ponedeljek, 21. december 2015

Teden Božje Besede 20.12.2015-10.1.2016

4. adventna nedelja

Ne samo božič, tudi advent ima svoj čar. Prav posebej zadnja, četrta nedelja. Ni pravega adventa brez dobre spovedi v predbožičnem času! Ta nedelja je kakor prag, preko katerega vstopamo v skrivnostno dogajanje božičnih praznikov. Na to nas bodo letos spominjala tudi sveta vrata. Poleg sobnih in cerkvenih naredimo še jaslice v svojem srcu. Duhovnik moli: »Čim bliže je praznik našega odrešenja, tem bolj naj napredujemo v gorečnosti, da bomo vredno obhajali skrivnost rojstva tvojega Sina ….«
Marija se je kmalu po angelovem obisku v Nazaretu odpravila na obisk k sorodnici Elizabeti. Ta jo je imenovala »milosti polna«. Srečali sta se dve noseči ženi. Z njima sta tudi njuna še ne rojena sinova Janez in Jezus.
Povod za ta Marijin obisk so nedvomno nadangelove besede, ki je rekel Mariji v Nazaretu: »Glej, tudi tvoja sorodnica Elizabeta, je spočela sina v svoji starosti; in to je sedaj šesti mesec njej, ki so jo imenovali nerodovitno«. Marija je obiskal svojo sorodnico tudi zato, da bi ji v zadnjih mesecih njene nosečnostjo pomagala pri hišnih opravilih. Evangelist namreč pravi: »Marija je ostala pri Elizabeti nekako tri mesece, potem se je vrnila svoj dom.« Marija je verjetno želela biti Elizabeti osebno ob porodu čim bliže. Elizabetin otrok je s premikanjem dal znamenje, da se zaveda, kdo je ob njem. Že pred rojstvom mu je bilo dano »spoznati«, da je ob njem Mesija. Elizabeta spozna v Mariji Mater
svojega Gospoda in Odrešenika. Iz srca jo blagruje: »Blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen
je sad tvojega telesa.« Podobno je rekel že nadangel Gabrijel: »Pozdravljena, milosti polna, Gospod je s teboj.« Elizabeta hvali in slavi Marijo, ker je skrbno poslušala in ker je ponižno sprejemala. »Blagor ji, ki je verovala, da se bo izpolnilo, kar ji je povedal Gospod!« Marijina poslušnost v veri je poslej središče vsake marijanske pobožnosti. Elizabeta slavi Marijo: »Blagor ji, ker je verovala.

« Ko je Marija izrekla angelu svoj »Da.«, se je popolnoma izročila Bogu. Ko je več let pozneje neka žena poslušala Jezusove govore in videla čudeže, je glasno občudovala tudi Jezusovo mater: »Blagor telesu, ki te je nosilo in prsim, ki so te dojile.« To je bil spontan izraz občudovanja Marijine bližine Bogu. A Jezus je ta blagor razširil še na druge vidike človeškega odnosa z Bogom: »Še bolj pa blagor tistim, ki Božjo besedo poslušajo in jo izpolnjujejo.« Vsi smo lahko med temi blaženimi, če le dobro
poslušamo in spolnjujemo, kar nam Bog govori. Poslušati Jezusa in mu slediti – to je in mora biti
osnovni princip naše vere. Vse delamo le v moči vere, ki jo v nas prebuja Bog. Marija je dosledno
uresničevala, kar je Bogu obljubila.

Naj nam dajo bližnji božični prazniki novega zaupanja v Boga in pripravljenost uresničevati Božjo
voljo in posnemati Marijo, da se bomo nekoč z njo in vsemi svetimi veselili pri Bogu vso večnost.
dr. Peter Kvaternik
Lj-stolnica, poklon treh kraljev, foto JoPl

Božično voščilo slovenskih škofov

Dragi sobratje duhovniki, redovnice, redovniki, bogoslovci, verniki in vsi ljudje dobre volje! »Ljudstvo, ki je hodilo v temi, je zagledalo veliko luč; nad prebivalci v deželi smrtne sence je zasijala svetloba« (Iz 9,1).
Ta stavek preroka Izaija je tako preprost, a po drugi strani nosijo te besede v sebi osrednje sporočilo skrivnosti božičnega praznika. Misel preroka nam razodeva veliko resnico, da je Bog kot otrok po svojem Sinu stopil v naš svet in nas je po njem obsijala Božja slava (prim Lk 2,9). Božično skrivnost tako doživljamo kot vstopanje luči v naše življenje, ki je tolikokrat zaznamovano s sencami ali kdaj doživljamo tudi temo. Kako drugačen je prostor, ko ga osvetli luč. Tudi naše življenje je svetlo in lepše, ko vanj posije Božja Luč!
Smo v jubilejnem svetem letu usmiljenja, ki želi na poseben način poglobiti v nas Božje usmiljenje,
ki se kaže predvsem v sklanjanju Boga k nam. Ljudje nikoli ne bi našli Boga, če ne bi on naredil prvega koraka in bi ne prišel med nas. Želimo vam, da bi Luč, ki sije po Božjem Detetu, trajno sijala! Božje Dete nam pomaga preseči nas same, da smo sposobni živeti v ljubezni do vseh ljudi. Naj božična Luč radosti in miru zasije v nas, da bomo kot kresničke, sposobni svetiti v temi in kazati pot dobrote in ljubezni. V novem letu 2016 vam želimo, da bi bili vaši dnevi zaznamovani z mirom, dobroto, ljubeznijo, medsebojnim razumevanjem … Tako bo z naših obrazov odseval dobrohotni Božji pogled
Vaši škofje

Župnikova beseda

Z dobrodelnega koncerta, foto JoPl
Sestre in bratje!
V zadnji besedi sem vam zapisal nekaj  besed o telesnih delih usmiljenja. Naj jih še enkrat navedem: 1. lačne nasičevati, 2. žejne napajati, 3. nage oblačiti, 4. popotnike sprejemati, 5. bolnike obiskovati, 6. jetnike reševati, 7. mrliče pokopavati.
Morda se kdo sprašujete, čemu? Čemu telesna dela usmiljenja namesto božičnega voščila? Božično voščilo še sledi, tu pa bi rad spregovoril o nežnem, čutečem in ljubečem usmiljenju h kateremu smo vedno povabljeni še zlasti v časih, ko zaradi priprav na lastna praznovanja in praznovanja po družinah pozabimo lahko na tiste, ki so (bili) na nek način nekoč v našem krogu znancev, sodelavce,
morda celo sorodnikov (stari strici in tete, (pra/stari) starši, ki so morda sami po svojih stanovanjih, morda po naši oceni v »idilični podeželski hišici«, po domovih za ostarele, bolnišnicah, v tujini… Statistika o smrti takih ljudi za božične praznike je neizprosna… Osamljenost sredi doma za ostarele
je namreč lahko zelo velika, v nekaj stotisočeri Ljubljani prav tako …, ni domačnosti, ni družine, ni nežnega občutja in zavesti sprejetosti … navkljub prizadevanjem mnogih. Omogočimo jim dom, domačnost, gotovost prostorja nežnosti…
Darovi s koncerta za Slovensko karitas, foto JoPl

Kakor sveta družina, ki je sredi Betlehema ostala pred vrati in našla zavetje nekje zunaj na poljanah, med pastirji in čredo… Morda bi bili lahko vsaj pastirji in pastirice … Sveta družina je prinesla pastirjem neizmerno veselje in angelsko petja nebes… Tudi mi smo ga lahko deležni… Vesel božič, sestre in bratje … Ponosen dan slovenske samostojnosti in enotnosti… Okrepimo za letošnje božične praznike zavest naše pripadnosti domovini, našim vrednotam, tradiciji, Cerkvi in veri… Zbudimo iz spanja vse tri svete večere: božičnega, novoletnega in trikraljevskega. Pokadimo svoje domove z blagoslovljenim kadilom, blagoslovljeno vodo in molitvijo. Očetje (ali matere), dvignimo svoje glave, in popeljimo svoje družine v polnost simbolnega, duhovnega, krščanskega in božičnega.
župnik Jože

Oznanila

Marija Pomagaj na obnovljenem oltarju, foto JoPl
  • Nedelja, 20.12. • 4. ADVENTNA NEDELJA. Mih 5,1-4; Heb 10,5-10; Lk 1,29-45.
  • Ponedeljek, 21. 12. • sv. Peter Kanizij, duhovnik. Vp 2,8-14; Lk 1,39-45.
  • Torek, 22. 12. • sv. Frančiška Cabrini, redovna ustanoviteljica. 1 Sam 1,24-28; Lk 1,46-56.
  • Sreda, 23. 12. • sv. Janez Kancij,duhovnik. Mal 3,1-4.23-24; Lk 1,57-66. 
  • Četrtek, 24. 12. • Adam in Eva, prastarši. 2 Sam 7,1-5.8b-12.14a-16; Lk 1,67-79.
  • PRVI SVETI VEČER.
  • Petek, 25. 12. • BOŽIČ – JEZUSOVO ROJSTVO.Iz 52,7-10; Heb 1,1-6; Jn 1,1-17. 
  • Sobota, 26. 12. • sv. Štefan, diakon, prvi mučenec. Dan samostojnosti in enotnosti. Apd 6,8-10;7,54-60; Mt 10,17-22.
  • Nedelja, 27.12. • Nedelja SVETE DRUŽINE, goduje sv. Janez Evangelist.1 Sam 1,20-22.24-28; 1 Jn 3,1-2.21-24; Lk 2,41-52.
  • Ponedeljek, 28.12. • Nedolžni otroci, mučenci. 1 Jn 1,5-10; 2,1-2; Mt 2,13-18. 
  • Torek, 29.12. • sv Tomaž Becket, škof in mučenec. 1 Jn 2,3-11; Lk 2,22-35.
  • Sreda, 30.12. • sv. Feliks I., papež. SREDA PRED PRVIM PETKOM. 1 Jn 12-17; Lk 2,36-40.
  • Četrtek, 31.12. • sv. Silvester, papež. ČETRTEK PRED PRVM PETKOM. 1 Jn 2,18-21; Jn 1,1-18. DRUGI SVETI VEČER. 
  • Petek, 1.1. • MARIJA BOŽJA MATI, novo leto – dan miru, PRVI PETEK. 4 Mz 6,22-27; Gal 4,4-7; Lk 2,16-21.
  • Sobota, 2.1. • sv. Bazilij Veliki in Gregor nacianški, škofa in cerkvena učitelja. PRVA SOBOTA. 1 Jn 2,22-28; Jn 1,19-28.
  • Nedelja, 3.1. • 2. nedelja po božiču. Presveto Jezusovo ime. Sir 24,1-4.8-12; Ef 1,3-6.15-18; Jn 1,1-18.
  • Ponedeljek. 4.1. • sv. Angela Folinksa, redovnica. 1 Jn 3,7-10; Jn 1,35-42.
  • Torek, 5.1. • sv. Emilijana (Milena), devica. 1 Jn 3,11-21; Jn 1,43-51.
  • TRETJI SVETI VEČER.
  • Sreda, 6.1. • GOSPODOVO RAZGLAŠENJE, SVETI TRIJE KRALJI: Gašper, Miha, Boltežar.Iz 60.1-6; Ef 3,2-3a.5-6; Mt 2,1-12.
  • Četrtek, 7.1. • sv. Rajmund Penjafortski,duhovnik.1 Jn 3,22-24; 4,1-6; Mt 4,12-17.23-25.
  • Petek, 8.1. • sv. Severin Noriški, opat. 1 Jn 4,7-10; Mr 6,34-44.
  • Sobota, 9.1. • sv. Hadrijan, opat in sv. Pij IX., papež. 1 Jn 4,11-18; Mr 6,45-52. 
  • Nedelja, 10.1. • JEZUSOV KRST. Iz 40,1-5.9-11; Tit 2,11-14; 3,4-7; Lk 3,15-16.21-22.

Iz življenja župnije

V sredo, 10. decembra so bila na oltarju sv. Dizme (Marije Pomagaj) dokončana restavratorska dela. V celoti sta očiščena oba angela ob Mariji, kip Janeza Dolničarja z ozadjem in zidom, očiščen in obnovljen (delno tudi z manjkajočimi deli) pa je kamniti del oltarja (oltarna miza in stopnišče).
V petek, 11.12. je bil v organizaciji Madžarskega veleposlaništva dobrodelni koncert za potrebe Slovenske karitas V nedeljo, 13. decembra je nadškof Stanislav Zore slovesno razglasil LETO USMILJENJA in oprl sveta vrata v naši stolnici: »Jaz sem vrata«, pravi Jezus. Hvala lepa vsem, ki ste sodelovali pri slovesnosti: najprej stolniškemu osebju (cerkovnikom, prostovoljkam in prostovoljcem v cerkvi in »kiosku«, krasilkam itd…), stolnemu zboru in organistu, trobilnemu tercetu, bogoslovcem, kanonikom, nadškofijskemu tajniku in seveda g.nadškofu.
Razglasitev leta usmiljenja, foto JoPl

Dogodki pred nami

Vsak delovni dan ob 8.30 je molitev pred odprtim tabernakljem za mesto, državo in domovino ter po namenu molitev oddanih v skrinjico molitev. Vsak petek ob 15.00 ura BOŽJEGA USMILJENJA (razen na božični dan) Vsako nedeljo in zapovedani praznik je ob 15.30 URA MOLITVE PRED NAJSVETEJŠIM do 16.00. BOŽIČNA DEVETDEVNICA je vsak dan vključena v dopoldansko mašo ob 9.00, delno pa tudi v večerno. Celodnevno SPOVEDOVANJE PRED BOŽIČEM bo od nedelje 20. 12. do svete ga večera do 16.00. Sicer se lahko v stolnici vedno obrnete na osebje (nosi obešanko z napisom OSEBJE in ime), da pokličejo za tisti dan odgovornega spovednika.
V sredo, 23.12. bo ob 17.30 nadškof Zore daroval sveto MAŠO ZA DOMOVINO pred državnim praznikom samostojnosti in enotnosti.

SVETI VEČER in BOŽIČ, 24.12.: ob 16.00 sveto mašo in večernice pred božičem vodi škof Franci Šuštar. Ob 21.00 bo »otroška/družinska polnočnica« s petjem mladih iz neokatehumenske skupnosti in blagoslovom jaslic, ki jo daruje župnik. POLNOČNO sveto mašo božičnega praznika daruje
nadškof Stanislav Zore. Pastirsko mašo ob 9.00 daruje škof Franci Šuštar, dnevno ob 16.00 pa nadškof Stanislav Zore. Na nedeljo Svete Družine, 27.12. bo pri maši ob 16.00 nadškof msgr. Stanislav Zore BLAGOSLOVIL OTROKE IN DRUŽINE. V sredo, 30.12. bodo po večerni maši molitve k sv. Jožefu, zavetniku slovenskih dežel. Na Silvestrovo (četrtek pred prvim petkom), 31.12., bo 18.30 ZAHVALNA SVETA MAŠA za leto 2015, po njej pa molitve za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov.
Na novoletni dan (prvi petek), 1.1. 2016 je ob 15.00 ura Božjega Usmiljenja, nato sveta maša, ki jo daruje škof Franci Šuštar.
V soboto (prva sobota), 2.1. je začetek pobožnosti petih prvih sobot izročitve Fatimski Mariji. FATIMSKO POBOŽNOST ob 8.30 IN MAŠO po njej bo vodil nadškof Marijan Turnšek. 
V petek, 8. 1. bo ob 15.00 ura Božjega usmiljenja. 
Beg v Egipt, Lj-stolnica, foto JoPl

Misel tedna 

Iz papeževe poslanice za dan miru, 1. januar 2016, o brezbrižnosti: Med različnimi oblikami brezbrižnosti je na prvem mestu »brezbrižnost človeške družbe do Boga, iz katere izvira tudi brezbrižnost do bližnjega in do stvarstva«. To je ena od težkih posledic »lažnega humanizma
in praktičnega materializma, pomešanima z relativistično in
Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2015/12/15/iz%C5%A1la_pape%C5%BEeva_poslanica_za_svetovni_dan_miru_2016/1194500
 humanistično miselnostjo«.
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111
http://www.stolnica.com/

ponedeljek, 14. december 2015

Teden Božje Besede 13. 12. - 20. 12. 2015

3. adventna nedelja

Janez Krstnik je z ognjevitimi pridigami ob reki Jordan o nujnosti pokore svoj čas zelo razburkal
Izročanje sv. pisma katehumenom, foto: JoPl
judovski narod. Kako, nam kažejo vprašanja, ki so mu jih postavljali. Pravzaprav so mu vsi postavljali isto vprašanje: »Kaj naj pa mi storimo?« Vpraševali so se, koliko se njihovo življenje sklada s tem, kar so slišali. Čutili so, da so Janezove pridige drugačne od pridig, ki so jih o istem vprašanju imeli pismouki in farizeji. Farizejski nauki so se jim zdeli le kot neznosna bremena.

Janezovi odgovori so se nanašali predvsem na življenjska socialna vprašanja. Tako kot pozneje Jezusova so bila usmerjena v izboljšanje vsakodnevnega življenja. Tudi Janez je svetoval, naj vsak da en plašč tistemu, ki ga nima, če ima sam dva. Podobna priporočila zasledimo že v Svetem pismu Stare zaveze.

Etičnih priporočil se žal tudi v našem času ne držimo kaj preveč. Poglejmo samo to, kaj vse danes pri nas pišejo ali govorijo zagovorniki rešitev, ki bodo v kratkem predmet referenduma!

Evangelist Luka ne napiše vsega o Janezu Krstniku, ampak poudarja predvsem pomen Janezovega krsta in da je njegov krst vodil v Jezusov krst. Kar je oznanjal Janez, je vodilo k Jezusu, in kar je oznanjal Jezus, je bilo že na nek način navzoče pri Janezu. Nazadnje današnji evangelij pokaže, kako nazorno se je Janez izražal. Mesija ima v roki velnico, s katero bo očistil pšenico od plev. To ima tudi apokaliptični pomen: Njegov drugi prihod bo povezan s sodbo. Pleve so naša zagledanost vase in miselnost, da je vse odvisno samo od nas. Jezusova pšenica je nov slog življenja, ki ga oznanja Janez Krstnik. Luka uporabi tu grško besedo »evangelizomai«.
Ta izraz evangelisti sicer uporabljajo le za opis Jezusovega oznanjevanja. Naj vesela vest o neizčrpni Božji ljubezni do nas te dni na novo zažari!
Dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

Sestre in bratje!
S 3. adventno nedeljo, 13. decembra, začenjamo izredno sveto leto usmiljenja. Ob 16. uri bo gospod nadškof odprl svetoletna vrata in za našo nadškofijo razglasil leto usmiljenja. Za vse verne je leto usmiljenja povabilo k odprtosti za Božje usmiljenje: Pustimo se presenetiti Božjemu usmiljenju! Pustimo se res presenetiti Bogu, ker njegovo usmiljenje ni po naši človeški meri, je Božje, izhaja iz
Ljubezni, ker On je ljubezen. Dovolimo, da se nas dotakne, tudi v zakramentu usmiljenja.

Odprimo svoje srce sočutnemu in ljubečemu usmiljenju, ki vidi človeka, ki nosi obraz, Božjo podobo. Krščansko usmiljenje presega človeško pravičnost. Bog nas nagovarja z neizmerno nežnostjo. Nas in vsakogar, zato je v Cerkvi in cerkvah mesto za vse, ki želijo biti deležni Božjega usmiljenja. Naj po nas vsi začutijo, da je Cerkev dom za vse otroke nebeškega Očeta, naj občutijo nežnost, potrpežljivost, sočutno usmiljenje in ne odbijajočega pogleda, obsojanja, mrkih pogledov, ki
merijo z merili tega sveta … Kristjanova mera naj bo odsev Božje. On je neskončno usmiljen, odpušča in pozablja naše grehe, sprejema Mateja, Zaheja, Magdaleno, Savla itd. On sprejema in ljubi vse: kar je najdeno in kar je izgubljeno (izgubljenega sina in tistega, ki je ostal doma!). On je človeka ljubeči Bog!

Sveti oče Frančišek nas v Obličju usmiljenja vabi, naj leto usmiljenja izkoristimo tudi za premišljevanje o telesnih in duhovnih delih usmiljenja. Tisti, ki smo kot otroci hodili k verouku, smo jih nekoč znali »na pamet«. Nič hudega, če jih ne znamo več našteti, pomembno je, da so v našem srcu, oživimo jih in udejanjajmo. Kakor otroci odprto sprejmimo spodbudo za razmislek in za … Saj veste, da nam Jezus nemalokrat otroke postavlja za zgled … Sedem telesnih del usmiljenja:
  • 1. lačne nasičevati, 
  • 2. žejne napajati, 
  • 3. nage oblačiti,
  • 4. popotnike sprejemati, 
  • 5. bolnike obiskovati, 
  • 6. jetnike reševati, 
  • 7. mrličepokopavati.
Premišljujmo za začetek o telesnih delih usmiljenja. Sledila bodo še duhovna dela usmiljenja.
Prijeten advent, sestre in bratje, in dovolimo, da se nas dotakne nežnost usmiljenja.
župnik Jože

Oznanila

Češčenje sv. Rešenjega Telesa, foto: JoPl
  • Ned 13. 12. • 3. ADVENTNA NEDELJA– ZAČETEK LETA USMILJENJA.Ob 16. uri slovesno odprtje svetih vrat in razglasitev leta usmiljenja.Sof 3,14–18a; Flp 4,4–7; Lk 3,10–18.
  • Pon 14. 12. • sv. Janez od Križa, duhovnik in cerkveni učitelj.4 Mz 24,2–7.15–17a; Mt  21,23–27.
  • Tor 15. 12. • bl Antonija Fabijan, Krizina Bojanc in druge drinske mučenke.Sof 3,1–2.9–13; Mt 21,28–32.
  • Sre 16. 12. • sv. Adelajda (Adela), kraljica. ZAČETEK BOŽIČNE DEVETDNEVNICE.Iz 45,6b–8.21b–25; Lk 7,18b–23.
  • Čet 17. 12. • Lazar iz Betanije. 1 Mz 49,2.8–10; Mt 1,1–17.Pet 18. 12. • sv. Vunibald, opat. Ob 15.00 ura Božjega usmiljenja.Jer 23,5–8; Mt 1,18–24.Sob 19. 12. • sv. Urban V. Sir Sod 13,2–7.2–25a; Lk 1,5–25.
  • Ned 20. 12. • 4. ADVENTNA NEDELJA.Mih 5,1–4; Heb 10,5–10; Lk 1,29–45.

H Gospodu je odšla

V Gospodov objem je odšla gospa Rozi Sedlar,  naša župljanka in prostovoljka. Od nje smo se

Akdademija v čast Brezmadežni, foto: JoPl
poslovili v sredo, 9. decembra, na Žalah. Naj ji bo Gospod usmiljen in naj počiva v miru. Spomnimo se je v molitvi.

Iz življenja župnije

V soboto, 5. 12., smo imeli celodnevno češčenje Svetega Rešnjega telesa. Skupaj z bogoslovci smo za sklep zapeli litanije Srca Jezusovega in zapeli zahvalno pesem. Hvala vsem, ki ste prišli počastit Jezusa!
Na Miklavževo nedeljo je Miklavž po nekaterih svetih mašah vsem delil jabolka ali mandarine. Popoldne pa je nadškof podelil Sveta pisma 48 katehumenom. Na Brezmadežno, 8. 12., so bogoslovci pripravili akademijo v čast Brezmadežni. Restavriran (očiščen, dopolnjen z manjkajočimi
deli in zaščiten) je kamniti del oltarja svetega Dizme (Marije Pomagaj): stopnice, podest, mensa, angela; očiščen pa je tudi kip Janeza Dolničarja.

Misel tedna:

Ko smo leta 2000 vstopili v tretje tisočletje, je papež Janez Pavel II. odprl sveta vrata bazilike sv. Petra in poudaril, da so vrata Kristus. Dejal je: »Naj bodo za nas Vrata, ki nas uvajajo v skrivnost Očeta. Naj nihče ne ostane izključen iz njegovega objema usmiljenja in miru.«
Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2015/12/07/

Dogodki pred nami

  • Nedelja, 13. decembra – začetek LETA  USMILJENJA ob 16.00: odprtje svetih vrat, nato
    Miklavžkarji, foto: JoPl
    slovesna nadškofova maša. Vsi se zberemo pred Ljubljanskimi vrati. Nadškof bo slovesno odprl sveta vrata, jih blagoslovil in razglasil sveto leto usmiljenja za ljubljansko nadškofijo, nato pa bomo skupaj prvičdrug za drugim stopili skozi svetoletna vrata v stolnico. »Usmiljeni kakor Oče.« 
  • V sredo, 16. 12., bomo začeli z božično devetdnevnico. Devetdnevnico bomo obhajali pri 9. maši dopoldne, delno pa tudi pri večernih mašah. Izkoristimo milostni čas neposredne priprave na Jezusovo rojstvo. 
  • Spovedovanje v svetem letu usmiljenja bo potekalo po znanem razporedu. Verjamemo,da se bodo kot spovedniki pridružili še nekateri duhovniki. Sicer pa se boste lahko verniki obrnili na stolno osebje (nosijo obešanko z napisom – OSEBJE, ki je potrjena s štampiljko stolne župnije in župnikovim podpisom), ki bo poskrbelo, da pride za tisti dan odgovorni spovednik. 
  • Od nedelje, 20. 12., do svetega večera do 16. ure bomo spovedovanje še okrepili. V letu usmiljenja prejmimo zakrament usmiljenja!
    Sveta vrata - vrata usmiljenja, foto: JoPl

Misel tedna:

Ko smo leta 2000 vstopili v tretje tisočletje,  je papež Janez Pavel II. odprl sveta vrata bazilike sv. Petra in poudaril, da so vrata Kristus. Dejal je: »Naj bodo za nas Vrata, ki nas uvajajo v skrivnost Očeta. Naj nihče ne ostane izključen iz njegovega objema usmiljenja in miru.«
Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2015/12/07/
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111
http://www.stolnica.com/

nedelja, 6. december 2015

Teden Božje Besede 6. 12. - 13. 12. 2015

2. adventna nedelja  Lk 3,1-6

Velika znamenja bodo spremljala prihod Rešitelja, smo slišali preteklo nedeljo. Taki dogodki pa običajno v ljudeh porajajo strah. Jezus nas zato kliče k čuječnosti: »Čujte torej vsak čas in prosite, da bi vsemu temu, kar se bo godilo, mogli ubežati«  »Navodila« so jasna. Evangelij je še jasnejši. Je manj grozeč. Janeza postavlja v konkreten zgodovinski okvir. Časovno ga določa Poncij Pilat, ki je bil takrat upravitelj Judeje. Njegovo ime navaja tudi poročilo o poznejšem procesu proti Jezusu. Tedanji kralji so znani in njihova moč tudi. Poimensko sta navedena tedanja velika duhovnika Ana in Kajfa. Evangelij torej govori o ljudeh, ki jih potrjujejo razni viri. Janez je resnično obstajal in je tudi sam verodostojna oseba.
On ni znanjal Božje besede z ognjem in mečem, ampak preprosto in razumljivo. Že dogodki ob njegovem rojstvu so napovedovali, da je največji med preroki. Pri oznanjevanju se je najbolj naslanjal na knjigo preroka Izaija, v kateri je živo opisano pričakovanje Mesija.
Janez Krstnik je bil poklican vabiti ljudi k novemu življenju. Bil je samostojna in ponosna osebnost. Bil je »samotni jezdec«, saj je od rojstva dalje dosledno sledil Božjemu klicu. Ni se pritoževal nad religioznim in kulturnim propadanjem svojega naroda. Začel je pri sebi in se iskreno trudil za dobro. Prevzet od Izaijevih prerokb je »pripravljal pot Gospodu.«
Kot Božji služabnik je vabil k spreobrnjenju. Vsi, ki so razumeli njegovo oznanilo, so se mu dali krstiti v Jordanu in tako potrdili željo po spreobrnjenju. Prihod Mesije in Odrešenika ni mogoč, dokler ljudje živijo v grehu. Kdor vztraja v grehu, ne bo videl in ne bo prepoznal Mesije.
Pridigarjev v Cerkvi nikoli ni manjkalo. Je bilo prepričljivo tudi njihovo življenje? Mnogi so (bili) zelo izobraženi, vendar premalo Jezusove priče. Advent nas vabi, da to postanemo čim prej.
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

V svetem letu sveta vrata, foto: JoPl
Bratje in sestre!

V nedeljo, 13. decembra, ob 16. uri bo nadškof msgr. Stanislav Zore za ljubljansko nadškofijo slovesno razglasil sveto leto usmiljenja in odprl sveta vrata. Prav je, da vemo, da je sveti oče Frančišek v buli Obličje usmiljenja, s katero je napovedal leto usmiljenja, določil, da škofje ordinariji v stolnicah razglasijo
sveto leto za svoje škofije in odprejo svetoletna vrata. Zato nekaj besed o simbolih: stolnici, svetih vratih, romanju (več o
tem tudi na http://stolnica.com/, pa tudi na
župnikovem twitterju ali FB–profilu):

Zakaj stolnica? Iz Obličja usmiljenja razberemo, da zato, ker je stolnica »materna cerkev za vse vernike« (3). Stolnica je škofova
cerkev, je torej materna cerkev vseh cerkva v škofiji in  simbolizira edinost Cerkve, povezane s svojim škofom. Zakaj sploh romanje in sveta vrata? Tudi na to vprašanje čudovito odgovarja sveti oče Frančišek: »Poseben vidik svetega leta
je romanje, ker je to podoba poti, ki jo vsak človek prehodi v svojem življenju. Življenje je romanje in človek je popotnik, romar, ki prehodi pot do želenega cilja. Tudi za to, da dospe do svetih vrat v Rimu in vsakem
drugem kraju, bo moral vsak, glede na svoje moči, opraviti romanje. To bo znamenje, da je tudi usmiljenje cilj, ki ga je treba doseči in zahteva zavzetost in žrtev. Romanje naj bo torej spodbuda za spreobrnjenje. Ko bomo stopili skozi sveta vrata, se bomo pustili objeti Božjemu usmiljenju in se bomo obvezali, da bomo tudi mi usmiljeni z drugimi, kakor je Oče z nami« (14). Sveta vrata bodo ob tej priložnosti »vrata usmiljenja. Kdorkoli bo stopil skoznje, bo lahko občutil ljubezen Boga, ki tolaži, odpušča in daje upanje« (3). Za koga? Cerkev je cerkev za vse, v občestvu Cerkve je prostor za vse. »Nosilna preklada, ki drži pokonci življenje Cerkve, je usmiljenje … Verodostojnost Cerkve hodi po poti usmiljenja« (10). Kdo je vzor usmiljenja? Nebeški Oče … »Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče!« (Lk 6,36). Drage sestre in bratje, lepo povabljeni na slovesnost ob začetku svetega leta in tudi na vse svetoletne dogodke.
župnik Jože

Iz življenja župnije

sv Nikolaj, foto: JoPl
Pri dveh nedeljskih mašah nas je g. Severin Muffi nagovoril o fatimski pobožnosti (leta 1917 se je v Fatimi trem pastirjem prikazala Marija) in petih prvih sobotah s posvetitvijo Marijinemu brezmadežnemu srcu, ki jih bomo tako kot po mnogih slovenskih župnijah obhajali tudi v stolnici.
Vrhunec priprav na stoletnico prikazovanj bo romanje kipa fatimske Marije po Sloveniji s posvetitvijo Marijinemu brezmadežnemu srcu, ki bo v stolnici 10. julija.

V teh dneh restavratorji zaključujejo obnovo oltarja sv. Dizme. Računamo, da bomo obnovljeni oltar v prvoten sijaju in s podobo brezjanske Marije na svojem mestu videli že 11. decembra. Hvala restavratorjem in Bogu za kvalitetno in v rokih izpeljano obnovo!

Oznanila

  • Ned 6. 12. • 2 ADVENTNA NEDELJASV. NIKOLAJ (MIKLAVŽ) – zavetnik stolnice. Bar 5,1–9; Flp 1,4–6.8–11; Lk 3,1–6.
    Fatimska in Janez Pavel II, foto: splet
  • Pon 7. 12. • sv. Ambrozij (Ambrož), škof in cerkveni učitelj. Iz 35,1–10; Lk 5,17–26.
  • Tor 8. 12. • BREZMADEŽNO SPOČETJE DEVICE MARIJE. 1 Mz 3,9–15.20; Ef, 1,3–6.11–12; Lk 1,26–38.
  • Sre 9. 12. • sv. Peter Furier, redovni ustanovitelj. Iz 40,25–31; Mt 11,28–30. 
  • Čet 10. 12. • Loretska Mati Božja. Iz 41,13–20; Mt 11,11–15. 
  • Pet 11. 12. • sv. Damaz I., papež. Iz 48,17–19; Mt 11,16–19.
  • Sob 12. 12. • Devica Marija iz Guadalupe. BB: Sir 48,1–4.9–11; Mt 17,10–13.
  • Ned 13. 12. • 3. ADVENTNA NEDELJAZAČETEK LETA USMILJENJA. Sof 3,14–18a; Flp 4,4–7; Lk 3,10–18.

Dogodki pred nami

Na MIKLAVŽEVO NEDELJO, 6. decembra, je god našega farnega zavetnika, ob 16.00 nadškofova maša s podelitvijo svetega pisma katehumenom.

BREZMADEŽNO SPOČETJE DEVICE MARIJE: Že na predvečer praznika bodo ob 18.00 slovesne pete večernice, pri katerih sodelujejo bogoslovci. Na sam praznik ob 9.00 slovesno sveto mašo daruje pomožni škof. Ob 17.00 bogoslovci pripravljajo tradicionalno akademijo v čast Brezmadežni!

V petek, 11. decembra, bo po večerni maši v organizaciji madžarskega veleposlaništva dobrodelni orgelski koncert Dóre PÉTERY, profesorice z Državne akademije za glasbo Franz Liszt iz Budimpešte. Zbrani prostovoljni darovi bodo za potrebe Slovenske karitas. Častni pokrovitelj koncerta je ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore.

Nedelja, 13. decembra – slovesni začetek LETA USMILJENJA ob 16.00: odprtje svetih vrat, nato
slovesna nadškofova maša. Vsi se zberemo pred Ljubljanskimi vrati. Nadškof bo z notranje strani slovesno odprl sveta vrata, jih blagoslovil in razglasil sveto leto usmiljenja za ljubljansko nadškofijo, nato pa bomo skupaj prvič drug za drugim stopili skozi svetoletna vrata v stolnico.

Misel tedna:

Jezus »prihaja in daje rodovitnost našim osebnim in skupnim zgodbam, našemu razočaranemu upanju in našim nerodovitnim željam. Pošilja nas oznanjat predvsem tistim, ki jih zatirajo mogočneži tega sveta, ter tudi tistim, ki jočejo pod težo svojih grehov. Bog je Pravičnost,« je poudaril papež pri maši med svojim obiskom v Afriki, ko je predčasno odprl »vrata usmiljenja« in pozval k odpuščanju, pravičnosti in ljubezni.
Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2015/11/29/
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.

joze.plut@rkc.si / 031-673-111
http://www.stolnica.com