sobota, 19. oktober 2024

TEDEN BOŽJE BESEDE 20. 10. 2024 - 27. 10. 2024

29. NEDELJA MED LETOM, MISIJONSKA

Naše predstave o večnosti so človeško majhne in tudi v veliki meri narejene po človeških mislih. Saj o tem ne raz­mišlja vsak, a je prav vsakemu v srce vsajeno hrepenenje po njej. Ko pa člo­vek vidi, kaj vse je treba preurediti v sebi, v svojem življenju in odnosih, se marsikdo zboji in izbere lažjo pot, pri­lagojeno vsakdanjosti.

Ni čudno, da je Jezus dejal učencema, ki sta prosila, da bi bila ob Jezusu v njegovem kraljestvu, da ne vesta, kaj prosita. Čisto po človeš­ko sta se veselila uspeha njegovih be­sed, dejanj in osebnosti in se grela v tem, da sta del njegove zgodbe. Saj tudi drugi niso bili drugačni, zato se jim je tudi vzbudila nevoščljivost. Še po vsta­jenju bodo tako mislili in ga bodo vpra­ševali, ali bo zdaj obnovil Izraelovo kraljestvo.

Jima je takrat šlo res le za Je­zusovo bližino ali bolj poskus povzdi­govanja nad druge? Sta imela občutek, da sta sposobnejša in zato tudi primer­nejša za visoko mesto v »novem« kra­ljestvu? Že sebe in svoje sposobnosti objektivno presojati ni čisto preprosto.

V primerjanju z ljudmi, ki jih srečuje­mo, se sami sebi prav lahko zazdimo v redu ljudje, celo boljši od drugih. Ko se postavimo poleg svojega svetniške­ga zavetnika, je že drugače; čutimo, da nas v marsičem prerašča. A smo tu še vedno samo v človeških primerjavah.

Namenjeni pa smo v Božja obzorja, v božansko življenje. Ko gledamo Jezu­sa, postanemo bolj ponižni, pa tudi bolj učenci. Tudi ta skrivnost rasti v Kristusa je velika in je v Cerkvi. Krst je vstop vanjo, zaživi z vero in raste z vsrkavanjem Jezusovega duha.

Alfred de Musset je o tem razmišljal: »Človek je vajenec, bolečina je njegov učitelj. Ničesar ne razume, dokler ni trpel. Ne­sreča mora biti, iz nje prejemamo krst, za to žalostno ceno mora biti kupljeno vse.«

A te vrste trpljenje ne izhaja iz greha ne iz doživetih krivic, temveč iz ljubezni. Iz greha trpimo zaradi njego­vih posledic, iz ljubezni pa le dotlej, ko se popolnoma zedinimo z njim, ki pra­vimo, da ga ljubimo nad vse.

Anton Slabe


LETO 2024 LETO MOLITVE Dvaindvajseta kateheza papeža Frančiška: Molitev s Svetim pismom

Besede Svetega pisma niso bile napi­sane zato, da bi ostale ujete na papir­ju, ampak da bi jih molivec


sprejel in bi vzklile v njegovem srcu. Božja beseda gre do srca. Katekizem pra­vi: »Branje Svetega pisma pa mora spremljati molitev Svetega pisma ne moremo brati kot romana, mora ga spremljati molitev -, da bi se tako vzpostavil pogovor med Bogom in človekom« (KKC, 2653).

Molitev je dialog z Bogom, ki go­vori po Svetem pismu. Ta in ta sve­topisemska vrstica je bila pred mno­gimi stoletji zapisana tudi zame, da bi mi prinesla Božjo besedo. Takšno izkušnjo doživljamo vsi: odlomek iz Svetega pisma, ki sem ga že velikok­rat slišal, me nekega dne nenadoma nagovori in osvetli situacijo, ki jo doživljam. 

A potrebno je, da se s to Besedo srečam ter da jo poslušam. Vsak dan gre Bog mimo in v zem­ljo našega življenja poseje seme. Ne vemo, ali bo našel nerodovitno zem­ljo, grmičevje ali dobro zemljo, na kateri bo poganjek zrasel. To je od­visno od nas, od naše molitve, od od­prtega srca, s katerim pristopamo k Svetemu pismu, da bo za nas postalo živa Božja beseda. Bog nenehno pri­haja po Svetem pismu.

Pri molitvi pride do novega učlovečenja Besede. Mi smo »tabernaklji«, kjer je in varuje Božja beseda, da bi obiskala svet. Zato se moramo Sve­temu pismu približati brez prikritih namenov, da ga ne bi popredmetili.

Besede Svetega pisma so bile napisa­ne v Svetem Duhu in jih je zato v tem istem Duhu treba sprejeti in razume­ti, da bi lahko prišlo do srečanja. Sve­to pismo ni napisano za človeštvo na splošno, ampak zame, zate, za može in žene iz mesa in krvi, z imenom in priimkom. In Božja beseda, prežeta s Svetim Duhom in sprejeta z odprtim srcem, ne pusti stvari takšnih, kot so bile prej, ampak nekaj spremeni. In to je milost in moč Božje besede.

Krščansko izročilo je bogato z iz­kušnjami in razmišljanji o molitvi s Svetim pismom. Zlasti se je uveljavi­la metoda lectio divina. Gre za način, pri katerem je treba najprej pozorno prebrati svetopisemski odlomek, še več, rekel bi s »pokorščino« besedi­lu, da bi tako razumeli, kaj pomeni samo po sebi.

Zatem se vstopi v di­alog s Svetim pismom, tako da tiste besede postanejo povod za meditaci­jo in molitev: zvest besedilu se zač­nem spraševati, kaj »pravi meni«. Zadnji korak metode lectio divina je kontemplacija. Tu besede in misli preidejo v ljubezen, kakor med zalju­bljencema, ki jima včasih zadostuje, da se v tišini gledata. Svetopisemsko besedilo ostane kakor ogledalo, iko­na, ki jo je treba kontemplirati. In tako se pogovarjamo.

Prek molitve začne Božja beseda prebivati v nas in mi v njej. Navdihuje dobre namene in podpira dejanja; daje nam moč, daje nam vedrino in nas po­miri, tudi kadar se znajdemo v krizi. Tako Božja beseda postane »meso« v tistih, ki jo sprejmejo v molitvi.

Krščansko življenje je hkrati delo poslušnosti in ustvarjalnosti. Dober kristjan mora biti poslušen, a hkrati tudi ustvarjalen. Poslušen, ker posluša Božjo besedo; ustvarja­len, ker ima v sebi Svetega Duha, ki ga spodbuja, da jo uresničuje in izvaja, kakor hišni gospodar, »ki prinaša iz svojega zaklada srca novo in staro« (Mt 13,52). Sveto pis­mo je neizčrpen zaklad. Gospod naj nam vsem pomaga, da bomo iz nje­ga z molitvijo vedno več zajemali in prejemali.




OBNOVA MILAVČEVIH ORGEL


Pred nami je za stolnico pomem­ben projekt: v to­rek, 22. oktobra, bomo namreč javno­sti predstavili projekt celovite ob­nove stolnih orgel, ki jih je leta 1911 kot svoje 26. in največje delo posta­vil orgelski mojster Ivan Milavec.

Ob 16.00 bosta v stolnici medij­ska prestavitev projekta ter odprtje priložnostne razstave ob 150-letnici rojstva Ivana Milavca. Posamezni panoji o njegovem življenju in delu bodo na ogled v stranskih kapelah.

Zvečer ob 20.00 pa bo sledilo slavnostno odprtje projekta. Po na­

govoru organista in voditelja stolne­ga kora Gregorja Klančiča bo sledil koncert stolnega zbora. Na orgle bo igral prof. Balazs Szabo z Dunaja.

Koncert bo v okviru mednaro­dnega orgelskega festivala, ki se bo začel v nedeljo, 20. oktobra, v uršulinski cerkvi sv. Trojice ter zaključil v frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja v četrtek, 24. oktobra. So­delovali bodo različni gostujoči organisti iz Italije in Avstrije.

Obširno boste lahko o celotnem projektu prebrali v posebni brošu­ri, ki bo izšla ob tej priložnosti. Lepo vabljeni na odprtje in spremljajoče koncerte!

   V torek, 22. 10., bo ob v stolnici odprtje projekta obnove stolniških orgel: razstava, predstavitev in koncert. Lepo vabljeni!

   V petek, 1. 11., in soboto, 2. 11., bomo obhajali slovesni zapovedani praznik vseh svetih ter praznik vernih duš, zato ne bo običajnih pobožnosti za prvi petek in prvo soboto.

   Nedelja, 20. 10.: 29. nedelja med letom misijonska

   Ponedeljek, 21. 10.: sv. Uršula, devica in mučenka

   Torek, 22. 10.: sv. Janez Pavel II., papež

   Sreda, 23. 10.: sv. Janez Kapistran, duhovnik

   Četrtek, 24. 10.: sv. Anton Marija Klaret, škof, redovni ustanovitelj

   Petek, 25. 10.: sv. Krišpin in Krišpinjan, mučenca

   Sobota, 26. 10.: sv. Lucijan in Marcijan, mučenca

   Nedelja, 27. 10.: 30. nedelja med letom

Bližata se praznika vseh svetih ter vernih duš. Navada je, da v teh dneh darujete svoje darove tudi za molitve za vaše drage rajne. Na posebne zloženke napišite imena tistih, za katere želite, da še posebej molimo in darujemo svete maše. Imena z vašim darom oddajte v poseben nabiralnik pri kapeli sv. Križa, v kiosku ali v zakristiji.

Boglonaj!


MOLITEV ROŽNEGA VENCA

Skupna molitev je vsak delavnik ob: 8.30 in 18.00. Lepo vabljeni!       

VSAK DAN

8.30 in ob 18.00: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

URNIK SVETIH MAŠ

Delavniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30 Ob prvih sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00

Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30

Nedelje in zapovedani prazniki: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30 

Ni komentarjev:

Objavite komentar