sobota, 25. september 2021

TEDEN BOŽJE BESEDE 26. 9. 2021-3. 10. 2021

26. NEDELJA MED LETOM

»Moderna je polna idej konca. Ozra­čje moderne in še bolj postmoderne kar brni od govorjenja o takšnih in drugačnih koncih,« piše dr. Vid Snoj v svojem filozofskem tekstu Vrhovi v globini I. Nietzsche je v 125. aforizmu Vesele znanosti razglasil: »Bog je mr­tev.« Pred dobrimi petdesetimi leti je Foucault napovedal, da bo »izginil tudi človek, kakor na morski obali izgine peščeno obličje«. Po Barthesu naj bi bilo že od nekdaj tako, da ko se začne pisanje, »avtor vstopi v lastno smrt«. Lyotard je v poznih sedemde­setih letih naznanil konec »velikih pripovedi«. 

Fukuyama je ob koncu hladne vojne zatrdil, da nismo pri­če »minevanju posebnega obdobja povojne zgodovine, temveč koncu zgodovine kot takemu, torej sklepni točki ideološkega razvoja človeštva in liberalne demokracije kot končne oblike človeškega vladanja«. Ideje konca se niso pojavile na­ključno. 

Vsi omenjeni misleci so vsaj posredno otroci Hegla, ki je v svoji Fenomenologiji duha iz leta 1807 spre­govoril o koncu umetnosti: »Bržko­ne lahko upamo, da se bo umetnost čedalje bolj vzpenjala in dovrševala, vendar je njena forma prenehala biti najvišja potreba duha.« Vračanje ab­solutnega Duha -, ki pa seveda ni Sveti Duh k sebi bo odpravila tudi potrebo po religiji. Sicer pravi, da s pojavitvijo krščanstva »religija ve več, kot lahko prikaže umetnost«, vendar bo zadnja stopnja razvoja Duha stanje, ko bo absolutno le še sebe misleča Ideja. 

Danes bomo pri sveti maši brali, da hoče Gospod dati svojega Duha ne le Eldadu in Medadu, marveč vsemu svojemu ljudstvu, ga osvoboditi te­snobe o koncu in mu odpreti abso­lutno prihodnost, napolnjeno z upa­njem, zaradi katere laže vzdržimo vse, kar nas doleti tukaj in sedaj.

Milan Knep

»Za sinodalno Cerkev: občestvo, sodelovanje, poslanstvo«

Od 9. do 10. oktobra letos bo v Rimu, 17. oktobra pa v vsaki krajevni Cer­kvi oz. škofiji slovesno odprtje 16. redne škofovske sinode. Škofovska sinoda je stalna ustanova, ki jo je na željo koncilskih očetov leta 1965 ustanovil papež Pavel VI. z name­nom, da bi ohra­nili duha, ki se je oblikoval v času drugega vatika­nskega cerkve­nega zbora. Škofovska sinoda je zborova­nje iz različnih delov sveta izbranih škofov, ki se ob določenih časih zberejo, da pospe­šujejo tesno povezanost med pape­žem in škofi ter z nasveti pomagajo pri skrbi za ohranjanje in rast vere in morale, pri ohranjevanju in utr­jevanju cerkvene discipline, pa tudi pri pretresanju vprašanj, ki zadevajo delovanje Cerkve v svetu. Škofovska sinoda je neposredno pod papeževo oblastjo. Rimski škof, ki sinodo skliče po potrebi in določi kraj zborova­nja, potrdi izvolitev članov, določi vsebino, o kateri bodo razpravljali, in dnevni red, sinodi tudi predsedu­je, za predsedovanje pa lahko izbere tudi svojega namestnika. Sinodalna zborovanja so lahko redna in izre­dna (zadnja v oktobru 2018 je govo­rila o mladih).

Tokratna sinoda pa bo prvič pote­kala nekoliko drugače. Oktobra se bo namreč začela sinodalna pot, ki bo trajala tri leta in bo razdeljena v tri faze (škofijsko, kontinentalno in univerzalno). Sestavljala pa jo bodo posvetovanja in razločevanje v vsa­ki krajevni Cerkvi na vseh petih ce­linah, vrh pa bo dosegla z zborova­njem oktobra 2023 v Rimu. 

Sledilo bo obdobje uresničevanja sklepov, ki bo znova vključevalo krajevne Cer­kve. Papež Frančišek namreč želi, da priprava poteka najprej v vsaki posa­mezni škofiji in znotraj škofovskih konferenc, kjer »eden posluša druge; in vsi poslušajo Svetega Duha«. 

Tajništvo sinode je pripravilo pose­ben pripravljalni dokument za prvo posvetovalno fazo in t. i. Vademekum (priročnik) za usmerjanje poti sinode, ki ga bomo na kratko tudi predstavili v naslednjih številkah Tedna Božje besede. »Sinoda je starodavna in častitljiva be­seda v izročilu Cerkve, katere pomen izhaja iz najglobljih tem Razodetja [...] Označuje pot, po kateri Božje ljudstvo hodi skupaj. 

Prav tako se nanaša na Go­spoda Jezusa, ki se predstavlja kot 'pot, resnica in življenje' (Jn 14,6), in na dej­stvo, da so kristjane prvotno imenovali 'privrženci Poti' (prim. Apd 9,2; 19,9.23; 22,4; 24,14.22). Predvsem pa sinodalnost označuje poseben slog, ki opredeljuje življenje in poslanstvo Cerkve ter izraža njeno naravo Božjega ljudstva, ki potuje skupaj in se zbira v zbor, ki ga je Gospod Jezus v moči Svetega Duha poklical, da bi oznanjal evangelij. Sinodalnost se mora izražati v običajnem načinu življe­nja in delovanja Cerkve.«(Vademecum, 1.2)

Freske v kapelah kapela Svete Trojice

Pred uvedbo bogoslužja v novi stolni­ci leta 1706 je Quaglio kapele le zasilno okrasil s poslikavo oltarnih ozadij: štiri sprednje kapele s putti, ki držijo vijoliča­sto draperijo (nabrano zaveso), v zadnjih dveh kapelah, Barbarini in Magdalenini, pa je naslikal še podstavke in kipe. Stene in oboke pa je okrasil s freskami šele v letih 1721-1723, skupaj s sinom Raffaelom in drugimi pomočniki, kar se vidi tudi v drugačni kvaliteti.  

Kapela Svete Trojice. Kapelo kra­sijo prizori, ki simbolično predsta­vljajo skrivnost Svete Trojice. Na obeh večjih stenah, levo in desno, je upodobljena starozavezna zgodba iz življenja očaka Abrahama, ki jo cerkveni očetje razlagajo kot razode­tje treh Božjih oseb. Prizor na desni tako prikazuje, kako Ambraham pri Mamrejevih hrastih s priklonom in gostoljubno gesto pozdravi tri može (angele), ki hkrati nakazujejo Božje trojstvo in edinost, kakor pravi sv. Avguštin: »Tri je videl in enega je ča­stil.« Ti mu napovedo rojstvo sina, v katerem se bo izpolnila Božja oblju­ba o številnem potomstvu, in to kljub temu, sta bila oba z ženo Saro »stara, že zelo v letih« (prim. 1 Mz 18,1-15). Prizor na levi pa prikazuje angele, ki se, sede za mizo, pogovar­jajo z Abrahamom, medtem ko jim ta na pladnju prinaša hrano, žena Sara pa nejeverno posluša prerokbo za vrati njune hiše.

•  V torek, 28. 9., na god sv. Venčeslava, narodnega zavetnika Češke, bo zvečer ob 18.30 sveta maša, ki jo pripravlja češko veleposlaništvo. Sveta maša bo v angleščini, maševal bo nuncij msgr. Jean-Marie Speich.

•  V soboto, 9. 10., bo zvečer ob 19.30 v stolnici koncert »Cantate Domino« zbora La Rupe iz Piemonta. Lepo va­bljeni!

•  V sredo, 20. 10., bo zvečer ob 18.30 sveta maša ob začetku sodnega ob­dobja, t. i. »rdeča« maša. Maševal bo novomeški škof dr. Andrej Saje.

•   Nedelja, 26. 9.: 26. nedelja med letom

•   Ponedeljek, 27. 9.: sv. Vincencij Pavelski, ustanovitelj lazaristov

•   Torek, 28. 9.: sv. Venčeslav (Vaclav), mučenec

•   Sreda, 29. 9.: sv. Mihael, Gabrijel, Rafael, nadangeli

•   Četrtek, 30. 9.: sv. Hieronim, duhovnik, cerkveni učitelj

•   Petek, 1. 10.: sv. Terezija Deteta Jezusa, devica, cerkvena učiteljica

•   Sobota, 2. 10.: Angeli varuhi

•   Nedelja, 3. 10.: 26. nedelja med letom

Za izvajanje verskih obredov so določeni naslednji pogoji:

-   PCT (preboleli, cepljeni, testirani) nad 12 let starosti;

-   nošenje maske,

-   razkuževanje rok in

-   1,5 m medsebojne razdalje.

Prosimo, poskrbite za zaščito sebe in drugih.

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

Avtor ob Ni komentarjev:

sobota, 18. september 2021

TEDEN BOŽJE BESEDE 19. 9. 2021-26. 9. 2021

Poletje se poslavlja, z njim pa raj­ska sinjina morja, bele skale in ze­leni bori v ozadju. Iskanju izgublje­nega raja se je zapisal Paul Gauguin (+1903), francoski impresionist, ki se je odpravil na otok Tahiti sredi Juž­nega Pacifika. Prepustil se je bujne­mu življenju in svobodi. Kdo mu ne bi sledil. Zgodbe slovenskih svetni­ških kandidatov so drugačne. Dana­šnja nedelja je posvečena prav njim. Nihče od njih nas ne napotuje v idilo šumenja valov. Gauguin je izbral sle­dnje. Na Tahitiju je leta 1897 nasli­kal eno svojih najbolj znanih del Od kod prihajamo, kaj smo, kam gremo? Iskal je raj, ki naj bi ga Zahod izgu­bil po krivdi kristjanov, ker imamo človeka za krono stvarstva. Hudiča v njegovi tahitijski motiviki zame­nja Tupapau, duh mrtvih. Življenje in smrt tu nista razločena. Smrt po­raja življenje in življenje ponikne v smrti, da se v njej zopet prebudi.

Naši svetniški kandidati so se iz­ročili Kristusu, ki je smrt izločil iz življenja, jo v temelju izničil in od­stranil razlog za melanholijo, ki ga povzroča vrženost v večno kroženje istega. Svetniški kandidat dr. Strle je Kristusu sledil kot neutrudni spo­vednik, z redko videno askezo in do­sledno izrabo časa. Janez Gnidovec, skopsko-prizrenski škof, je v veliki skromnosti peš oskrboval vernike po goratih in revnih pokrajinah svo­jega misijona. Anton Vovk se po voj­ni ni umaknil na varno, temveč je vzdržal nočna zasliševanja in pretr­pel zažig, ob tem pa z nebeško vedri­no krepil svoje duhovnike. Življenje škofa Barage med severnoameriški­mi Indijanci pozna večina Sloven­cev. Vsi smo po malem romantiki, a vanjo ne verjamemo, zato so nam tihi navdih naše svete žene in mož­je, ki se jih danes spominjamo in se jim priporočamo.

Milan Knep

Vsi veste, da je vlada RS 11. septem­bra 2021 sprejela odlok, v katerem do­loča, kdo in kje mora izpolnjevati po­goj PCT, med drugim tudi za področje opravljanja verske dejavnosti.

Tako morajo odslej naprej pri izva­janju verskih obredov vsi verniki, starejši od 12 let, izpolnjevati po­goj PCT (preboleli, cepljeni, testi­rani). Poleg tega ostajajo v veljavi vsi dosedanji ukrepi: razkuževanje rok, nošenje maske ter ohranjanje razdalje 1,5 m.

Žal kar nekaj rednih obiskovalcev stolnice tega pogoja ne izpolnjuje. Te prosimo, da znova razmislijo o svojih razlogih proti cepljenju; prav je, da ob vseh informacijah, dezinforma­cijah in zavajanjih upoštevajo tudi učenje Cerkve, ki je v tem primeru ja­sno in ga je večkrat izrazil tudi papež Frančišek. Njegovo video sporočilo, posneto 18. avgusta letos, nagovar­ja (in zavezuje) vse nas: »Zahvaljujoč Bogu in po zaslugi dela mnogih ljudi imamo danes cepiva, da se zaščitimo pred covidom-19. Dajejo nam upanje, da se bo pandemija končala, vendar le, če bodo na voljo za vse in če bomo sodelovali drug z drugim.

Cepljenje s cepivi, ki so jih odobri­le pristojne ustanove, je dejanje lju­bezni. Tudi prispevati k temu, da bi se večina ljudi cepila, je dejanje ljubezni. Ljubezen do samega sebe, ljubezen do domačih in prijateljev, ljubezen do vseh ljudstev. Ljubezen je tudi družbena in politična, obsta­ja družbena in politična ljubezen, je univerzalna, prekipeva od majhnih dejanj osebne ljubezni, ki so sposob­na s premeniti in izboljšati družbo (prim. Laudato si', št. 231, prim. Fratelli tutti, 184).

Cepljenje je preprost, toda globok način spodbujanja skupnega dobre­ga in skrbi drug za drugega, zlasti za najbolj ranljive. Boga prosim, da bi lahko vsak prispeval svoje zrnce peska, svoje majhno dejanje ljube­zni. Ne glede na to, kako majhna je, je ljubezen vedno velika. Prispevaj­mo s temi majhnimi dejanji za bolj­šo prihodnost.«

 V nedeljo, 26. 9., bomo obhajali 107. svetovni dan migrantov in begun­cev z naslovom »Proti vedno večje­mu mi«. Papež Frančišek je ob tej priložnosti napisal poslanico, ki jo zaključuje s posebno molitvijo:

 

 

 

Sveti in ljubljeni Oče, 

tvoj sin Jezus nas je naučil, 

da je v nebesih veliko veselje, 

ko se najde nekdo, ki je bil izgubljen, ko je nekdo,

ki je bil izključen, odklonjen

ali zavržen,

sprejet v naš mi,

ki tako postaja vedno večji.

Prosimo te, vsem Jezusovim

Učencem in vsem ljudem dobre volje nakloni milost,

da bodo izpolnjevali tvojo voljo v svetu.

 Blagoslovi vsako gesto sprejemanja in pomoči, ki

tistega, ki je bil v izgnanstvu,

 postavlja nazaj v mi skupnosti in Cerkve,

 bo naša zemlja mogla postati takšna,

kakršno si ti ustvaril; skupen dom vseh bratov in sester.

Amen.

Nad orgelskimi oma­rami, levo in desno ob osrednjem oknu, je Quaglio na izviren na­čin zopet po Ribadeneiru upodobil zgod­bo o Vandalu, ki je v Kalabriji uplenil sli­ko sv. Miklavža in jo doma, v Afriki, postavil v svojo zakladnico. Ko je odšel po trgovskih poslih v tujino, je svetniku, o katerem je slišal, da je velik čudodelnik, zaupal v varstvo dom in svoje premoženje. V njegovi odsotnosti pa so v hišo vlomi­li tatovi, zato se je po vrnitvi razjezil na sv. Miklavža in začel tepsti njego­vo sliko. Prizor je upodobljen na desni strani v trenutku, ko Vandal ves srdit, s turbanom na glavi, dviga gorjačo, s katero bo zamahnil po sliki. Ta je postavljena vrh izropanega predalnika; predali ležijo po tleh, v ozadju so s tečajev sne­ta in podrta vrata. Na levi strani pa vidimo, kako je svetnik takoj »šel v akcijo«. Na obla­kih se prikaže trem ro­parjem in jim ukaže vrniti plen. Eden izmed njih se šibi pod težo naropanega blaga, ki ga nosi v vreči, druga dva pa se s srebrnimi in zlatimi posodami z grozo ozirata v prikazen. Zaradi stra­hu vrnejo nakradeno robo lastniku, ki se spreobrne h katolištvu, a tega sreč­nega konca umetnik ni naslikal.

·         Nedelja, 19. 9.: 25. nedelja med letom

·         Ponedeljek, 20. 9.: sv. Andrej Kim in drugi korejski mučenci

·         Torek, 21. 9.: sv. Matej, evangelist, apostol

·         Sreda, 22. 9.: sv. Mavricij, mučenec

·         Četrtek, 23. 9.: sv. Pij iz Pietrelcine, redovnik

·         Petek, 24. 9.: bl. Anton Martin Slomšek, škof

·         Sobota, 25. 9.: sv. Sergij Radoneški, menih

·         Nedelja, 26. 9.: 26. nedelja med letom

Za izvajanje verskih obredov so določeni naslednji pogoji:

-    PCT (preboleli, cepljeni, testirani) nad 12 let starosti;

-    nošenje maske,

-    razkuževanje rok in

-    1,5 m medsebojne razdalje.

Prosimo, poskrbite za zaščito sebe in drugih!

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu(med počitnicami v četrtek)

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

 

Avtor ob Ni komentarjev:

sobota, 11. september 2021

TEDEN BOŽJE BESEDE 12. 9. 2021-19. 9. 2021

Nihče si ne upa niti pomisliti, pri če­mer mislim najprej nase, da bi moral nekega dne, morda že kmalu, »svoj hrbet nastavljati tistim, ki bi me bili, svoje lice tistim, ki bi mi pulili bra­do,« kot pripoveduje prerok Izaija v današnjem berilu iz 50. poglavja. T. i. »Drugi Izaija«, ki obsega poglavja 40-55, v svojih štirih pesnitvah govo­ri o trpečem služabniku, ki bo nase vzel bolečine vseh in s tem svojemu ljudstvu prinesel rešitev. Prerok se je s temi spevi, ožarjenimi z upanjem, obrnil k verujočim izgnancem v ba­bilonski sužnosti, ki zase niso več vi­deli rešitve. Kristjani so v teh spevih že od vsega začetka videli napoved Kristusovega odrešilnega trpljenja. Ob tem pa nas sv. Pavel spomni, da vera in krst, s katerima sprejmemo odrešenje, nista nekaj cenenega, kaj­ti »na svojem telesu s trpljenjem do­polnjujemo, kar primanjkuje Kristu­sovim bridkostim, za njegovo telo, ki je Cerkev« (prim. Kol 1,24). Če je tako, potem se lahko povsem neprizadeto branje o bičanju in puljenju brade, ki je zadelo nekoga drugega, spremeni v realnost kogar koli izmed nas. Global­ni družbeni procesi to že nakazujejo. Kričavi pohodi »prebujenih«, Woke, bodo imeli logično nadaljevanje. Do­stojevski je že pred letom 1850, 70 let pred oktobrsko revolucijo, očrtal psi­hološki profil bodočih revolucionar­jev in ideološko strukturo krvave revolucije. Rusi mu niso verjeli; govo­rili so, da govori o posameznih eksce­sih, ki nikoli ne bodo postali splošna družbena stvarnost. Zelo so se motili. Revolucija se je že začela. Ameriške­mu kmetu, ki je prodajal med in sad­je, je upadla prodaja, ker je na svoj tovornjak naslikal ameriško zasta­vo. Ob letošnjem 4. juliju so držav­ni zastavi marsikje dodali mavrično zastavo parade ponosa.

Milan Knep

V  preteklem tednu smo bili v naši stolnici priča dva lepima dogodkoma: koncertu in sveti maši za gasil­ce. Prav je, da oba dogodka »ovekovečimo« tudi v našem Tednu Božje besede.

V petek, 3. septembra, je zbor Slo­venske filharmonije mojstrsko izvedel znano Mašo papeža Marcela (Missa Papae Marcelli) italijanskega skladate­lja »Janeza iz Palestrine« (Giovanni Pierluigi da Palestrina), ki je živel in ustvarjal v 16. stoletju. Gre za njegovo naj­bolj znano mojstrovino, ki je s preprostostjo sloga in jasno­stjo v besedilu v svojem času bistveno pripomogla k uresni­čevanju smernic tridentinskega koncila, ki se je zavzemal za prenovo do tedaj marsikdaj preveč posvetne, razvejane in »nečiste« glasbe.

Med mašne dele so bili vklju­čeni nekateri moteti avstrij­skega skladatelja iz 19. stoletja, Antona Brucknerja. Zboru je dirigiral svetovno uveljavljeni angleški dirigent Stephen Layton. Hvala zboru Filharmo­nije in našemu regens chori Gregorju Klančiču za izjemno glasbeno doživetje.

V  nedeljo, 5. septembra, pa je pomožni škof dr. Anton Jamnik daroval sveto mašo za gasilce ljubljanske pokrajine, v katero je vključenih več kot sto prostovoljnih gasilskih društev. Mašo je v okviru svojega rednega programa prenašala tudi TV Slo­venija. Gasilcem velja vsa pohva­la in zahvala za lepo pripravljeno slovesnost, ki bo mnogim še dolgo ostala v lepem spominu.

Stolnica sprva ni imela orgelskega kora nad glavnimi vrati, zato je bila njena zahodna stena prav tako poslikana. Freske naj bi Quaglio napravil leta 1705, a jih je najbrž naslikal šele v naslednjem letu. V prostor nad vrati je postavil zanimivo zgodbo iz življenja sv. Miklavža, vzeto iz že omenjene Ribadeneirove knjige Flos sanctorum. Prizor je sedaj skrit za orgelsko omaro in delno uničen, obstaja pa stara fotografija in Dolničarjev opis.


 

Škofje, ki so bili podrejeni škofu v Miri, so v svetišču prečuli noč v molitvi in po Božjem naročilu čakali na prvega, ki bo zjutraj vstopil v cerkev, da bi ga izbrali za vrhovnega pastirja. Ne da bi za to vedel, se je prvi med vrati pojavil skromni in pobožni Miklavž. Škof, ki ga je sprejel, ga je prijel za roko in peljal k zbranim, ki so ga takoj posvetili za nadškofa v Miri. 

Freska prikazuje skupino petih oseb, med katerimi imajo tri portretne poteze glavnih pobudnikov zidave stolnice: dekana Janeza Antona Dolničarja, škofa Ferdinanda Kuenburga in prošta Janeza Krstnika Prešerna.

 Dolničar na skrajni desni ima kasneje doslikano mitro, z desnico pa kaže na celotno dogajanje; ob njem je po vsej verjetnosti prošt Prešeren z mitro. Zatopljen je v pogovor s sobratom, ki prav tako nosi mitro, nima pa kakšnih posebnih značilnih obraznih potez; za njima pa še en cerkveni odličnik v molitvi dviga roke kvišku. 

Prizor zaključuje škof markantnega obraza s Kuenburgovimi potezami in visoke postave, ki z iztegnjenimi rokami pri vhodu sprejema prišleka v preprosti duhovniški obleki, ponižno povešenega pogleda, ki se v opisani zgodbi predstavi: »Ubogi grešnik sem, po imenu Miklavž.«

·         Nedelja, 12. 9.: 24. nedelja med letom

·         Ponedeljek, 13. 9.: sv. Janez Zlatousti, škof, cerkveni učitelj

·         Torek, 14. 9.: Povišanje svetega Križa, praznik

·         Sreda, 15. 9.: Žalostna Mati Božja

·         Četrtek, 16. 9.: sv. Kornelij in Ciprijan, mučenca

·         Petek, 17. 9.: sv. Robert Bellarmino, škof, cerkveni učitelj

·         Sobota, 18. 9.: sv. Jožef Kupertinski, duhovnik, redovnik

·         Nedelja, 19. 9.: 25. nedelja med letom

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

Prosimo Vas, da v stolnici upoštevate vsa potrebna navo­dila za zaščito: maska, razkuževanje rok in sedenje na raz­dalji vsaj 1,5 m to pomeni, da je vsaka druga klop prazna. Prosimo vas tudi, da upoštevate navodila redarja: ta vas ne bo spustil v cerkev brez maske ali pa vas bo prosil, da se udeležite maše ob kateri drugi uri, če bi vas bilo preveč. Prav tako se ne zbirajte pred cerkvijo, ker to ni dovoljeno. Bodimo hvaležni, da lahko vsaj na tak okrnjen način praznujemo in sodelujemo pri svetih mašah.

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

 

 

Avtor ob Ni komentarjev:
Naročite se na: Objave (Atom)