nedelja, 29. januar 2023

TEDEN BOŽJE BESEDE 29. 1. 2023 - 5. 2. 2023

O preroku Sofoniju pravzaprav ne vemo drugega kot to, da je deloval v 7. stoletju pred Kristusom. Njegova knji­ga pa je dokaj veren odsev tedanjih razmer, ki so bile dosti težje od dana­šnjih. V narodovem spominu je kot del božjega v človeštvu ostalo o njem zla­sti dvoje, kar ga dela učitelja modrosti tudi za naš čas:

Njegovo življenje in njegova beseda; oboje je enovito. Ker ima preroškega duha, dobro ve, da brez tega njegova beseda ne bi imela moči pričevanja. Ta enovitost ustvarja v človeku ravno­vesje, ki je nujna podlaga za mir duha. Varuje ga pred tem, da bi na ljudi ho­tel delati drugačen vtis, kot je v resnici, posebej kar zadeva samozavest in vero­dostojnost. Umetna samozavest vodi k duhovni ali tudi telesni nasilnosti. 

Ži­vljenje pač ni igra, ki bi jo lahko režiral po svoje. Je dar, ki nam ga Bog zaupa, da bi se ga veselili, ga cenili in varo­vali, pa tudi dopolnjevali; to človeka osrečuje.

Drugo je njegova zvestoba poslanstvu, kar je v resnici tudi prava zvestoba sa­memu sebi. Ne zvestoba značaju, tega je treba šele izoblikovati, ali celo nje­govim čudaškim potezam, te je treba zdraviti, pač pa poslanstvu, za katero je Bog položil vame sposobnosti in ve­selje. Zato je tako dragoceno, če ugoto­vimo, kaj naj bi naredili iz sebe, in to s požrtvovalnostjo tudi delamo v ka­terem koli poklicu ali stanu in razme­rah. 

Zdrav je kratek jutranji pogovor z Bogom o tem, kaj on pričakuje od mene, zvečer pa o tem, kako on vidi, da sem opravil, kar je bila moja današnja naloga. Nihče ni razsodnik v lastnih zadevah, Bog je resnica. To je tudi začetek poti novega življenja, kot jo je utrl Jezus, to je začetek poti večnosti, ki se dopolni v svetu blagrov, ko je človek zadovoljen v skromnosti, rešuje zadeve brez nasilja, se uči odpu­ščati in se celo veseli naporov in trplje­nja, da bi bil le bliže Ljubljenemu.

Anton Slabe

Na praznik Jezusovega darovanja v templju obhajamo eno od skrivno­sti iz Jezusovega življenja, povezano s predpisom iz Mojzesove postave, ki je staršem nalagal, naj gredo štiride­set dni po rojstvu prvorojenca v jeru­zalemski tempelj in darujejo Gospo­du svojega sina in hkrati, da se mati obredno očisti (prim. 2 Mz 13,1-2. 11­16; 3 Mz 12,1-8). Tudi Marija in Jožef sta opravila ta obred tako, da sta po postavi darovala dve grlici ali dva go­loba. Če beremo globlje ta dogodek, razumemo, da je pravzaprav Bog sam predstavil svojega edinorojenega Sina ljudem z besedami starčka Simeona in prerokinje Ane. Simeon je namreč Jezusa razglasil za »zveličanje« človeštva, za »luč« vsem ljud­stvom, »znamenje« nasprotovanja, »da se razodenejo misli mnogih src« (prim. Lk 2,29-35).

 

Na vzhodu so praznik poimenovali hypapante, praznik srečanja, saj Si­meon in Ana, ki se v templju srečata z Jezusom ter v njem prepoznata tež­ko pričakovanega Mesija, predsta­vljata človeštvo, ki se v Cerkvi sreča s svojim Gospodom. Pozneje, ko se je ta praznik razširil tudi na zahod, pa je v ospredje prišel simbol luči in s tem procesija s svečkami. Od tu izha­ja drugo ime za ta praznik: svečnica. To vidno znamenje želi nakazati, da Cerkev v veri sreča Njega, ki je »luč ljudem«, ga z vero sprejme in nato to »luč« z vso zavzetostjo ponese svetu.

Skladno s tem liturgičnim prazni­kom je sveti Janez Pavel II. od leta 1997 želel, da se na ta dan po vsej Cerkvi obhaja poseben dan posveče­nega življenja, saj je darovanje Bož­jega Sina zgled za vsakega moškega ali žensko, ki posveti svoje življenje Gospodu.

Ta dan ima trojen namen: najprej hvaliti Gospoda in se mu za­hvaljevati za dar posvečenega življe­nja, drugi namen je prebuditi po­znavanje in spoštovanje tega načina življenja pri vsem Božjem ljudstvu, tretji namen pa je povabiti vse, ki so posvetili svoje življenje zaradi evan­gelija, da bi obhajati čudovita dela, ki jih je v njih storil Gospod.

Ob tem prazniku zato iskreno čestitamo vsem redovnicam in redovnikom in se jim zahvaljujemo za vse, kar dobrega naredijo za našo župnijo in Cerkev v Sloveniji.

SVEČA

Blagoslovljene sveče imajo velik simbolni pomen: 1. Simbolizirajo Jezusovo darovanje za človeštvo. Jezus je sebe daroval, samega sebe je izničil, da nas je odrešil. Sveča s tem, ko gori, sama sebe použiva, se izničuje, zato da nam sveti, da nas razveseljuje.

2. Goreča sveča je lepa podoba človeškega življenja. Ljudje velikokrat rečemo o nesebičnem človeku, da »izgoreva za druge« ali da »se použiva za druge«; o bolnih in ostarelih govorijo, da »dogorevajo«, in kadar kdo umre, rečejo: ugasnil je kakor sveča.

3. Sveča je tudi podoba darovanja, ljubezni in žive vere. Je podoba Boga, ki je luč in v katerem ni teme.

4. Sveče, ki jih prižigamo na grobovih, kristjani prižigamo z vero, da luč življenja naših dragih rajnih ob smrti ni ugasnila, pač pa se je njen plamen v objemu Božje ljubezni šele prav razgorel in ne bo nehal goreti nikoli več.

5. V vsakem domu bi morali imeti blagoslovljene sveče. Prižgemo jih lahko med molitvijo, da je tako simbolično pokazano, da je takrat na poseben način med nami navzoč Jezus. Blagoslovljeno svečo prižigamo ob obisku duhovnika, ko ta pride obhajat na dom bolnika ali starejšo osebo; blagoslovljeno svečo prižgemo ob umirajočem človeku in ko molimo za mrtve ter ob molitvi za odvrnitev hude ure.

 

STOLNICA NAŠ DOM Oprema v prečni ladji - oltar sv. Dizme in Marije Pomagaj

 

Na menzi je verjetno že v 18. stoletju dobila osrednje mesto podoba Marije Pomagaj,


zraven pa sta stali skrinjici z relikvijami svetih mučencev Vale­rije in Vitalisa. Menda je prvo vari­anto Marijine podobe, ob kateri sta stala kipa angelov in jo je prekrival baldahin, naslikal Andrej Herrlein, kasneje pa jo je nadomestila Plankova. Nov tabernakelj z nastavkom in okvirjem za sliko ter kanonske ta­ble je leta 1847 napravil kipar Mati­ja Tomc. Do sprememb je spet prišlo med drugo svetovno vojno, ko je leta 1943 na oltarju dobila zatočišče Mari­jina milostna podoba z Brezij.

Kmalu so jo obdali z masivnim bronastim okvirjem, oblikovanim po načrtu Ivana Vurnika; vdelane reliefe s po­dobami Oznanjenja, Rojstva in Ma­rijinega kronanja je po osnutkih He­lene Vurnik izdelal Stane Dremelj. Layerjeva Marija Pomagaj je ostala na oltarju do leta 1947, potem pa jo je nadomestila kopija, ki jo je leta 1944 naslikal Riko Debenjak.

Obdaja jo bogato rezljan akantov okvir, delo kamniškega mojstra Maksa Berganta, obstopata pa jo marmornata ange­la, ki so ju leta 1944 semkaj prenesli s Codellijevega oltarja Sv. Trojice in sta tako postala primeren par Robbovima adorantoma sv. Rešnjega telesa. Plastiki sta odlično delo beneških kiparjev bratov Paola in Giuseppeja Groppellija iz leta 1711. Odlikujeta ju dovršena obdelava marmorja in raz­gibana draperija, še zlasti pa izredna eleganca postav.

Zgornjo ploščo na menzi je dal po drugi svetovni vojni napraviti An­ton Vovk, o čemer priča latinski na­pis, vklesan na njenem sprednjem robu, ki s kronogramom sporoča le­tnico 1947: Menzo je Bogu in ljublje­ni rešiteljici ljudstva posvetil pomo­žni škof Anton Vovk (Mensa Deo ac populi piae servatrici ab Antonio Vovk episcopo initiata auxiliari).

GODOVI IN PRAZNIKI

1. Nedelja, 29. 1.: 4. nedelja med letom

2.Ponedeljek, 30. 1.: sv. Hijacinta Mariscotti, tretjerednica

3. Torek, 31. 1.: sv. Janez Bosko, ustanovitelj salezijancev

4. Sreda, 1. 2.: sv. Brigita Irska, opatinja

5. Četrtek, 2. 2.: SVEČNICA - Jezusovo darovanje

6. Petek, 3. 2.: sv. Blaž, škof, mučenec

7.  Sobota, 4. 2.: sv. Ansgar (Oskar), škof

8.  Nedelja, 5. 2.: 5. nedelja med letom

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH: tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim


PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

 

 

sobota, 21. januar 2023

TEDEN BOŽJE BESEDE 22. 1. 2023 29. 1. 2023

»Počaščen sem bil v Gospodovih očeh.« Neizmerno bolj kot mi Boga, Bog nas spoštuje in časti. Njegova be­seda ni le tista, zapisana v Svetem pi­smu; je najprej glas vesti, pa prese­netljivost narave, vsak človek, ko ga sprejemamo s spoštovanjem, in tudi dogodki, če se jih učimo razumevati kot znamenja.

Sveto pismo pa je zapisani Kristus, beseda Boga. Vseskozi se je razodeva­la, posebej po ljudeh, ki so imeli za­njo poseben (preroški) čut. Ljudje so jo spoznavali in sprejemali, kolikor so bili zanjo odprti in jo sposobni razu­meti. Najprej v izročilu, nato zapisano, kot so jo pač znali ubesediti ti, ki jim je bila zaupana, da jo razsejejo v svet. Vemo, nazadnje se je razodela kot člo­vek, Jezus iz Nazareta, da bi postala otipljiva in predstavljiva, kot Luč vsa­kemu človeku. Za pot življenja. Na vse te načine Bog vedno govori člo­vekovemu razumu in srcu: razumu, da bi vedno globlje razumevali resni­co o življenju, srcu pa, da bi jo vzljubili in bi v nas postala ne le znanje, ampak tudi življenje da bi se utelesila. Šele z obojim postane toliko močna, da more spregovoriti in zasijati tudi drugim.

Morda so nam v preteklosti preveč govorili le o dolžnosti skrbeti za svojo vero. Veliko bliže smo resnici o sebi in svojem dostojanstvu, če Božjo besedo čutimo kot njegov največji dar in zna­menje velikega zaupanja. Niso samo starši, duhovniki, krščan­ski novinarji in kateheti oznanjevalci; vsak kristjan s svojim govorjenjem, z življenjem in odnosi brez besed govo­ri, kako je razumel, koliko ceni in lju­bi Besedo, ki mu jo je Bog zaupal, da bi mu bila modrost življenja. Čas, ki trdi, da ima vsaka človeška be­seda, poštena in lažniva, isto pravico in ponuja javnosti vse modrosti in ne­umnosti na istem pladnju, je za svoj obstoj nujno potreben poglobljenega branja in razmišljanja besede Boga.

Anton Slabe

TEDEN EDINOSTI

 

V   dneh od 18. do 25. januarja poteka po vsem svetu poseben teden molitve za edinost, ki nas želi tokrat spomniti na to, da ekumenizem ni samo moli­tev za ta veliki cilj, ampak vključuje tudi konkretno sodelovanje med kri­stjani različnih skupnosti in cerkva. Gre za področja, kot so: pravičnost in mir, krepitev družinskega življenja, spoštovanje manjšinskih skupnosti, ohranjanje stvarstva ter sprava med narodi in skupnostmi.

Naša molitev in razmišljanja se to­krat dotikajo rasizma v ZDA, posebej v zvezni državi Minnesoti. Rasizem ima tam dolgo in krvavo zgodovino. Osrednje besedilo, ob katerem bomo premišljevali in molili, je vzeto iz pre­roka Izaija in se glasi: »Naučite se delati dobro, skrbite za pravico. Pomagajte zati­ranemu, zagovarjajte siroto, branite vdo­vo« (Iz 1,17).

V  ponedeljek, 23. 1. ob 19.00 ste vsi

lepo vabljeni na osrednjo prireditev v cerkev Marijinega oznanjenja na Tromostovju, kjer bo gospod nad­škof daroval sveto mašo za edinost kristjanov.

Geslo letošnje nedelje Božje besede, ki jo bomo obhajali 22. januarja: »Razši­ri prostor svojega šotora, razpni pre­grinjala svojih bivališč«, je vzeto iz preroka Izaija (54,2) in se navezuje na sinodalni proces, ki se bo sklenil s ško­fovskim zasedanjem oktobra 2023. Ta vzajemnost med člani Cerkve, ki se kaže v sinodalnem procesu, edina omogoča, da se uresničijo v davnini napovedane besede preroka Izaija.

Njegova domovina je bila poteptana in ponižana, zdela se je kot nerodo­vitna in zavržena žena. Toda v Bož­jem imenu ji je prerok napovedal to­likšen razcvet, toliko potomcev, da si bo morala razširiti šotor in bivalne prostore. Ravno sinodalno dogajanje kaže, da je v Cerkvi tak močan naboj. Če bomo razločevali, kaj Jezusov Duh govori Cerkvi, če mu bomo prisluhni­li, ne bomo razširili le svojih šotorov, temveč tudi svoja srca. Naj nas nede­lja Božje besede na novo spodbudi k tej Jezusovi drži.

Osrednja prireditev ob nedelji Bož­je besede za našo nadškofijo bo 22. 1. ob 16.00 s sveto mašo v Preski (Med­vode), ki jo bo vodil pomožni škof dr. Anton Jamnik, po maši pa bo pogovor s prof. akad dr. Jožetom Krašovcem o misijonskem poslanstvu Cerkve.

STOLNICA NAŠ DOM
Oprema v prečni ladji oltar svetega Dizme in Marije Pomagaj

Oltarni nastavek oltarja sv. Diz­me je, tako kakor sv. Rešnjega te­lesa, naslikan na steno. Vanj je spretno vkomponiran temno rja­vo polihromiran štukaturni okvir s pozlačenim listovnim ornamentom, ki obdaja oltarno podobo; iz­delal ga je Tommaso Ferrata s po­močniki. Monumentalna oljna slika, ki predstavlja Kristusa s sv. Dizmom v predpeklu, je eno naj­lepših del Giulia Quaglia. Naslikal jo je doma v Lainu in jo leta 1704 pripeljal v Ljubljano. Kristus, ovit z belim prtom okrog ledij in ogrnjen v moder plašč, ki vihra za njim v zraku, se zmagoslavno dviga med oblaki. Spremljajo ga majhni in ve­liki angeli, eden z rdečo zastavo, ki naznanja, da je Kristus premagal pekel in osvobodil duše pravičnih. Razbil je vrata predpekla, ki leže na tleh, za njimi pa se dvigajo ose­be iz Stare zaveze, med katerimi prepoznamo prastarša Adama in Evo, kralja Davida in voditelja Izra­elcev Mojzesa. Njim nasproti kleči ob sesutem vhodu v podzemlje sv. Dizma s svojim križem, ovit v rdeč plašč, kot prvi opravičeni deležen milosti odrešenja. Slika kaže bene­ške vplive.

Družba sv. Dizme je leta 1705 pred oltarjem zgradila kripto za svoje člane, leta 1714 pa se je odločila postaviti še kamnito menzo, kar pa je uresničila šele čez več dese­tletij. Umetniško jo je iz raznobarvnega marmorja izklesal Francesco Robba, časovno pa jo smemo bržčas umestiti v bližino menze v kapeli sv. Rešnjega telesa, torej v štirideseta ali na začetek petdese­tih let 18. stoletja, saj ji je podob­na po obliki, členitvi in tlorisni zasnovi. Osrednjo kartušo krasi simbol Družbe, srce, sestavljeno iz šestindvajsetih malih src, kolikor je štela članov ob ustanovitvi (po­dobno srce je tudi na plošči grob­nice).

GODOVI IN PRAZNIKI

  • Nedelja, 22. 1.: 3. nedelja med letom
  • Ponedeljek, 23. 1.: sv. Henrik Suzo, dominikanec
  • Torek, 24. 1.: sv. Frančišek Saleški, škof, cerkveni učitelj
  • Sreda, 25. 1.: spreobrnitev apostola Pavla, praznik
  • Četrtek, 26. 1.: sv. Timotej in Tit, škofa
  • Petek, 27. 1.: sv. Angela Merici, ustanoviteljica uršulink
  • Sobota, 28. 1.: sv. Tomaž Akvinski, duhovnik, cerkveni učitelj
  • Nedelja, 29. 1.: 4. nedelja med letom

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH: tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim


PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

 






sobota, 14. januar 2023

TEDEN BOŽJE BESEDE 15. 1. 2023 22. 1. 2023

Naše življenje je vedno novo začenja­nje: vsak dan, vsako delo, vsak odnos, vsak dober sklep. Lahko se zadovo­ljimo s tem, da načrtujemo, urejamo in ustvarjamo, vendar je ob tem osre­dnjega pomena, da se vsega lotevamo z dobrim namenom, pa da smo pri vsaki stvari s srcem, naj bo to delo, pogovor z Bogom ali človekom. Nič ni samo dolžnost, vsaka stvar izpolnjuje naše življenje in ustvarja njegovo vre­dnost. Bog potem lahko s svojo mo­drostjo povezuje vse vsebine našega življenja v smiselno celoto, ki je bomo na koncu veseli. Živeti se vseskozi učimo. V tem je naravni temelj za člo­vekovo srečo.

Beremo, prebiramo dobrote zemlje ter se hranimo z njimi. Tudi besede be­remo, jih vsrkavamo, tehtamo, izbi­ramo in v njih iščemo misli za boga­tenje duha. Njegova širina in globina sta v nebeško neskončnost odprta mo­žnost. Slišali smo Avguštinovo bese­do, da kar kdo je, to tudi postaja. Člo­vek je lahko vesel le, če nenehno veča svoje spoznanje in poglablja čutenje svojega srca. 

Odkriti lažnivo vrednost prijetnih besed in jo zavreči, pa spre­jemati zdravo besedo, tudi če je vča­sih trpka in zaboli, ter jo použiti kot Janez zvitek iz angelove roke, govori o pameti in zrelosti. Resnica, ki je v be­sedi, je pomembna, ker dela človeka samostojnega in svobodnega. Razbiramo tudi sledove Boga, ki jih je pustil na vsem, kar je ustvaril v vidnem ali nevidnem svetu. 

Tako v nas nastaja novo razmerje z njim. Saj mu pravimo: »Tebe ljubim, Stvarnik moj,« tudi če čutimo, da to (še) ni pov­sem res. Marsikaj tega, kar mu govo­rimo, pravzaprav šele želimo. Tudi to v nas ustvarja občutje njegove bli­žine. In s tem počasi neopazno raste vera njegovi Besedi, zaupanje njegovi previdnosti in ljubezen do vsega, kar je njegovo. Povezanost z njim pa je te­melj zveličanja.

Anton Slabe

Za nami je kolikor toliko »normalno« leto, ko smo lahko zopet nemoteno obha­jali bogoslužja, zlasti praznike in različ­ne slovesnosti, brez številčnih omejitev. Kljub temu pa se pozna, da se je življe­nje, tudi na verskem področju, v mar­sičem spremenilo. Poglejmo, kaj nam o tem spregovorijo številke za leto 2022:

Krsti: Krščenih je bilo 9 otrok, 4 de­klice in 5 dečkov. Pet jih je bilo iz cer­kvenih zakonov, pri enem so starši samo civilno poročeni, trije pa so iz zunajzakonske skupnosti.

Poroke: Cerkveni zakon sta v letu 2022 sklenila dva mladoporočenca.

Pogrebi: Cerkveno smo na Žalah po­kopali šest naših faranov oz. obisko­valcev stolnice. Najstarejša pokojnica je imela 90 let, najmlajša pa 57 let. Trije so pred smrtjo prejeli zakra­mente za umirajoče.

Nedeljniki: Jeseni, sredi adventnega časa, smo pri nedeljskih svetih mašah (dve sta v soboto) našteli do­brih 700 udeležencev (737), kar je več kot lansko leto, ko so bili ko­majda dobro odpravljeni ukrepi omejevanja zbiranja. V celem letu je bilo razdeljenih približno 45.000 obhajil.

 

POMEMBNEJŠI DOGODKI IN PRAZNOVANJA V STOLNICI IN ŽUPNIJI V LETU 2022


Četrtek, 20. 1.: sveta maša za preganjane kristjane ob obletnici zažiga B. sl. Škofa Antona Vovka v Novem mestu, maša msgr. Stanislav Zore.

Nedelja, 23. 1.: sveta maša ob nedelji Božje besede in pogovor z akademikom dr. Jožetom Krašovcem.

Ponedeljek, 7. 3.: sveta maša v okviru Tomaževe proslave na teološki fakulteti, maša msgr. Stanislav Zore.

Sobota, 2. 4.: sveta maša ob občnem zboru Škofijske Karitas, maša msgr. Stanislav Zore.

Sreda, 6. 4.: sveta maša za žrtve epidemije covida 19; maša msgr. Stanislav Zore.

Četrtek, 14. 4.: krizmena sveta maša.

Petek, 6. 5.: sveta maša ob 70-letnici tednika Družina; Škof dr. Anton Jamnik.  

Četrtek, 26. 5.: sveta maša ob spominu umora prof. Lamberta Erlicha, maša msgr. Stanislav Zore.

Ponedeljek, 30. 5.: celodnevno češčenje ob godu sv. Maksima Emonskega.  

Petek, 3. 6.: sveta maša in srečanje za starejše in bolnike; kanonik prelat Vinko Vegelj.

Sreda, 22. 6.: sveta maša za domovino.

Sreda, 29. 6.: mašniško posvečenje treh novih duhovnikov.

Četrtek, 30. 6.: sveta maša ob godu sv. Jožefmarija Escrivaja; celjski Škof Maksimiljan Matjaž.

Sreda, 6. 7.: sveta maša ob koncu oboroženih spopadov in zmage v vojni za Slovenijo; msgr. Jože Plut.

Torek, 23. 8.: sveta maša ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov, maša msgr. Stanislav Zore.

Nedelja, 18. 9.: obhajanje nedelje svetniških kandidatov v stolnici.

Torek, 11. 10.: sveta maša ob začetku akademskega leta, maša msgr. S. Zore.

Sreda, 19. 10.: »rdeča maša« za pravnike ob začetku sodnega obdobja, novomeški Škof dr. Andrej Saje.

Nedelja, 6. 11.: sveta maša ob dnevu poljske neodvisnosti; maša msgr. Stanislav Zore.

Ponedeljek, 28. 11.: sveta maša s slovenskimi Škofi v okviru zasedanja Slovenske Škofovske konference.

Torek, 6. 12.: celodnevno češčenje ob godu sv. Miklavža.

Nedelja, 11. 12.: podelitev Svetih pisem katehumenom, maša msgr. S. Zore.

Nedelja, 18. 12.: koncert kvarteta kljunastih flavt.

Torek, 26. 4.: koncert Koralnega zbora Akademije za glasbo, Gregorijanski koral, vir duhovnosti in ustvarjalnosti.

Ponedeljek, 9. 5.: koncert klasične sakralne glasbe za mir v svetu.

Nedelja, 15. 5.: koncert komornega zbora univerze s severne Floride.

Petek, 17. 6.: koncert metodističnega zbora iz Woodlanda v Ameriki.

Četrtek, 7. 7.: koncert dveh zborov: Harmonium Choral Society iz ZDA in zbora iz Trsta.

Ponedeljek, 11. 7.: koncert mladinskega pevskega zbora iz Saratoge v ZDA in mladinskega pevskega zbora Marijinega oznanjenja v Ljubljani.

Petek, 16. 9.: koncert klasične glasbe študentskega simfoničnega orkestra Arenberg iz Leuverna v Belgiji.

Sreda, 28. 9.: koncert duhovnih pesmi zbora Chapelwood Chancel iz Houstona v ZDA.

Sobota, 15. 10.: prvi koncert iz cikla koncertov sakralne glasbe SACRUM CONVIVIUM; dekliški pevski zbor Glasbene šole Koper.

Petek, 21. 10.: koncert štirih zborov v okviru evropske turneje WeAreSinging. Sobota, 29. 10.: drugi koncert iz cikla koncertov sakralne glasbe SACRUM

CONVIVIUM; dekliški pevski zbor iz Salerna v Italiji.

Nedelja, 6. 11.: koncert zbora iz Krakova ob dnevu poljske neodvisnosti. Sobota, 12. 11.: tretji koncert iz cikla koncertov sakralne glasbe SACRUM CONVIVIUM; Insieme corale Ecclesia nova iz Bosco Chiesanuova, zbor iz Verone.

Sobota, 26. 11.: koncert moškega pevskega zbora iz Grodna, ženskega pevskega zbora iz Bohinja in Komornega pevskega zbora Vox Medicorium iz Ljubljane.

Nedelja, 27. 11.: četrti koncert iz cikla koncertov sakralne glasbe SACRUM CONVIVIUM; ljubljanski komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet.

Sreda, 14. 12.: orgelski koncert Premrlovih božičnih pastoral, Polona Gantar. Sobota, 17. 12.: koncert zbora in orkestra iz Londonskega parlamenta ter zbora našega parlamenta.

Sreda, 21. 12.: božični koncert slovenskega baročnega orkestra z gosti.

 

PREDAVANJA V STOLNICI:

Četrtek, 2. 6.: predavanje psihiatra dr. Jožeta Magdiča.

Četrtek, 27. 10.: pogovor o pokojnem akademiku dr. Kajetanu Gantarju.




Letos lahko v stolnici zopet občudujete »naše« stolniške jaslice, ki jih je v letih 1970­-1973 naredil kipar Franjo Kitek. Jaslične figure so lesene, naravne in samo rahlo patinirane. Figure so večinoma celopostavne, reliefno oblikovani sta dve skupini ovac in pa sveta družina. Poleg pastirjev vidimo v njih še pastirico s klopčičem volne, med živalmi pa je poleg ovac zanimiva še čreda govedi, oven in pes.

Jaslice so postavljene v »klasično« naravno okolje: na desni strani je razgibana hribovita, deloma kamni­ta pokrajina, pokrita z mahom. Ob njenem vznožju je staja za ovce, nato pa se pokrajina zravna in dve beli stezi nas pripeljeta do svete družine, ki ji zavetje nudi napol odprta votlina, oblikovana iz korenin. Na skrajnem de­snem robu pokrajino zaključuje manjše jezero.

Postavitev jaslic sta si zamislila in z mladimi pomočniki izpeljala Rok in Žiga, za kar se jim iskreno zahvaljujem.


• V četrtek, 19. 1., bo po večerni sveti maši v župnišču predavanje dr. Luke Vidmarja o baronu Žigu Zoisu kot političnem strategu. Lepo vabljeni!

Nedelja, 16. 1.: 2. nedelja med letom

Ponedeljek, 17. 1.: sv. Gregor Niški, škof, cerkveni učitelj

Torek, 18. 1.: sv. Pavlin Oglejski II., škof

Sreda, 19. 1.: sv. Tatjana (Tanja), mučenka

Četrtek, 20. 1.: sv. Hilarij (Radovan), škof, cerkveni učitelj Petek, 21. 1.: sv. Odon (Oton), prior v Jurkloštru

Sobota, 22. 1.: sv. Pavel iz Teb, puščavnik

Nedelja, 23. 1.: 3. nedelja med letom

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH: tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim


PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim