sobota, 20. junij 2020

Teden Božje Besede 21.6.2020- 28.6.2020


Pri srečevanju z ljudmi nisem ve­dno sproščen. Za nekatere vnaprej vem, da bodo v pogovor vsto­pili z voljo po podrejanju. Ne vem, ali se tega zaveda­jo ali ne. Vsekakor z leti njihova agresija postane njihov habitus. 
Pred temi ljudmi nagonsko zavza­mem obrambno držo. Mno­gi, ne samo športniki pri igri z žogo, se nasprotnika lotijo z enako taktiko napad je najboljša obram­ba. Evolucijsko imamo z živalmi ve­liko skupnega. Živali se bojijo druga druge, ker so del prehranske verige. 
Ljudje pa se bojimo drug drugega, ker nam v prerivanju za položaje, do­brine in čast drugi lahko škodujejo. Vse nas torej določa oboje, agresiv­nost in strah. Od nekaterih smo psi­hično, intelektualno in fizično moč­nejši, od drugih pa smo v vseh teh pogledih šibkejši. Jezus v zakone na­rave, ki po grehu določajo tudi nas, vnaša zakone Božjega kraljestva.
Noče, da se obnašamo samo kot ži­vali, ampak tudi kot Božji otroci. Našo živalskost to nedeljo nazorno opisuje prerok Jeremija: »Že sli­šim šušljanje mnogih: 'Na­znanite ga! /.../ Morda se bo dal zapeljati, da ga bomo premagali.'«
Ne izobrazba, ne fizična moč, ne družbeni položaj ne zadostujejo, da bi prese­gli circulus vitiosus, začarani krog binoma: agresija-strah. Tega se Jeremija v polnosti zaveda. Je na tem, da zbeži iz preroške službe, saj celo prijatelji prežijo nanj, da se spo­takne. Jeremija se iz izgubljenosti ne reši s taktičnimi rešitvami, ne za­naša se na strategijo vojne, kot pred več kot dva tisoč leti Sun Cu, avtor knjige Umetnost vojne, v kateri uči, kako zmagati brez boja. Jeremija za­upa Bogu. V stiski ugotovi: »Gospod je z menoj kot silen junak.« Za njim Jezus ponovi: »Ne bojte se ljudi! /. / Vredni ste več kakor veliko vrab­cev.«        
Milan Knep

ob 30-letnici slovenske demokraci­je in ob 29. rojstnem dnevu naše dr­žave tudi letos, že desetič po
vrsti, vabimo, da se pod geslom Skupaj za skupno dobro s teboj bomo zmogli pred dnevom državnosti molitve­no povežemo v devetdnevnici za domovino, ki bo od 16. do 24. ju­nija.

 
Od 23. junija od 17.30 do 24. ju­nija do 17.30 bo 24 ur molitve in posta za domovino. 

Osrednja 24urna neprekinjena molitev bo v stolnici in se bo sklenila z mašo za domovino, ki jo bodo 24. ju­nija ob 17.30 darovali slovenski škofje.
V času devetdnevnice, zlasti v 24 urah molitve in posta za domovino, Bogu skupaj izročimo našo domovino ter za­njo in njene ljudi molimo in prosimo Božjega varstva in blagoslova, ki ga v sedanjem času še kako potrebujemo. Prav vsak lahko doda kamenček v mo­litvenem mozaiku, ki ga bomo naši do­movini poklonili ob njenem prazniku.

Pobuda Molitev in post za domovino
Tako je na svojem profilu zapisal eden od letošnjih novomašnikov. Hvala Bogu, da so se razmere toli­ko uredile, da bodo nove maše lah­ko normalno potekale. Če imate možnost, se le udeležite katere iz­med njih, prav gotovo pa ste vsi lepo vabljeni na mašniško posvečenje, ki bo v ponede­ljek, 29. junija, ob 9.00 v naši stolnici. 
Štiri dni prej, 25. junija, pa bo ob 10.00 na Ježici diakonsko posvečenje.
V diakona bosta posvečena:
Peter Čemažar iz župnije Ljubljana Ježica,
Boštjan Dolinšek iz župnije Stranje.
Letošnji novomašniki pa so

  • Anže Cunk iz župnije Kokrica, 
  • Martin Leban iz župnije Jesenice, 
  • Tilen Oberwalder Zupanc iz žup­nije Jarše,
  •  Janez Potisek iz župnije Dol pri Ljubljani in 
  • Matej Rus iz župnije Šentvid pri Stični. 
  • Poleg njih bo pri nas posvečen še Rok Vinko Žlender, lazarist, 
  • v Novem mestu pa Blaž Franko iz župnije Šentjernej. 
Vse vam priporočam v molitev.
Ob Petru je sveti Andrej, ki se oklepa tramu svojega poševnega, t. i. »Andre­jevega« križa.
Apostola Andreja omenjajo med učenci Janeza Krstnika, navduše­nega nad asketskim življenjem v pokori in postu, ki ga je živel. Z Zebedejevim sinom Janezom pa se nekoč pridruži Jezusu in ta ga tako zelo nagovori, da k hoji za njim po­vabi še svojega brata Simona Petra, rekoč: »Našli smo Mesija.« Sicer pa o njem ni veliko znanega: bil je ri­bič iz Betsajde v Galileji; ne vemo, ali je bil reven ali bogat, poročen ali samski. Jezusa je spremljal od za­četka njegovega javnega delovanja in mu stal ob strani pri vseh odlo­čilnih dogodkih. Evangelij ga izrec­no omenja ob treh priložnostih: na Oljski gori (Mt 13,1-4); kako pokaže na dečka s hlebi in ribami, preden Jezus nasiti pet tisoč mož (Jn 6,8), ter takrat, ko posreduje med nekaj Grki in Jezusom (Jn 12,12).
Po izročilu naj bi najprej oznanjal evangelij med divjimi Skiti, kasneje pa v Bitiniji, Trakiji in Grčiji, deloval naj bi torej v juž­ni Rusiji in na Balkanu. Okoli leta 60, za časa cesarja Nerona, naj bi prišel pred sodišče v Patrasu, kjer ga je prokonzul Ageas ob­sodil na bičanje in smrt na pošev­no postavljenem križu. Na njem je privezan z vrvmi v mukah umiral dva dni. Najprej so njegovi posmr­tni ostanki počivali v cerkvi apo­stolov v Carigradu, kasneje so jih prenesli v Amalfi (južno do Nea­plja). Njegovo glavo so do leta 1964 častili v Rimu, nato pa jo je Pavel VI. vrnil vzhodni Cerkvi v Patrasu. Je zavetnik številnih držav in mest, častijo ga ribiči in trgovci z ribami, mesarji, rudarji, vrvarji in nosači vode; velja z priprošnjika proti protinu, bolečinam v grlu, krčem in rdečici; priporočajo se mu za dobro poroko. Upodabljajo ga kot starejšega moža z gostimi sivimi lasmi in z dolgo oz. močno brado. Oblečen je v dol­go tuniko ali plašč, večinoma brez obutve. Kadar je upodobljen na križu, je skoraj vedno gol s cunjo okrog pasu. Poleg poševnega križa (Andrejev križ) so njegovi atributi še: riba, ribiška mreža, vrv. Pri nas je zelo češčen in priljubljen svetnik, saj mu je posvečenih 18 župnijskih in 29 podružničnih cer­kva. Je »vremensko pomemben« svetnik. Goduje 30. novembra.
   Od torka, 23. 6., do srede, 24. 6., bo v stolnici neprekinjena moli­tev »24 ur molitve in posta za do­movino«.
  V sredo, 24. 6., bo v stolnici ob 17.30 sveta maša za domovino.
  V petek, 26. 6., bo ob godu sv. Jožefmarija Escrivaja v stolnici ob 18.30 sveto mašo daroval upokoje­ni nadškof dr. Marjan Turnšek.
  V ponedeljek, 29. 6., bo ob 9.00 posvečenje letošnjih novomašnikov. Priporočamo vam jih v moli­tev!
   Nedelja, 21. 6.: 12. nedelja med letom
   Ponedeljek, 22. 6.: sv. Janez Fisher, Tomaž More, mučenca
   Torek, 23. 6.: sv. Jožef Cafasso, redovnik
   Sreda, 24. 6.: rojstvo Janeza Krstnika, slovesni praznik
   Četrtek, 25. 6.: sv. Doroteja, mati, mistikinja, dan državnosti
   Petek, 26. 6.: sv. Jožefmarija Escriva, ustanovitelj Opus Dei
   Sobota, 27. 6.: sv. Ema Krška, kneginja
   Nedelja, 28. 6.: 13. nedelja med letom

DELAVNIKI:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30 Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
Hvaležni vam bomo za vse svete maše, ki jih boste lahko darovali in vaše darove, ki jih boste name­nili za stroške stolnice, naše zapo­slene in prostovoljce. Bog povrni!
VSAK DAN
NEDELJA
PRVI ČETRTEK
PRVI PETEK
PRVA SOBOTA

TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

sobota, 13. junij 2020

Teden Božje Besede 14. 6. 2020-21. 6. 2020


Pogled na množico vsakemu pove nekaj drugega, vsak v njej vidi svoj interes, zato zanjo pripravlja
svojo strategijo. Izvršni di­rektor trgovske verige bi vse spravil v svoje supermarkete, lastnik elitne­ga nogometnega kluba bi jih rad čim več videl na svojem stadionu, župan ve­lemesta bi vse, kar leze in gre, zvabil na tradicionalni maraton, po­litik bi iz vseh naredil svoje volivce, opozicijske stranke pa protestnike, ki bi jih spravile na oblast. Nikogar od teh ne zanimajo duše. Njihove zgodbe je mogoče zaslutiti šele od blizu, ko se pogled ustavi na kon­kretnem obrazu in se zazre v njego­ve oči.
Evangelist Matej je opazoval Jezu­sa in njegovo srečevanje z množica­mi. Ugotovil je, da Jezus pri ljudeh ne išče priljubljenosti, da bi potešil samovšečnost; ne oblikuje privržen­cev za kak družbeni projekt, s kate­rim bi se zapisal v zgodovino in v spomin ljudi, zato jih ne nagovarja s kratkimi, enoznačnimi in udar­nimi besedami, kot je znal že Julij Cezar (100-44 pr. Kr.), ali kot se gredo politiko sodobni voditelji, ki namesto raz­prav o kompleksnih druž­benih temah raje upora­bljajo twitter.
Jezus vedno vidi najprej po­sameznega človeka, njegovo poraženost in nemoč. To ga gane. Matej zapiše, da so se mu ljudje za­smilili. Kajti videti so bili izmuče­ni od težaškega dela in vročine, od nepravičnosti in izključenosti, pri­zadeti zaradi najrazličnejših na­dlog. Po vsem tem Jezus ne ustanovi stranke, kot je bilo že tedaj v navadi, ampak k sebi pokliče dvanajst učen­cev in jim naroči, naj gredo med lju­di in jim oznanijo, da je Bog, ki ga zaznavajo v dušah, njihov zaveznik, porok njihovega upanja in priho­dnosti. In so šli.
Milan Knep
Čas, v katerem živimo, je mrzel, naša srca postajajo vedno trša, ve­dno manj posluha, časa in ljubezni imamo tako drug za drugega, ka­kor tudi za Boga. Ni čudno, da zato ljudje toliko bolj hrepenimo po to­ploti in iščemo izgubljeno človeč­nost. Na oboje, ljubezen in usmi­ljenje, ki bi ju človek moral nositi v sebi, nas opozarja pobožnost češčenja Srca Jezusovega, ki mu je po­svečen mesec junij. Redke so bile svojčas družine, zlasti na deželi, kjer bi v bogkovem kotu poleg kri­ža ne imeli tudi podobe Jezusovega in Marijinega srca znamenja žive vere in potrdila velikega zaupanja v Boga. Tu se je zbirala družina k skupni molitvi, se zahvaljevala za prejete darove in prosila za Božjo pomoč v raznih osebnih in družin­skih zadevah.
Morda so ti časi res minili, to pa še ne pomeni, da se ne bi mogli oz. ne bi smeli vrniti. Prav nasprotno, bilo bi še kako potrebno in kori­stno. Dejstvo namreč je, da z na­predkom in razvojem iz naših do­mov niso izginili samo križi in svete podobe, ampak marsikje tudi Božji blagoslov in družinska sreča. Samo Jezus je zares pravi in do­bri pastir, ki skrbi za svoje ovce in mu ni vseeno, če se katera izgubi. Samo on pozna pravo pot in po njej nas želi vse pripeljati k svojemu Očetu. Zaupajmo mu in mu sledi­mo, postavimo ga zares v središče svojega življenja ter ga prosimo: »Jezus, krotki in iz srca poni­žni, upodobi naše srce po svojem srcu.«
Češčenje Srca Jezusovega, ki ga najpogoste­je povezujemo z osebo in videnji sv. Marjete Ma­rije Alakok, je bilo sicer v Cer­kvi prisotno že veliko prej. Po­doba Jezusove s sulico prebodene strani je bila znana že v pr­vih stoletjih kr­ščanstva (o tem pripoveduje npr. poročilo o mu­čenju lyonskih mučencev iz l. 177), o njem so pisali tudi mnogi cerkveni učitelji in svetniki (sv. Janez Zlatousti, sv. Avguštin, sv. Bernard idr.). Jezusovo telesno srce jemljemo namreč kot naravni simbol oziroma znamenje, ki pred naše oči nazorno postavlja vso ljubezen, s katero nas je in nas še Kristus ljubi. Častiti Jezusovo srce, se pravi častiti njegovo osebo le pod posebnim vidikom tega, kar je v Kri­stusu najgloblje in najveličastnejše: njegova odrešeniška ljubezen. »Srce Jezusovo je simbol in sedež Bož­je ljubezni. Iz njega izžareva neizmer­no dobrodejna ljubezen, ob njej naj bi se ogrela vsa hladna in mrzla srca na vsej zemlji. V Jezusovem srcu gori ne­ugasljiv ogenj neizmerne Božje ljube­zni... Peklenski ogenj sovraštva more­mo potlačiti le z močnejšim in svetim ognjem Božje ljubezni Jezusovega srca. Ko nam Jezus ponuja svojo ljubezen, je ne odklanjajmo, pač pa odprimo svoja
srca temu ognju, ki ga Jezus iz žarečega ognjišča svojega Srca želi zanetiti v srcu vsakega človeka!« Misel ljubljanskega škofa Gregorija Rožmana, velikega častilca Je­zusovega in Marijinega srca

STOLNICA NAŠ DOM 

Freska na oboku glavne ladje podobe apostolov
Sv. Filipu sledi sveti Peter s ključema in knjigo.

Apostol Peter je bil doma v ribi­ški vasi Betsajdi onstran Genezareškega jezera, nedaleč od Kafarnauma. Prej se je imenoval Simon (Simeon), po očetu, ki mu je bilo ime Janez (skrajšano Jona), pa se imenuje tudi Simon Bar Jona, Si­mon, sin Jona ali tudi Simon, Ja­nezov (sin). Bil je, kakor tudi nje­gov brat Andrej, ribič. Kasneje se je priženil v Kafarnaum. Evange­listi ne omenjajo ženinega imena, omenjajo pa taščo, ki je sprejema­la Jezusa in apostole v goste in jo je Jezus ozdravil (prim. Mr 1,29). Iz­ročilo govori o tem, da naj bi bilo Petrovi tašči ime Ivana, ženi Konkordia (Sloga), hčerki pa Petronila. Petra in njegovega brata Andreja je Jezus poklical, ko sta metala mreže v morje, in jima je rekel: »Hodita za menoj in naredil vaju bom za ribiča ljudi« (Mr 1,17). Jezus je že ob prvem srečanju spremenil njegovo ime v Kefa, kar pomeni Peter, po naše Skala. Natančnejši pomen imena razloži Jezus kasneje ob pogledu na mogočno skalo nad izvorom Jorda­na, ko mu pravi: »Ti si Peter (Ska­la) in na tej skali bom sezidal svo­jo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji, bo zave­zano v nebesih; in kar koli boš razvezal na ze­mlji, bo razve­zano v nebesih« (Mt 16,13-19). Ob spremljanju Jezusa in dogod­kih, ki jim je bil priča, je Pe­ter počasi rasel in se vzgajal za prvega med apostoli in voditelja Cerkve. Ob tem se pri njem poka­žejo zlasti tri velike kreposti: veli­ka ponižnost, živa vera v Jezusa in prisrčna ljubezen do njega. Po Je­zusovem vnebohodu začne vedno bolj prevzemati vodilno vlogo, ki mu jo je zaupal Jezus. Najprej je mirno in stvarno vodil izvolitev učenca Matija za apostola, javno spregovori na binkoštni praznik, šel prvi v zapor, delal čudeže v Je­zusovem imenu in nastopal kot sodnik med brati. Sprejme spreo­brnjenca Pavla in ima odločilno besedo na apostolskem zboru v Je­ruzalemu (prim. Apd 15,6-29).
Ko spozna, da iz Jeruzalema ne mo­re več voditi Cerkve, ga okoli leta 42 zapusti, opravi več misijonskih potovanj in hkrati vedno bolj utr­juje svoj položaj v Rimu. Tu ga da cesar Neron na koncu tudi prijeti in ga obsoditi na smrt, po pričeva­nju zgodovinarja Tacita se naj bi to zgodilo leta 67. Origen prvi zapiše, da je hotel biti iz ponižnosti križan z glavo navzdol, in sicer ob vznož­ju Janikula na kraju, ki se imenu­je Vatikan. Je zavetnik ribičev in ladjarjev, poleg tega pa še števil­
nih drugih stanov, npr. mesarjev, steklarjev, mizarjev, spokornikov, spovedancev idr. Priporočajo se mu proti vročici, steklini, obsedenosti in bolečinam v nogah. Goduje sku­paj z apostolom Pavlom 29. junija.
   V sredo, 17. 6., bo v stolnici ob 9.00 krizmena maša, ki je na ve­liki četrtek nismo mogli imeti. Lepo vabljeni, da se skupaj z nad­škofom in duhovniki zberemo ob blagoslovu svetih olj in zahvali za dar duhovništva.
   Od torka, 23. 6., do srede, 24. 6., bo v stolnici neprekinjena moli­tev »24 ur molitve in posta za do­movino«.
  V sredo, 24. 6., bo v stolnici ob 17.30 sveta maša za domovino.
  V ponedeljek, 29. 6., bo ob 9.00 posvečenje letošnjih novomašnikov. Priporočamo vam jih v molitev!
Hvaležni vam bomo za vse svete maše, ki jih boste lahko darovali in vaše darove, ki jih boste name­nili za stroške stolnice, naše zapo­slene in prostovoljce. Bog povrni!
Delavniki:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30 Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
  Nedelja, 14. 6.: 11. nedelja med letom
  Ponedeljek, 15. 6.: sv. Vid, mučenec
  Torek, 16. 6.: sv. Beno in Meissna, škof
  Sreda, 17. 6.: sv. Rajner, samotar
  Četrtek, 18. 6.: sv. Gregor Janez Barbarigo, škof
  Petek, 19. 6.: Srce Jezusovo, slo­vesni praznik
  Sobota, 20. 6.: Marijino brezma­dežno srce
  Nedelja, 21. 6.: 12. nedelja med letom
VSAK DAN
NEDELJA
PRVI ČETRTEK
PRVI PETEK
PRVA SOBOTA
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

nedelja, 07. junij 2020

Teden Božje Besede 7. 6. 2020-14. 6. 2020


Včeraj sem na televiziji ujel delček nanizanke iz sveta angleškega dru­žinskega humorja. V zakonski po­stelji, naslonjena na steno, sedita dva že priletna za­konca. Gospa se ob pu­stem možu, ki večino časa ždi pred televizijo in žuli pivo, čuti osamljeno, zato najde stik z roman­tično ljubeznijo le še v knji­gah. In to možu, ki v postelji kadi in pepel otresa na odejo, tudi pove. Seveda ga ženina pripomba, naj tega ne dela, niti malo ne gane. Nenadoma v spalnico privihra hči in zdolgočasenima staršema nazna­ni, da ju prijatelji vabijo na piknik. S kilogrami obložena žena zažari od veselja; v pričakovanju, da je navdu­šen tudi mož, ga potreplja po rami. On se nakremži in vabilo na piknik zavrne z obrazložitvijo, da si mora prav takrat na televiziji ogledati konjske dirke. Razočarane žene ne pozabi vprašati, ali je v shrambi do­volj čipsa, da ga med gledanjem dir­ke ne bo zmanjkalo. Kakšen je bil ženin odziv, si ni težko predstavljati. Ali nima ta degeneriran individualizem svojega izvora v pozabi in po­stopnem razkroju naše bogopodobnosti, ki je kodirana v naši psihofizični struk­turi? Izraz bogopodobnosti niso le naše razumske sposobnosti ter obdarjenost za svobodno odloča­nje in ljubezen, ampak ima vse troje svoj polni smisel šele v medosebnih odnosih. Saj Bog ni ustvaril človeka na enak način kot vse drugo, svetlobo, živo in neživo naravo, ampak kot notranje Bož­je občestvo: »Naredimo človeka po svoji podobi« (1 Mz 1,26). Kar potem v Novi zavezi dobi določnejšo obli­ko: Oče, Sin in Sveti Duh. Ne zgoraj omenjenima zakoncema, ne komur koli za obnovitev stika s temeljem od Boga ustvarjene biti ne bo zadostovala psihoterapija. Ta lahko razsulo odnosov samo razlo­ži, moč za obnovo pa prihaja od tam, kjer se je vse začelo.
Milan Knep
Slovenski škofje so na svoji redni seji v po­nedeljek, 1. junija, sprejeli nove ukrepe. Celotno besedilo lahko preberete na sple­tni strani Slovenske škofovske konference (https://katoliska-cerkev.si/). Tu povze­mamo le najbolj bistvene člene:
1. Obredov naj se udeležujejo samo zdravi verniki, ki nimajo simptomov okužbe dihal, ne kašljajo in nimajo povišane telesne temperature.
2.         Vsak, ki vstopi v cerkev, je sam od­govoren za zaščito pred morebitno okužbo. Ob vstopu v cerkev si mora razkužiti roke. Ob upoštevanju var­nostne razdalje 1,5 m maska ni več po­trebna, če ohranjanje razdalje ni mo­goče, pa mora nositi zaščitno masko.
3. Rokovanje ob pozdravu miru se opusti.
4.         Vernikom je dovoljeno deliti sveto obhajilo samo na roko.
5.         Spovedovanje v spovednicah je do­voljeno, spovedanec si pred vstopom v spovednico razkuži roke in vanjo vstopa z masko.
Nekaj misli iz nadškofove pridige na binkošti, ko so k zakramentu svete birme pri­stopili naši štirje ministranti: Ne glede na to /da so k birmi prišli z maskami/ pa bo današnji dan enako svet, enako močan, enako čudežen, kakor je bil dan prvih binkošti. Kaj­ti po polaganju rok vam bo Bog da­nes povedal, da ste njegovi od prvega trenutka življenja in da to nikoli ne boste nehali biti. Zato ga prosite, naj vam da moči, da bi v resnici ostali nje­govi, da se ne bi obnašali kakor apo­stoli, da se ne bi zapirali, skrivali, am­pak da bi vedno ob vseh strahovih, ki jih boste doživljali, ob vseh negotovo­stih Duh bil močnejši.
Binkoštni praznik nam pove, da kri­stjan ni skrivač, da ne živi za zapah­njenimi vrati in svoje vere ne skriva pred nikomer. Razodeva jo najprej s svojim življenjem, s tem da živi ka­kor kristjan osebno, pa tudi z bese­dami, z oznanilom. Zato, dragi fan­tje, boste danes sprejeli poslanstvo: biti priča Gospoda Jezusa v našem času, v našem svetu. Najprej doma, potem v šolskem okolju, v katerem ste. In vam povem, da je teže pričati za Gospoda doma in v družbi vrstni­kov, kakor pa nekje na koncu sveta. Tam, kjer te poznajo, kjer vedo, ka­kšne sposobnosti imaš, pa tudi, kje si pomanjkljiv. Tam oznanjati Jezusa Kristusa je zahtevno in ni lahko, kaj­ti mimogrede ti lahko nekdo reče: »Ti boš pripovedoval?! Poglej se, kakšen si.« In nas postane strah. Sveti Duh nas osvobaja tega strahu. Ne naredi nas popolnih, naredi pa nas ponižne, kar pomeni stvarne ljudi, ki vedo, da imajo poslanstvo oznanjevanja, če­prav niso brez napak. In tega Duha poslušajte. Ne bodite skrivači, no­bene potrebe ni, da bi skrivali svojo vero, ker to pomeni, da skrivamo Go­spoda Jezusa, njegov evangelij, njego­vo življenje, njegovo ljubezen, njego­vo smrt in vstajenje. Tega ne smemo skrivati, Jezusa ne smemo skriva­ti. In kako boste to vi uresničevali? Tako kakor učenci. Dovolite Jezusu, da iz vas po svojem Duhu naredi pri­čevalce, oznanjevalce.
Po tej sveti maši vam bom dal drob­no knjižico Jezusov evangelij. Ne za spomin, ampak zato, da vanj pogle­damo. Je dovolj majhna za v žep. V enem žepu pametni telefon, v dru­gem žepu Jezusov evangelij. In je­mljite iz enega in drugega žepa, če­prav vem, da je veliko bolj privlačen tisti žep s pametnim telefonom. A jemljite tudi iz tistega žepa, kjer bo Jezusov evangelij. Zakaj? Prvič zara­di tega, ker ne verjamem, da kdo iz­med vas misli, da te ima tvoj telefon rad. Tvoj telefon te ne pogreša, tvoj telefon živi brez tebe tedne in me­sece. Ne hrepeni po tebi, ne boli ga srce, če se ne zmeniš zanj. Ne išče te, kadar te ni. Mi ga pogrešamo, mi ga potrebujemo, mi lahko postanemo odvisni od njega. On pa ne od nas. Jezusa pa nas ima rad. In na sko­raj vsaki strani evangelija govori o tem, da te ima rad. Ti pripoveduje, da je pripravljen zate dati vse, do pribitosti na križ. In te pogreša in stoji pri vratih in trka, te kliče. Želi priti, želi vstopiti v tvoje srce, biti s teboj. Pametni telefon ima veliko veliko informacij, kaj vse ti lahko pove! Nima pa odgovorov na vprašanja, ki jih človeku postavlja srce: Najglo­bljih odgovorov življenja. Jezus pa te odgovore ima in zato posegajte po enem in po drugem. Vi dragi botri, boste danes položili roke na ramena teh vaših birmancev. Prosim vas, da te roke nikoli ne umaknete. Naj čutijo, da hodite z njim, da živite z njim, naj čutijo, da jih zadržujete takrat, kadar bi radi zbezljali in da jih spodbujate takrat, kadar bodo začeli zaostajati, kadar se bodo upirali. Tudi vi danes sprejemate poslanstvo spremlja­nja, da bodo ob vas ti mladi fantje rasli v odrasle može, v odrasle kri­stjane, v zrele priče Gospoda Jezusa Kristusa.
Oglejmo si pobliže najprej podobe apostolov ob njih pa tudi njihove ži­vljenjepise. Prvi na severni

strani je sv. Filip s križem. Filip je bil ribič in poročen, imel naj bi tri hčere: Marijano, Filipo in Harmiono. Naj­prej je bil učenec Janeza Krstnika, kasneje pa med prvimi, ki jih je poklical Jezus med svoje učence v Ju­deji, preden je odšel v Galilejo. Filip je nato za Jezusa pridobil še Natanaela. Po Jezusovem vstajenju je oznanjal evangelij najprej v svoji domovini, potem pa v Frigiji v Mali Aziji, kjer naj bi spreobrnil in krstil mnogo po­ganov. Njegovo oznanjevanje je Bog potrjeval z znamenji in čudeži. Do­čakal naj bi visoko starost. Poganski duhovniki naj bi ga ujeli v Hierapolisu, kjer so ga bičali, pribili na križ in kamnali. Ko je visel na križu, se je po legendi začela tresti zemlja, ruši­li so se zidovi in palače, iz zemlje pa se je slišalo grozovito bobnenje in gr­menje. Zaradi teh strašnih znamenj so ga hoteli sneti s križa, Filip pa jih je lepo prosil, naj tega ne storijo, saj je želel biti v svojem trpljenju čimbolj podoben Jezusu. Je zavetnik klobu­čarjev in slaščičarjev. Upodabljajo ga kot starejšega moža z brado, ki ima pri sebi križ ali palico v obliki križa, pogosto tudi kamen ali meč. Na ne­katerih slikah s križem v roki kroti kače in meče z oltarja malike. Goduje 3. maja.
  V sredo, 10. 6., bodo v stolnici ob 18.00 slovesne večernice pred prazni­kom Svetega Rešnjega telesa in krvi.
  V četrtek, 11. 6., na slovesni za­povedani praznik Svetega Rešnjega telesa in krvi, bodo svete maše po nedeljskem redu. Slovesno sveto mašo ob 18.30 bo vodil gospod nad­škof.
   V sredo, 17. 6., bo v stolnici ob 9.00 krizmena maša, ki je na veliki četr­tek nismo mogli imeti. Lepo vabljeni tokrat, da se skupaj z nadškofom in duhovniki zberemo ob blagoslovu svetih olj in zahvali za dar duhovništva.
v stolnici neprekinjena molitev »24 ur molitve in posta za domovino«.
   V sredo, 24. 6., bo v stolnici sveta maša za domovino.
  V ponedeljek, 29. 6., bo ob 9.00 posvečenje letošnjih novomašnikov. Priporočamo vam jih v molitev!
Hvaležni vam bomo za vse svete maše, ki jih boste lahko darovali in vaše darove, ki jih boste name­nili za stroške stolnice, naše zapo­slene in prostovoljce. Bog povrni!
Delavniki:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30 Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

GODOVI IN PRAZNIKI

  Ponedeljek, 8. 6.: sv. Medard, škof
  Torek, 9. 6.: sv. Primož in Felicijan, mučenca
  Sreda, 10. 6.: sv. Bogumil Poljski, škof
  Četrtek, 11. 6.: SVETO REŠNJE TELO IN KRI, slovesni zapovedani praznik
  Petek, 12. 6.: sv. Adelajda, devica, redovnica
  Sobota, 13. 6.: sv. Anton Padovanski, redovnik, cerkveni učitelj
VSAK DAN
NEDELJA
PRVI ČETRTEK
Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu
PRVI PETEK
 PRVA SOBOTA

TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/