TEDEN BOŽJE BESEDE 24. 12. 2023 - 14. 1. 2024

»PRIDI, GOSPOD JEZUS!«

Pridi in se sprehodi po našem mes­tu. Stopi med naše ulice, trge in par­ke, povzpni se na Golovec in Rožnik, stopi v naša stanovanja, hiše, pisarne in prodajalne, šole in fakultete ... Pri­di in blagoslovi vse, kar nam je po­darjeno, in vse, kar dobrega nastaja v potu našega obraza.

Pridi in prebivaj v naših družinah, bodi naš dragi gost, postani naš družin­ski član. Prinesi nam to, kar vsi tako zelo potrebu­jemo: medsebojnega razu­mevanja, ljubezni, miru, prijateljstva .

Pridi k meni osebno, na­seli se v mojem srcu, da te bom mogel zares vzljubiti in te prinašati drugim okoli sebe: do­mačim, sosedom, prijateljem, sodelavcem, sošolcem, pa tudi čisto nak­ljučnim neznancem.

»Pridi, Gospod Jezus!« Pridi in os­tani z nami, s teboj želimo začeti in zastaviti korak v novo leto 2024. Pri­di in blagoslovi ga!

4. ADVENTNA NEDELJA

»Gospodove milosti bom na veke ope­val.« Danes se ustavimo pri tem odpevu psalma, saj so ti prav tako Božja beseda, čeprav na svoj način; so poe­zija. Občutja, prebliski, navdušenje in potrtost, strah in zaupanje, vese­lje, navdušenje, čisto vse, kar vznikne v človeški duši, je v teh stopetdesetih pesmih izpovedano Bogu.

Nikjer drugje se ne naučimo tako izpove­dovati samega sebe pred Bogom, kot s pomočjo psalmov. Saj so tudi naše cerkvene pesmi podobne, a veliko bolj preproste, pa nam vendar poma­gajo izraziti, česar s svojimi besedami ne znamo, če le pojemo s srcem.

Psalmi nam pomagajo najprej vsaj malo občutiti to, kar je starozavezni pesnik v njih Bogu o sebi izpovedal. Govori­ca srca, molitev duha. Prav gotovo to pomaga, da je vsaka naša molitev bolj osebna in manj samo na pamet govor­jena, da vedno manj polagamo pred Boga svoje besede, pa vedno bolj sebe in svoje življenje.

Je bilo Davidu hudo, ko je spoznal, da ne bo mogel uresničiti svojega veli­častnega načrta, da bi Bogu postavil svetišče, kar si je tako srčno želel?

Saj je vendar hotel s tem pokazati svojo vero, povedati, kako draga mu je bliži­na Boga.

Je bilo Mariji težko, ko je spo­znala, da jo Bog iz mirnega vaškega življenja kliče na neznano pot in pos­lanstvo, za katero se ni pripravljala? Sama je želela le v preprostosti srca, poslušna kot dekla, delati po božje. A oba sta to sprejela.

In David je pre­jel obljubo, da bo njegova "hiša" osta­la na veke. Marija pa, da bo Sveti Duh prišel vanjo in v njej uresničil polnost odrešenja človeštva. Človek, ki nima načrtov, je nekako zaspal, in če nima želja, je zares ubog. Če nima volje, da bi nekaj naredil iz svojega življenja, je kakor brez življenja.

In če se ne nauči prisluškovati svoji vesti in bogosluž­ju, bo šla mimo njega večina Božjih ponudb in pobud in bo ostal na sa­mem v svojih okvirih. Zadnja adventna nedelja naj bo zahvala za Besedo, ki se bo utelesila, da uresniči načrt os­vobajanja človeškega duha za spreje­manje Svetega Duha, ki nas pripravlja na odprtost tej skrivnosti, in za moč, da jo znamo vsrkati z zaupno vero in živeti s predanim zaupanjem.

Anton Slabe

IZ BOŽIČNE POSLANICE NAŠIH ŠKOFOV

»On je most, ki bo povezal bregove in okope...«

 

Leto, ki se počasi izteka, je bilo zazna­movano z mnogimi podrtimi mo­stovi. Huda vremenska neurja, ki so pustošila po naših krajih, so uničila premnoge domove in podrla veliko mostov. Se naprej se rušijo mostovi med narodi Rusije in Ukrajine, kjer vojni ni videti konca.

Mostovi so se porušili tudi med prebivalci Jezuso­ve zgodovinske dežele, kjer je najprej zasijala luč Kneza miru. Tudi pri nas se težko slišimo in hodimo skupaj v spoštovanju in zaupanju. Zdi se, da tema zmaguje.

A ta občutek vara. Že kdaj v zgodovini se je sredi največje teme zaslišala beseda Vsemogočne­ga: »Glejte, nekaj novega storim, zdaj klije, mar ne opazite?« (Iz 43,19). Vabimo vas, da ji prisluhnete v tej sveti božični noči, ko skupaj s svoji­ mi najdražjimi slavite rojstvo Božje­ga Sina.

Nebeškega Očeta prosimo, da bi jo slišali tudi vsi tisti, ki ste danes sami, ki ste žalostni in zaskrbljeni, ki ste razočarani nad družbo in tudi nad Cerkvijo. Bog je ob začetku našega časa stopil v naš svet kot otrok, ne ker bi ga bil človek vreden, ampak ker ga je potreboval; ne samo da bi mu poma­gal graditi mostove, ki bi spet vzposta­vili porušene odnose med bratom in sestro, med možem in ženo, med star­ši in otroki, med duhovniki in verni­ki, med sosedi, med narodi in država­mi, ampak da bi sam postal most, ki bo človeka povezal v eno.

On je most, ki bo povezal bregove in okope, ki smo jih zgradili drug proti drugemu, most, po katerem z brega miru in večnosti priteka do nas hrana novega življenja: spoštovanje, odpuščanje in ljubezen.

Škofje želimo, da bi se okrepili s to hrano v teh prazničnih dneh. Kristus se je rodil za nas vse! Veselimo se!

Vsem voščilom in dobrim željam se pridružujemo tudi župnik, stolni kanoniki in drugi duhovniki, ki delujemo v stolnici. Naj blagoslov Novorojenega doseže vsakega izmed vas!

 

DOGODKI PRED NAMI

• V ponedeljek, 25. 12. na božič, bo slovesno sveto mašo ob 9.00 daroval nadškof msgr. Stanislav Zore, sveto mašo ob 16.00 pa škof msgr. dr. Franc Šuštar. Zvečer ob 18.30 pa bo pri maši pel in imel po maši koncert kvartet Do z organistom Andrejem Missonom.

• V torek, 26. 12., bodo svete maše po prazničnem redu.

•  V nedeljo, 31. 12., bomo pri vseh mašah zapeli zahvalno pesem v zahvalo za preteklo leto. Drugi sveti večer.

• V ponedeljek, 1. 1., bo sveto mašo ob 16.00 daroval škof msgr. Franc Šuštar. Po maši bo blagoslov otrok.

• V petek, 5. 1., bomo obhajali tretji sveti večer. Zjutraj ob 8.30 bodo litanije in posvetitevSrcu Jezusovemu, ob 15.00 bo ura Božjega usmiljenja, ob 16.00 pa sveta maša.

• V soboto, 6. 1., na slovesni praznik Gospodovega razglašenja, bodo svete maše po prazničnem redu. Slovesno sveto mašo ob 9.00 bo daroval nadškof msgr. Stanislav Zore. Jutranja pobožnost odpade. 

•V nedeljo, 7. 1., na praznik Jezusovega krsta, bo slovesno sveto mašo ob 9.00 daroval nadškof msgr. Stanislav Zore.

GODOVI IN PRAZNIKI

•  Nedelja, 24. 12.: 4. adventna nedelja

•   Ponedeljek,25. 12.: BOŽIČ, Gospodovo rojstvo

•  Torek, 26. 12.: sv. Štefan, diakon, prvi mučenec, dan samostojnosti in enotnosti

•  Sreda, 27. 12.: sv. Janez, apostol, evangelist

•  Četrtek, 28.12.: sv. nedolžni otroci, mučenci

•   Petek, 29. 12.: sv. David, kralj

•  Sobota, 30. 12.: sv. Feliks I., papež

•  Nedelja, 31. 12.: Sveta družina, drugi sveti večer

•   Ponedeljek, 1. 1.: Marija, Božja Mati, novo leto dan miru

•  Torek, 2. 1.: sv. Bazilij Veliki, škof in cerkveni učitelj

•  Sreda, 3. 1.: Presveto Jezusovo ime

•  Četrtek, 4. 1.: sv. Angela Folinjska, redovnica

•   Petek, 5. 1.: sv. Janez Nepomuk Neumann, škof, tretji sveti večer

•  Sobota, 6. 1.: sveti trije kralji, Gospodovo razglašenje

•  Nedelja, 7. 1.: Jezusov krst

•   Ponedeljek, 8. 1.: sv. Severin Noriški, opat

•  Torek, 9. 1.: sv. Hadrijan, opat

•  Sreda, 10. 1.: sv. Gregor Niški, škof, cerkveni učitelj

•  Četrtek, 11. 1.: sv. Pavlin Oglejski II., škof

•   Petek, 12. 1.: sv. Tatjana (Tanja), mučenka

•  Sobota, 13. 1.: sv. Hilarij (Radovan), škof, cerkveni učitelj

•  Nedelja, 14. 1.: 2. nedelja med letom

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30 in ob 18.00: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

URNIK SVETIH MAŠ

Delavniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30 Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00

Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30

Nedelje in zapovedani prazniki: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

TRIJE SVETI VEČERI

Po stari slovenski navadi se po družinah na vse tri svete večere zberemo skupaj in ob molitvi ter prepevanju božičnih pesmi blagoslovimo domove in družine.

Ne pozabite in ne opuščajte tega lepega običaja!

NAMENITEV DOHODNINE

Uredba o namenitvi dela dohodnine za donacije (Uradni list RS, št. 155/2021, z dne 29. 9. 2021), ureja, da lahko davčni zavezanec rezident 1% dohodnine nameni posameznim sestavnim delom

Katoliške cerkve. Tiste, ki tega še niste storili, vabimo, da svoj prispevek namenite stolni župniji. Obrazec dobite v kiosku ali na spletu: https://edavki.durs.si.

 

TEDEN BOŽJE BESEDE 17. 12. 2023-24. 12. 2023

3. ADVENTNA NEDELJA

»Poslan sem, da oznanim blagovest.« Prav presenetljivo je, da je Bog izbral to pot, da se vera oznanja po ljudeh. Preroki, pismouki, apostoli, starši, duhovniki, kateheti, vsak krščeni. Ona delitev na učečo in poslušajočo Cerkev se ni povsem ob­nesla, preveč šolska je bila. V prenašanju in izročanju vere se posvečujeta oba: ta, ki oznanja, in tisti, ki posluša. Prvi mora ras­ti v zavesti, da resnica ni njegova, ampak Božja, da je sam le posoda in glasnik; in če v tem raste, bo sebe zveličal.

Ne sme loče­vati besede in sebe, ampak mora ustvar­jati čim močnejšo edinost med besedo, ki jo govori, in svojim življenjem; tako po­staja njegovo govorjenje tudi pričevanje.

Čeprav sta glas in beseda dvoje različnih stvarnosti, v oznanjevanju postajata eno: glas brez besede ne oznanja nič, beseda brez glasu pa ostaja nema. Ta, ki posluša, pa mora vsrkavati besedo in nauk in pri tem čim jasneje ločevati besedo in oznanjevalca, da ga njegova podoba ne bo mo­tila. Veliko ljudi se namreč prav tukaj spotakne. Tudi ob Janeza so se, očitali so mu, kaj sploh govori, če ni ne Kristus ne Elija ne prerok. In so odhajali še bolj ubo­gi, kot so prišli. Kot se mnogi zaletavajo v Cerkev, ker ni tako sveta kot resnica, ki jo prinaša v svet, pa zato ostajajo brez resni­ce in brez milosti.

Beseda je beseda Boga, Cerkev pa je zelo človeška. Zato je tako po­membno, da to dvoje miselno dobro loču­jemo, čeprav sta v bistvu eno. »Veselje v Gospodu je vaša moč.« Pozna­mo vljudnostni nasmeh vzhodnjakov, ki naj bi bil izraz spoštovanja, pa prijazni nasmeh trgovcev, ki naj bi pridobil našo naklonjenost, a hitro zamre, če nimajo od nas koristi. Izraz veselja pa je nasmeh, ki ima korenine v veselju srca. Ni čisto isto kot Slomškova misel o rož'ci, ki ji je ime srčna zadovoljnost, sta pa močno poveza­na. Zveličanje, ki prihaja v Odrešeniku, je tako velika skrivnost in tako dragoce­na vrednota, da je človeški način učenja in iskanja modrosti zanjo premajhen; je ne dojame. Bog nam je zato v svojem Sinu ponudil vrlino ponižnosti. Z njo pa se po­znavanju besede Boga pridruži duh slu­ženja; iz njega pa zaživi v nas.

Anton Slabe

ADVENTNI »O« ODPEVI

Med bogoslužnimi besedili izstopajo po svoji notranji lepoti in bogastvu tako imenovani »O« odpevi, ki jih pojemo ali molimo pri adventnih večernicah od 17. decembra dalje. Vsi se začenjajo z vzklikom »o«, saj ti spe­vi izražajo občudovanje Cerkve sko­zi dolga stoletja, ko je premišljevala skrivnost učlovečenja. S klasičnimi svetopisemskimi podobami našte­vajo različna imena za učlovečeno Besedo. Ko jih molimo, stopamo že v središče božične skrivnosti.

- O Modrost, ki si izšla iz ust Najviš­jega, ki segaš od kraja do kraja ter krepko in blago vse urejaš: pridi in uči nas pota razumnosti (17. decem­bra).

Izvir prave modrosti vidi Izrael v Božji besedi. Bogočastje je izvoljeno ljudstvo spodbujalo, da so modrost poosebili in jo videli v delovanju: Modrost je Jezus Kristus, ki se je kot otrok rodil v Betlehemu. Modrost je on, ki obsega in objema vse stvarstvo.

- O Gospod in voditelj Izraelove hiše, ki si se Mojzesu prikazal v gorečem grmu in mu na Sinaju dal zapovedi: pridi in nas z močno roko reši (18. decembra).

Z očmi ne moremo videti Boga, kakr­šen je. To nam je prihranjeno po izte­ku zemeljskega življenja. Vendar pa moremo o njem zbrati odseve v naj­različnejših znamenjih, s katerimi se razodeva. Vsa znamenja pa zbledijo pred velikim znamenjem: božičem. Kristus je najvišje in dokončno razo­detje Boga. To je najbolj sveto zname­nje, mimo katerega ne moremo iti.

-  O korenina Jesejeva, ki si v zname­nje ljudstvom in bodo pred teboj kra­lji umolknili in te narodi molili: pridi in nas reši, nikar več ne odlašaj (19. decembra).

Kristus je postal naša korenina, pred katerim vse druge moči umolknejo. Zakaj on ni samo božja »sled«, tem­več Bog v osebi, v človeški podobi. Korenina ni več nedosegljiva, tu je, stopila je v našo zgodovino. Kristus je popolnoma zakoreninjen v Očetu, mi pa smo s krstom in vero zakoreni­njeni v Kristusu.

- O ključ Davidov in žezlo Izraelove hiše, ki odpreš in nihče ne zapre, zapreš in nihče ne odpre: pridi in reši iz ječe jetnika, ki sedi v temi in smrtni senci (20. decembra).

Ključi pomenijo oblast, kraljestvo, ki je prešlo na Kristusa. Kristus je ključ, ki odpre vsaka vrata. Nobena milost nam ni podeljena brez njega, on je vrata in kdor stopi skoznje, bo rešen. Ključi nebeškega kraljestva so de­jansko v njegovih rokah. Še več. On sam je kraljestvo.

- O Vzhajajoči, odsvit večne luči in sonce pravice: pridi in razsvetli vse, ki sedijo v temi in smrtni senci (21. decembra).

Božično bogoslužje je prepojeno z luč­jo. Apostol Janez predstavi Kristusov prihod na svet kot luč: »Bila je prava luč, ki prihaja na svet in razsvetljuje vsakega človeka.« Naš svet je tako re­ven z Božjo lučjo. Bog je za naš razum velika skrivnost. Potrebno je, da nek­do pride iz Božjega naročja, o katerem vse ve, in nam spregovori o Bogu.

- O Kralj narodov, vsem zaželeni vo­gelni kamen, ki povezuješ božje in človeško: pridi in reši človeka, ki si ga iz prsti naredil (22. decembra).

Naloga vogelnega kamna je, da daje trdnost stavbi s tem, ko povezuje ves

njen ustroj. Ljudje so vedno iskali na­čine, kako bi se med seboj trdneje po­vezali. Ko je v Betlehemu zasijala luč, je ta želja postala konkretna mož­nost. O božiču še bolj začutimo potre­bo po miru in edinosti. Pot do tega je samo ena: z vsem srcem se moramo okleniti Kristusa vogelnega kam­na, ki vse povezuje v eno.

-  O Emanuel, Bog z nami, naš kralj in zakonodajalec, pričakovanje narodov in njih rešitelj: pridi in nas reši, Gospod, naš Bog (23. decembra).

Emanuel, Bog z nami, to je najvišji naslov. Ko je Sveti Duh prišel nad Marijo, se je Beseda učlovečila in se naselila med nami. Nič več nismo sami, Bog je z nami po Kristusu, našem bratu. Z nami je za vedno: po svojem Duhu, po evharistiji, po Cerkvi, ki je naprej živeči Kristus, po odrešenjski zgodovini; on ostane Emanuel - Bog z nami.

iz:  

F. Oražem, Leto Kristusove skrivnosti

STOLNICA NAŠ DOM Zakristijska omara

Fresko na oboku je leta 1704 nasli­kal Giulio Quaglio (opisana je v TBB št. 2196), dekan Dolničar pa se je nanj obrnil tudi za nasvet glede zakristijske omare. Omara za posodje in paramente je bila nared leta 1706, pred uvedbo bogoslužja v novo stolnico, napravil pa jo je mizar Jožef Menner.

Bogata baročna zakristijska omara je tako po premišljeni simetrični za­snovi kot po izvedbi odličen mizarski izdelek. Spodnji del zavzemajo pre­dalniki in vmesne omarice z dvokrilnimi vratci, zgornjega strnjena vrsta plitvejših omaric (ob bogateje okra­šeni srednji po šest preprostejših na vsaki strani, kar ustreza optimalne­mu številu kanonikov), na vrhu sta na straneh dva polkrožno zaključe­na nastavka, med njima pa se dviga razpelo, nameščeno nad višjo srednjo omarico, poudarjeno tudi s perspektivično poglobljenimi vratci in ornamentiko.

Omaro krase zaviti stebriči, pilastri, puščičasto oblikovana deko­rativna polja in zalomljeni profilirani okvirji polnil na vratcih in hrbtišču.

Podobne profilirane okvirje najdemo tudi na notranjih zakristijskih vra­tih; bržčas so delo istega mojstra in so morala prav tako nastati do leta 1706.

»V svetu, ki se vse bolj oddaljuje od Boga, prižgimo v sebi plamen vere, ki bo osvetlil pot tudi drugim. Na svet moramo gledati, kot da je posut z dragocenimi biseri: to so duše, ki čakajo na Boga.«

(Sveti Janez Calabria, duhovnik)

DOGODKI PRED NAMI

•   V sredo, 20. 12., ob 19.00 bodo študentje akademije za glasbo pod vodstvom prof. Toneta Potočnika izvajali »o« antifone z vmesnimi orgelskimi improvizacijami prof. Damijana Močnika. Lepo vabljeni!

•   V četrtek, 21. 12., bo ob 18.30 sveta maša za domovino. Lepo vabljeni!

•   V soboto, 23. 12., bo pred večerno sveto mašo ob 17.00 koncert Slovenskega baročnega orkestra.

GODOVI IN PRAZNIKI

•  Nedelja, 17. 12.: 3. adventna nedelja

•  Ponedeljek, 18. 12.: sv. Vunibald, opat

•  Torek, 19. 12.: Urban V., papež

•   Sreda, 20. 12.: sv. Vincencij Romano, duhovnik

•  Četrtek, 21. 12.: sv. Peter Kanizij, duhovnik, cerkveni učitelj

•  Petek, 22. 12.: sv. Frančiška Cabrini, redovna ustanoviteljica

•  Sobota, 23. 12.: sv. Janez Kancij, duhovnik

•  Nedelja, 24. 12.: 4. adventna nedelja

V stolnem kiosku lahko dobite marijanske koledarje,

kadilo in oglje ter blagoslovljeno vodo.

BOŽIČNA DEVETDNEVNICA

od 16. do 24. decembra ob 9.00 in 18.30. Lepo vabljeni!

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30 in ob 18.00: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

URNIK SVETIH MAŠ

Delavniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30 Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00

Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30

Nedelje in zapovedani prazniki: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

TEDEN BOŽJE BESEDE 10. 12. 2023-17. 12. 2023

2. ADVENTNA NEDELJA

Nedelja je posebej dragocen dan. Bog ga je posvetil, da ne bi prezrli, da je ob vsem, tudi najbolj nujnem delu, vendar še bolj pomembna naša povezanost z Bogom v za­upanju in hvaležnosti in prav enako naša edinost v družini in družbi. Tu odmevata prvi dve zapovedi za program vsega življe­nja: v osebnem razvoju priti do ljubezni do Boga in do ljubezni do bližnjega. Vse dru­go naj bi bilo s tem prežarčeno.

Tudi zato je Bog tema dvema skupnostma družini in Cerkvi dal neuničljivo vrednost. Nič nenavadnega ni, da se je Bog Izrael­cem razodel v puščavi. Odmik v samoto je naporen, vendar čudovit, da človek spo­zna sam sebe, svoje sposobnosti in svojo krhkost, pa da zasluti bližino Boga. Sredi vsakdanjega nemira, dela in ropota je to zelo težko.

Dragoceni so trenutki, ki jih človek vsak dan prihrani za molitev, a vsi izkušamo, kako težko je že v tem do­seči resnično zbranost, da bi bil v njej sam z Bogom z duhom in srcem. Da pridemo do gotovosti o sebi, kar moramo ubrati to pot in ustvarjanje zaupnega odnosa z Bo­gom potrebuje čase samote. Brez tega prav lahko ostajamo v svetu lastne pameti in pameti okolice: ta pa ne sega prav dosti v globino, ne gleda kaj dosti v prihodnost.

Res je le sedanji trenutek v naši poses­ti preteklost nam je odšla, prihodnost ni nikoli gotova. V tej drugi adventni ne­delji nas prerok Izaija namreč spominja, kako preteklost lahko teži človeka, da mu zmanjkuje zaupanja in veselja, da strah hromi njegovo delovno in še bolj duhov­no ustvarjalnost. Veliko so nam govorili o strogi Božji pravičnosti, a hvala Bogu, premalo pa o njegovi velikodušnosti v dobroti in pravični, a usmiljeni ljubezni. Odkrivanje Boga povečuje življenjski op­timizem, ker se zaupanje v človeka pre­makne na zaupanje Bogu.

Čisto drugačno razpoloženje se ustvari, ko človek prema­guje svojo grešnost, pa ne več zato, ker se boji kazni, ampak ker ima Boga rad. Ja­nez je dobro vedel, da odvrnitev od greha ni samo za občutek moralne poštenosti, ampak postaja vedno bolj očiščevanje in priprava duha, da bo vanj Gospod umestil svetost svoje Besede in moč svojega Duha.

Anton Slabe

ADVENT ČAS PRIPRAVE IN PRIČAKOVANJA

Tudi danes je v bogoslužju naglašen dvojni značaj adventnega časa: pri­čakovanje in priprava. V splošnih določbah o bogoslužnem letu in ko­ledarju Rimskega misala beremo: »Adventni čas ima dvojen značaj: je čas priprave na slovesno praznova­nje Gospodovega rojstva, ko se spo­minjamo prvega prihoda Božjega Sina med ljudi, hkrati je to čas, ko to spominjanje usmerja naša srca k pri­čakovanju drugega Kristusovega pri­hoda ob koncu časov. Na ta dva nači­na stopa adventni čas pred nas kot čas pobožnega in veselega pričakovanja.« 

Takšno pričakovanje nujno dela človeka pripravnega in sprejemljivega za delovanje Božje milosti. Bogosluž­je adventnega časa pa budi v nas tudi zavest grešnosti. Opominja nas, naj se s premagovanjem poželenja in prosto­voljno pokoro vadimo v poglobljenem premišljevanju in zbranosti, da nas more prepojiti tisto živo hrepenenje po vrnitvi k Bogu, ki nas edini more s svojo milostjo rešiti greha in njegovih posledic.

Glede na dvojni značaj adventa razli­kujemo v adventnem času dva dela.

V prvem delu, od prve adventne nede­lje do 16. decembra, je bolj v ospredju pričakovanje drugega Kristusovega prihoda.

Vera v drugi Kristusov prihod napravlja človeško zgodovino za čakanje na dokončno izpolnitev smisla človeš­kega življenja. Za posameznega člove­ka je glede drugega Kristusovega pri­hoda odločeno že z njegovo smrtjo. Zato moramo biti vedno pripravljeni na svojo smrtno uro, ki bo za vsako­gar izmed nas v bistvu ura drugega Kristusovega prihoda.

V drugem delu adventa, od 17. do 24. decembra, pa je v bogoslužju bolj po­udarjena neposredna priprava na pra­znovanje Gospodovega rojstva. Advent je čas veselega in čuječega pričakova­nja.

Čuječnost pomeni odgovorno živ­ljenje iz osebne povezanosti s priha­jajočim Kristusom. Pričakovanje je napeto hrepenenje po tistem, kar poz­namo. In to je velika naloga adventnega časa, da bi spoznali Tistega, ki je sre­di med nami. Zato se moramo v tem času še posebno poglabljati v Božjo be­sedo, premišljevati Kristusovo življe­nje in evangelij, skrbeti za bolj zbrano osebno in skupno molitev.

Kristus, ki se ga v adventu spominja­mo, je bil vedno v središču pričakova­nja. Vse želje, obljube in pričakovanja stare zaveze so bile usmerjene vanj. Prišel je ob polnosti časov, ko se je Bese­da učlovečila in se naselila med nami. Zdaj pa prihaja v Cerkev in srca ljudi ter bo prišel v slavi ob koncu časov.

Zato advent ni samo slavljenje zgo­dovinske priprave na Kristusovo rojstvo, ker je ob tem vedno naglašena velikonočna skrivnost in Kristusov drugi prihod. Advent, kakor tudi vsa druga bogoslužna slavja, je pravza­prav en način slavljenja ene in edine skrivnosti.

iz: F. Oražem, Leto Kristusove skrivnosti

»Moj Bog in moje Vse. V Bogu najdem vse, brez Njega nočem ničesar, On me popolnoma zadovoljuje. Toda, Gospod, daj mi spoznati sebe in tebe, da bom mogla dihati samo za svoje ponižanje in tvojo slavo. Moja Mati, samo ti mi lahko izprosiš to milost.«

(Blažena Marija Emilija Riquelmey Zayas, redovna ustanoviteljica)

+ MSGR. JOŽE TROŠT, REGENS CHORI V STOLNICI (1970-2013)

V začetku leta 1970 se je z nepričakova­nim odstopom dr. Mirka Cudermana izpraznilo mesto ravnatelja ljubljanske­ga stolnega kora. Odgovorni so ga ponu­dili Jožetu Troštu, ki je bil sredi študija glasbe na Papeškem inštitutu za cerkve­no glasbo v Rimu.

O razmerah, v katerih je nastopil služ­bo ravnatelja stolnega kora v Ljublja­ni, veliko pove dekret o imenovanju, v katerem je nadškof dr. Jožef Pogač­nik brez olepševanja zapisal: »Želim, da si prizadevate ustvariti stolnici primeren cerkveni zbor in ga vzgaja­ti po navodilih liturgične prenove.« Stolni kor je bil namreč v tistem času skorajda izpraznjen. Takoj ob nastopu službe, oktobra 1970, je začel z vajami. Od nekdanjega zbora je ostala peščica pretežno starej­ših pevk, moških glasov pa ni bilo niti za vzorec.

Kljub pomanjkanju pevcev je bil Trošt dolžan zagotoviti petje pri nedeljskih kanoniških mašah, ob slovesnejših priložnostih ter pri škofo­vih mašah. Pospešeno se je bilo treba lotiti študija oz. ponavljanja primer­nih maš in drugih skladb iz obsežne­ga inventarja stolnega kora.

Pri tem se je moral Trošt prilagajati zmožnostim zbora, ki se je šele oblikoval. Nekate­re pevke in pevci so zbor zapustili, ko so si ustvarili družine in se odselili, a Trošt tudi v najbolj kritičnih obdob­jih ni izgubljal volje in poguma. 

Z ve­liko mero strpnosti je prenašal celo otroški jok in živžav na koru, kadar ni šlo drugače.

Pokoncilska liturgična prenova je v bogoslužje uvajala domači jezik.

Teža­va je bila v tem, da je manjkalo skladb, ki bi ustrezale novim liturgičnim zahtevam. Slovenskih maš na liturgična besedila je bilo malo, a k sreči je bil prof. Trošt po duši komponist, zato je nemudoma poprijel za delo in zače­le so nastajati slovenske maše, psalmi in različne pesmi. Mnoge skladbe so najprej preizkušali v stolnici, stolni zbor je krstil večino Troštovih maš za mešani zbor, poleg tega pa v vseh le­tih naštudiral tudi okoli 60 latinskih maš.

V času Troštovega vodenja stolnega kora se je v ljubljanski stolnici zvr­stilo kar lepo število izrednih slove­snosti, pri katerih je sodeloval z zbo­rom in priložnostnim orkestrom: 6 posvetitev škofov, 3 zlate maše ter 3 pogrebi.

Od drugih večjih slovesno­sti naj omenimo še slovesno obhajanje 300-letnice ljubljanske stolnice 13. maja 2007.

Prof. Trošt je stolni kor vodil od leta 1970 do 2013, torej polnih 43 let ter tako za dve leti presegel Antona Foersterja, s katerim sta imela precej sku­pnega; oba sta v marsičem orala ledi­no. V štiridesetih letih so se menjavali slabši in boljši časi, vzponi in padci. Razmere za delo so bile pogosto ne­ugodne, a namesto vodila vse ali nič je bil pri Troštu vedno na prvem mestu čut za dolžnost, zmagovala sta volja in zaupanje, da bomo ne glede na okoliš­čine izpeljali, kar je treba izpeljati.

DOGODKI PRED NAMI

•   Na Miklavževo nedeljo, 10. 12., bo slovesno sveto mašo ob 9.00 daroval gospod nadškof. Lepo vabljeni!

•   V petek, 15. 12., bo v stolnici ob 19.30 orgelski koncert organista Johannesa Gefferta iz Bonna. Lepo vabljeni!

•   V nedeljo, 17. 12., ob 16.00 bo gospod nadškof med sveto mašo podelil Sveta pisma letošnjim katehumenom.

GODOVI IN PRAZNIKI

•  Nedelja, 10. 12.: 2. adventna nedelja

•  Ponedeljek, 11. 12.: sv. Damaz I. papež

•  Torek, 12. 12.: Devica Marija iz Guadalupe

•  Sreda, 13. 12.: sv. Lucija, devica, mučenka

•  Četrtek, 14. 12.: sv. Janez od Križa, duhovnik, cerkveni učitelj

•  Petek, 15. 12.: bl. Krizina Bojanc, Antonija Fabjan in drinske mučenke

•  Sobota, 16. 12.: sv. Adelajda, kraljica

•  Nedelja, 17. 12.: 3. adventna nedelja

V stolnem kiosku lahko dobite marijanske koledarje, kadilo in oglje ter blagoslovljeno vodo.

BOŽIČNA DEVETDNEVNICA

od 16. do 24. decembra ob 9.00 in 18.30. Lepo vabljeni!

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30 in ob 18.00: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

URNIK SVETIH MAŠ

Delavniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30 Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00

Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30

Nedelje in zapovedani prazniki: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30