).

 

 

 

Vitraj.

Okno v prezbiteriju, ki je bilo nekdaj zakrito s sliko Kristusa Odrešenika Josipa

Egartnerja (pripisovali so jo tudi Langusu), od leta 1961 krasi vitraj Staneta Kregarja. Barvno sicer bogato steklo prepušča precej svetlobe. Prevladujejo rumeni, modri in rdeči toni, mrežo abstraktnih likov pa dopolnjuje simbolična figuralika. Osrednjo os poudarjajo kelih s hostijo, križ, Sveti Duh in iz nebes segajoča božja roka. Vrh križa sijeta sonce in luna, ki oživljata tradicionalne vzore, ob vznožju vidimo znamenja Jezusovega trpljenja na levi tri žeblje in na desni trnjevo krono.

Napis na spodnjem robu sporoča: »Fec. 1961. S. Kregar.« (fecitnaredil) 

Grb mesta Ljubljane. 

V stari stolnici je služil kot sklepnik, danes pa je vzidan v južno steno prezbiterija. Pravokotni kamen ima vklesan relief, ki kaže ljubljansko trdnjavo, povzeto po velikem mestnem pečatu iz srede 15. stoletja, ki še nima zmaja na vrhu.

DOGODKI PRED NAMI

• V ponedeljek, 28. 11., bodo v okviru zasedanja Slovenske škofovske konference ob 18.30 maševali slovenski škofje z gosti. Vabljeni k večji udeležbi!

• Na Miklavževo nedeljo, 4. 12., bo slovesno sveto mašo ob 9.00 daroval gospod nadškof

• V torek, 6. 12., bo v stolnici celodnevno češčenje. Svete maše ob 10.30 ne bo. Ob 18.00 bo sklep s petimi litanijami Srca Jezusovega in sveto mašo. Razpored češčenja bo objavljen v naslednji številki. Lepo vabljeni!

• V nedeljo, 11. 12., bo gospod nadškof pri sveti maši ob 16.00 podelil Sveta pisma letošnji katehumenom iz naše nadškofije.

GODOVI IN PRAZNIKI

• Nedelja, 27. 11.: 1. adventna nedelja, nedelja Karitas

• Ponedeljek, 28. 11.: sv. Katarina Labouré, redovnica

• Torek, 29. 11.: sv. Filomen, mučenec

• Sreda, 30. 11.: sv. Andrej, apostol

• Četrtek, 1. 12.: sv. Edmund Campion, mučenec

• Petek, 2. 12.: sv. bibijana (Vivijana), mučenka

• Sobota, 3. 12.: sv. Frančišek Ksaver, duhovnik

• Nedelja, 4. 12.: 2. adventna nedelja, Miklavževa nedelja

NAMENITEV DOHODNINE

Uredba o namenitvi dela dohodnine za donacije (Uradni list RS, št. 155/2021, z dne 29. 9. 2021) je že za leto 2021 ponovno uvedla možnost, da 1 % dohodnine ljudje namenijo posameznim sestavnim delom Katoliške cerkve. Tiste, ki tega še niste storili, vabimo, da svoj prispevek namenite stolni župniji. Obrazec dobite v kiosku ali na spletu: https://edavki.durs.si.

URNIK SVETIH MAŠ

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

 

TEDEN BOŽJE BESEDE 20. 11. 2022 – 27. 11. 2022

 KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA

Na nedeljo Kristusa Kralja si dovolimo vzporednico med kraljem Davidom in Joejem Bidnom. Potem, ko je David v Hebronu skupaj s svojim ljudstvom sklenil zavezo z Bogom, je zagrešil zločin. Obžaloval ga ni le na zunaj, da bi si znova pridobil zaupanje ljudi, pač pa je oblast spustil iz rok in dopustil, da ga ljudstvo poniža in zavrže. Po državljanski vojni, ki jo je sprožil njegov sin Absalom, se je vrnil na prestol.

Če je David zagrešil prešuštvo iz slabosti, pa je sedanji ameriški predsednik v Belo hišo transspolno aktivistko povabil premišljeno. Dylan Mulvaney nima svoje spolne usmeritve za nekaj zasebnega, temveč se prek Tiktoka spreminja iz moškega v žensko zato, da za svojo politično agendo pridobiva milijone privržencev.

David je zaradi greha zavestno sestopil z oblasti, Biden pa si z moralno zavrženimi dejanji utrjuje oblast.

V katerikoli prejšnji Ameriki bi bilo nepredstavljivo, da bi se transseksualci razgaljali pred šoloobveznimi otroki, saj bi takoj posredovala policija, danes jih šole same vabijo na 'družinske predstave'.

V številnih šolah starši nimajo več besede pri tem, kaj se učijo njihovi otroci, in v skladu s katerim spolom jih nagovarjajo učitelji in drugi. Virginijska parlamentarka Elizabeth Guzman je napovedala zakonodajo, po kateri bi bili sankcionirani tisti starši, ki bi nasprotovali spremembi spola svojih otrok.

Kako znano, Biden z razglašanjem lažnega osvobajanja ustvarja populacijo šibkih osebnosti, odvisnih od vlad, spolne razpuščenosti in birokracije.

Eden od razbojnikov na križu se je posmehoval Kristusu. Drugi razbojnik ga je posvaril: Ali se ne bojiš Boga, ko zaničuješ Pravičnega? Biden in mnogi z njim jemljejo zapovedi v svoje roke.

Milan Knep

TEDEN ZAPOROV ...

V preteklem tednu smo že osemnajsto leto zapored obhajali teden zaporov. Njegov namen je, da bi se kristjani v večji meri zavedali potreb vseh, ki se jih dotika beseda zapor. Naslov letošnjega tedna zaporov je Hvala za. Težko pa je biti hvaležen, počastiti Boga, ko se življenje zdi brezupno, osamljeno ali nepravično.

Z izrazom hvaležnosti za male stvari vendarle spoznamo, da so te dejansko velike – nov dan, ki nam prinaša novo priložnost, družina, prijatelji, zrak, ki ga dihamo, streha nad glavo, hrana, prijaznost neznanca, celo zvestoba domače živali. Hvaležnost nas vodi tudi v stanovitnost, h kateri nas vabi Kristus, da se nam vsakdanje življenje ne bi zdelo samoumevno in ne bi tekali brezglavo sem ter tja.

... IN TEDEN KARITAS

Pred nami pa je tudi že tradicionalni Teden Karitas. V letošnjem Tednu nas bo nagovarjalo geslo: »Skupaj delajmo za dobro«, ki je še posebej primerno za današnji čas.

Nadškof msgr. Alojzij Cvikl je ob tem povedal: »Nihče ni tako reven, da ne bi mogel tudi on sam prispevati svoj delež za skupno dobro. Naj letošnji teden Karitas in Klic dobrote tako odmevata v srcih nas vseh, da bomo na vsakem koraku sposobni stopiti skupaj in da bo v nas delovala nova moč in volja delati resnično dobro. Poklicani smo, da bi bolj in bolj postajali znamenje Božje ljubezni v svetu.«

STOLNICA – NAŠ DOM Oprema v prezbiteriju – škofovski prestol

Posebno mesto v prezbiteriju zavzema škofov sedež, ki ga je na mestu baročno oblikovane katedre izdelal arhitekt Jože Plečnik. 

Arhitekt Plečnik je leta 1949 prejel Prešernovo nagrado, najvišje slovensko priznanje za umetniške dosežke.

Denar od te nagrade je namenil za izdelavo škofovskega sedeža, ki ga je ob svoji osemdesetletnici

podaril škofu Antonu Vovku. To je mojster dal vklesati v kronogram (napis, katerega določene črke so poudarjene in tvorijo letnico nekega dogodka ali pa postavitve spomenika), ki se glasi: ZA OSEMDESET LETNICO NAČRTAL PLEČNIK. Obarvane črke dajo letnico 1952: MDLI+CCLL+CI = 1551+300+51 = 1952.

Za hrbtno steno je uporabil rdečkast hotaveljski marmor, ker se je želel z njim čimbolj približati barvi pilastrov v cerkvi. Ob večji škofovski sedež z bidermajersko zavitimi stranicami je stopnico nižje postavil še dva enaka, vendar manjša sedeža.

Nad škofovim sedežem je baročno oblikovan baldahin, ki se ob straneh nadaljuje v profilirano ogredje (arhitrav). Ta sloni na treh ozkih lesenih pilastrih, vrh katerih opravljajo vlogo nosilcev tri angelske figure. 

Večji angel, ki pridržuje baldahin, se s široko razprostrtimi krili in z rokami na prsih v pobožni drži sklanja k škofu, stranska dva puta pa z levicama podpirata ogredje nad manjšima sedežema.

Kipe je občuteno izdelala Plečnikova učenka, kiparka in arhitektka Vladimira Bratuž Furlan. Plečnik je tu mojstrsko združil kamen in les, saj je namesto dražjega klesarskega dela izdelavo zapletenih profilov zaupal mizarjem in tako vse, kar bi po klasičnih pravilih moralo biti iz kamna (pilastri, arhitrav, kipi), spremenil v les.

Ob tem je nastala zanimiva prigoda, ki jo je ob Plečnikovem pogrebu v nagovoru omenil škof Vovk, ko je med drugim dejal o njem:

 »Ljubil je lepoto in spoštoval je delo vsakega, posebej še domačega človeka. Kar objemal in gladil je kamen, kovino in les, ki so ga pognale korenine domače zemlje. Med največje prijatelje je štel tiste, ki so darove rodne zemlje spoštovali in jih s svojo roko po njegovi zamisli oblikovali.

Ko sem ga leta 1952, ob ogledu novega škofovskega sedeža v ljubljanski stolnici po njegovem načrtu, vprašal, če naj izrujemo starinski žebelj, ki je držal prejšnji baldahin, je skoraj prosil: ‘Pustite ga v zidu, kjer je že veliko let, saj ga je skovala in v zid zabila gotovo slovenska roka.’« Danes na tem žeblju visi škofovski grb sedanjega škofa

DOGODKI PRED NAMI

• V nedeljo, 27. 11., bo v stolnici četrti, zadnji, koncert iz cikla SACRUM CONVIVIUM. Nastopil bo ljubljanski komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet. Lepo vabljeni!

• V ponedeljek, 28. 11., bodo v okviru zasedanja Slovenske škofovske konference ob 18.30 maševali slovenski škofje z gosti. Vabljeni k večji udeležbi!

GODOVI IN PRAZNIKI

• Nedelja, 20. 11.: KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA

• Ponedeljek, 21. 11.: darovanje Device Marije

• Torek, 22. 11.: sv. Cecilija, devica, mučenka

• Sreda, 23. 11.: sv. Klemen I., papež, mučenec

• Četrtek, 24. 11.: sv. Andrej DungLac in vietnamski mučenci

• Petek, 25. 11.: sv. Katarina Aleksandrijska, devica, mučenka

• Sobota, 26. 11.: sv. Leonard Portomavriški, redovnik, misijonar

 • Nedelja, 27. 11.: 1. adventna nedelja, nedelja Karitas

NAMENITEV DOHODNINE

Uredba o namenitvi dela dohodnine za donacije (Uradni list RS, št. 155/2021, z dne 29. 9. 2021) je že za leto 2021 ponovno uvedla možnost, da 1 % dohodnine ljudje namenijo posameznim sestavnim delom Katoliške cerkve. Tiste, ki tega še niste storili, vabimo, da svoj prispevek namenite stolni župniji. Obrazec dobite v kiosku ali na spletu: https://edavki.durs.si.

URNIK SVETIH MAŠ

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

 

TEDEN BOŽJE BESEDE 13. 11. 2022–20. 11. 2022

33. NEDELJA MED LETOM

V svojem zadnjem ustvarjalnem obdobju je Peter Ustinov (1921–2004), britanski filmski igralec, ki je v filmu Quo Vadis? (1951) igral Nerona, v seriji igrano-dokumentarnih filmov upodobil več znanih osebnosti evropske zgodovine. Posebej mi je ostal v spominu njegov filmski dialog s papežem Gregorjem Velikim (540–604).

Ustinov je poznal dramatično obdobje Gregorjevega papeževanja, ko so se razkrajali še zadnji ostanki rimske uprave. Gregor je obžaloval, da se je kot papež vse manj posvečal molitvi, vse bolj pa obrambi Apeninskega polotoka, ki je bil pod nenehnim udarom germanskih ljudstev, posebej Langobardov.

Ustinov je tiste skrajno negotove razmere opisal z besedami, ki jih je položil v usta papežu Gregorju: Večina duhovnikov je bila prepričanih, da se bliža konec sveta. Nato je Ustinov vprašal papeža: Si enako razmišljal tudi ti? Presenetil ga je z odgovorom: Upanja nisem imel na zalogi kar na počez, ampak sem ga zbiral sproti, od dne do dne, od enega prebranega odlomka Svetega pisma do drugega.

Razpoloženje Gregorjevih duhovnikov je bilo podobno razpoloženju tistih, ki so se z Jezusom pogovarjali o templju, od katerega naj bi ne ostal kamen na kamnu. Sogovornike je zanimalo, ali pomeni porušenje templja, kar se je zgodilo že leta 70, tudi konec sveta. Katastrofične prerokbe, ki v vseh obdobjih zgodovine privlačijo množice, so predvsem stvar psihologije in manj vprašanje teologije.

Naša padla narava nam šepeta: Če ne uspem jaz, naj ne uspe nihče, svet lahko, kar zadeva mene, tudi propade. Če se ne uresniči moja zamisel o svetu, svet nima smisla; brez škode naj izgine v sončni prah. Jezus odgovarja: Ne hodite za tistimi, ki napovedujejo konec sveta. S stanovitnostjo si boste pridobili življenje.

Milan Knep

OBNOVA KIPA SVETEGA JOŽEFA IN FRESKE MARIJINEGA OZNANJENJA NA JUŽNI STOLNIŠKI FASADI

Obiskovalci stolnice in mimoidoči že nekaj časa opazujete gradbene odre ob stranskem vhodu v stolnico. 

Delavci restavratorskega centra namreč marljivo obnavljajo v vandalizmu poškodovano fresko Marijinega oznanjenja. 

Obenem pa smo naročili tudi čiščenje in restavriranje kipa svetega Jožefa nad fresko, ki je bil od smoga in druge umazanije ves črn in na nekaterih mestih tudi poškodovan. 

Kip je leta 1895 naredil kipar Josip Grošelj iz Selc. Upamo, da bo oboje kmalu zasijalo v vsej svoji lepoti.

KRISTUS KRALJ VESOLJA

 »Ti si kralj, moj Bog, večni in neomejeni Kralj nad kraljestvom, ki ti gotovo ni bilo dano na posodo. Ko v veri molimo, da tvoje kraljestvo ne bo imelo konca, mi srce od veselja poskoči. Da, tvoje kraljestvo bo večno, in jaz te hvalim in slavim. Moj Jezus, kdo bi mogel opisati, kako veličastno se prikazuješ? Gospodar si vsega sveta in vseh nebes in še tisoč drugih svetov in nebes brez števila, ki bi jih lahko še ustvaril! Duša spoznava, da vse to ni nič v primeri z veličastjem, v katerem se prikazuješ. Tu vidimo jasno, moj Jezus, kako malenkostna je moč vseh hudobnih duhov skupaj v primeri s tvojo in kako lahko ves pekel vržemo pod mizo, če smo tebi všeč ...« 

sv. Terezija iz Avile

STOLNICA – NAŠ DOM

Oprema v prezbiteriju – Kanoniški sedeži

Enajsti in obenem zadnji v vrsti apostolov je sveti Juda Tadej oz. upodobitev njegove mučeniške smrti.

Kot svetnik je bil Juda Tadej dolgo pozabljen, čeprav se njegovo ime omenja v evharistični molitvi. Znani pisec svetniških življenjepisov Ernst Hello pravi s tem v zvezi, da je pozabljenost nekaterih pomembnih oseb pogost pojav tako v cerkveni kot v svetni zgodovini. Njegovo češčenje se je obnovilo zlasti v zadnjih dveh stoletjih.

Pri nas se je zelo razširilo v zadnjih petdesetih letih in tako ima Juda Tadej skoraj v vsaki župnijski cerkvi svojo podobo, ob njej pa njemu posvečeno posebno molitev. Ko se je verno ljudstvo spet spomnilo sv. Juda Tadeja, se je začelo z velikim zaupanjem obračati k njemu kot pomočniku v največjih stiskah, kot priprošnjiku v že brezupnih zadevah. »Živimo pač v časih,« piše Ernst Hello, »ko se zdi, lahko bi rekli, po človeškem mnenju vse izgubljeno.

Vse stvari postanejo v nekem času brezupne. Potreba Božje pomoči, ki v mirnih časih včasih ostane skrita, se zdaj očitno pokaže. In nova zvezda vzide. Prikaže se sv. Juda, prikaže se kot priprošnjik v brezupnih zadevah, in to v uri, ko se zdi, da so vse človeške reči postale brezupne ... Ko že odkrivamo zvezde na vidnem nebu, kaj ne bi odkrivali zvezd na kakem drugem nebu?»

Po Jezusovem vnebohodu je Tadej oznanjeval evangelij najprej v Palestini, pozneje pa v Arabiji, Siriji, Mezopotamiji in Perziji. Po sirskih poročilih je umrl kot mučenec v Aradu ali Beritu v Feniciji. Arad je današnji otok Arek ob fenicijski obali; mesto na otoku se danes imenuje Ruad.

Berit pa je veliko mesto Bejrut v Siriji. Po legendi sta Simon in Juda Tadej umrla mučeniške smrti na isti dan okoli leta 70. Juda Tadeja naj bi mitrovi duhovniki pobili s koli, zato ga upodabljajo s kijem, pa tudi sekiro ali kamenjem. Neka mlajša legenda namreč poroča, da so ga poganski duhovniki kamnali, zato ima včasih na slikah kot znak mučeništva tudi kamenje.Njegov grob je v cerkvi sv. Petra v Rimu. 

Na reliefu vidimo upodobljene tri može, kako vihtijo kije nad Judom Tadejem, ki napol leži na tleh, dva od mož pa ga vlečeta, eden za desnico, drugi za obleko, in ga poskušata dvigniti. V ozadju vidimo stavbe v mestu in moža v boljših oblačilih, kako opazuje oziroma nadzoruje prizor.

GODOVI IN PRAZNIKI

• Nedelja, 13. 11.: 33. nedelja med letom
• Ponedeljek, 14. 11.: sv. Jožef Pignatelli, redovnik
• Torek, 15. 11.: sv. Albert Veliki, škof, cerkveni učitelj
• Sreda, 16. 11.: sv. Marjeta škotska, kraljica
• Četrtek, 17. 11.: sv. Elizabeta Ogrska, redovnica
• Petek, 18. 11.: posvetitev bazilik sv. Petra in Pavla
• Sobota, 19. 11.: sv. Matilda, redovnica, mistikinja
• Nedelja, 20. 11.: KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA

NAMENITEV DOHODNINE

Uredba o namenitvi dela dohodnine za donacije (Uradni list RS, št. 155/2021, z dne 29. 9. 2021) je že za leto 2021 ponovno uvedla možnost, da 1 % dohodnine ljudje namenijo posameznim sestavnim delom Katoliške cerkve. Tiste, ki tega še niste storili, vabimo, da svoj prispevek namenite stolni župniji. Obrazec dobite v kiosku ali na spletu: https://edavki.durs.si.

URNIK SVETIH MAŠ

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim