sobota, 23. oktober 2021

TEDEN BOŽJE BESEDE 24. 10. 2021-31. 10. 2021

30. NEDELJA MED LETOM

»Ko pridete domov, poiščite svoje otroke. Objemite jih in poljubite ter jim recite: Ta objem in poljub vam po­šilja papež. Vsem, ki trpijo, nameni­te besede tolažbe. Povejte jim: Papež je z vami, še posebej v trenutkih žalosti in grenkobe.« Te nežne in tolažilne besede je na vrhuncu hladne vojne izrekel človek, ki je pred tem doži­vel prvo in drugo svetovno vojno, oktobrsko revolucijo, poboj več sto duhovnikov v Italiji, najprej od fa­šistov in za tem komunistov. V mi­slih imam papeža Janeza XIII. (Bergamo, 1881-1963, Rim), ki je zbrani množici zgoraj navedene besede spregovoril na večer 11. oktobra 1962, ko je sklical 2. vatikanski kon­cil. Cerkev je z njim doživela nove binkošti. Po vsem hudem, kar je Ja­nez XIII. doživel v letih svojega duhovništva, bi pričakovali besede zaskrbljenosti in spominjanja na strašljivo preteklost, ki se ne sme več ponoviti. 

Očitno pa je tedaj v svoji duši nosil podobo drugačnega sveta, prežetega z upanjem, kot mi­lostni dar vstalega Kristusa. Okoli njega, zlasti v srcih ljudi, ki so pre­živeli vojno, je bilo še polno vsako­vrstnega razdejanja, Janez XIII. pa je v še nezaceljene rane vnesel slu­tnjo in okus Božjega kraljestva.

A to, kar je svetu v tistih letih dal do­brodušni sv. Janez XIII., tudi zanj ni bila novost. Davno pred njim je med razpadanjem judovskega kraljestva in izgnanstvom v Babilon (587 pr. Kr.) prerok Jeremija vzklikal potr­tim rojakom: »Vriskajte od veselja Jakobu, vzklikajte poglavarju na­rodov!« Ničesar zunaj njega ni bilo, kar bi ga navdajalo z veseljem, prerojenje je bilo notranje, dar Svete­ga Duha. Tako naj tudi nas ne zme­de uporništvo in jeza, ki divja okoli nas, ampak naj se oziramo Vanj, od katerega prihaja vsak dober dar.

Milan Knep

Nekaj misli in poudarkov iz nadškofove pridige pri slovesni sveti maši ob za­četku sinodalne poti v nedeljo, 17. okto­bra: Ko je papež Frančišek v soboto, 9. oktobra 2021, nagovoril zbrane na odprtju sinode v sinodalni dvorani v Vatikanu, jim je dejal: »To sinodo ži­vimo v duhu molitve, s katero se je Jezus obrnil na Očeta za svoje: 'Da bi bili vsi eno'. Vsi, brez razlik, in pose­bej mi, pastirji, moramo ohranjati in trdno zagovarjati to enost, zlasti mi, škofje, ki vodimo Cerkev, da bi poka­zali, da je tudi škofovstvo eno samo in nedeljeno. V edinem Božjem ljud­stvu zato hodimo skupaj, da bi imeli izkušnjo Cerkve, ki prejema in živi dar enosti in se odpira glasu Duha.« Ko govorimo o sinodi, nas posebej nagovarjajo nekatere besede. 

Najprej je to osnovni pomen besede »sinoda«, ki po­meni skupna pot, hoditi skupaj. Da bi mogli v resnici hoditi skupaj in bi tako postajali vedno bolj ena sama Cerkev, eno samo Božje ljudstvo, je potrebno, da v središče postavimo poslušanje: poslu­šanje Božjega ljudstva, poslušanje pa­stirjev, poslušanje rimskega škofa. Samo tako se bo sinodalni način lahko začel. 

Poslušanje pa nas ne sme oviti v var­nost skupine, v kateri se dobro poču­timo. To bi bilo zgolj poslušanje že znanega. Sinodalno poslušanje nas mora odpreti navzven. Najprej mo­ramo začeti poslušati Boga, saj smo njegovo ljudstvo. Kristusova Cerkev smo. On je naš pastir in mi smo njego­vi. Zato morajo biti naša ušesa in srca naravnana najprej na Božjo besedo. Poslušanje Božje besede mora postati molitev; ne toliko molitev, v kateri mi Bogu pripovedujemo svoje želje, am­pak molitev, v kateri srce odpremo Bogu in njegovi ljubezni. 

V molitvi si moramo z vso resnostjo postaviti vprašanje: Kaj Bog želi za nas, za svo­jo Cerkev, ki živi v naši škofiji, v naši župniji, v moji družini? »H katerim korakom nas vodi Sveti Duh, da bi v skupni hoji na sinodalni poti rasli? Iz te odprtosti za Boga in njegovo voljo se bomo odprli drug drugemu v pripravljenosti slišati, kaj po tebi Duh govori naši Cerkvi. Pri tem smo povabljeni, da govorimo svobodno in spoštljivo. Odpovedati se moramo všečnim besedam in prizadevanjem za doseganje ciljev, ki bi bili meni všeč. 

Kar povem, povem iz posluša­nja Božje besede in iz molitve, in kar pove drugi, poslušam ravno tako iz Božje besede in molitve. Drug druge­mu bomo razodevali, kaj v Duhu spo­znavamo kot pot, po kateri moramo hoditi, da bi postajali vedno bolj Kri­stusovi, vedno bolj njegova Cerkev. To bo tudi pot, na kateri se bomo ne­prestano učili. Na sinodalno pot ne stopamo z vnaprej izdelanimi rešitva­mi. To bi pomenilo v samem izhodišču zgrešiti ne samo cilj, ampak tudi pot. 

Naj to razmišljanje zaključim z misli­jo p. Yvesa Congarja: »Ni treba narediti druge Cerkve, treba je narediti Cerkev, ki bo drugačna.« In kako si sam pred­stavljam Cerkev, ki bo drugačna? Tako, da bo vsak, ko bo slišal besedo Cerkev, pomislil nase in ne na nekaj zunaj sebe. Ko bomo mi vsi postali Cerkev. Ko bo vsak samega sebe doživljal kot živega in dejavnega, kot nenadomestljivega člana skrivnostnega Kristusovega te­lesa, ki živi v naših družinah, župni­jah, škofijah in v vesoljni Cerkvi.«

Freske v kapelah kapela svetega Andreja /Kapela Svete Trojice-zaključek/


 

Vhod v kapelo »stražita« kralj David s krono, žezlom in harfo, ki ga predsta­vlja kot psalmista, ter starozavezni veliki duhovnik Aron z značilnim rogljastim pokrivalom in oblačilom z zvončki, v roki pa drži knjigo. Nad njima se po loku navzgor pnejo angeli: eden igra flavto, drugi gosli, v osrednjem polju pa manjši adoratorji častijo troedinega Boga, ki ga upodablja naslikan trikotnik.

Kapela svetega Andreja stoji nasp­roti kapele Svete Trojice in je po­slikana s prizori iz svetnikovega življenja. Če začnemo tokrat z opi­sovanjem manjših slik pod obokom (v lunetah), vidimo, da gre za dva prizora iz Janezovega evangelija. Na levi zgoraj vidimo Andreja v druž­bi z Janezom Krstnikom, ki na mi­moidočega Jezusa kaže z besedami: »Glejte Jagnje Božje«, Jezus pa stoji blizu hiše in ju vabi k sebi. Andrej gre za njim, drugi dan pa pripelje še svojega brata Simona (prim. Jn 1,35­39). Prizor na desni zgoraj prikazuje trenutek, ko ga predstavlja Jezusu: Andrej z roko kaže na Simona, ki v napol pokleku z desnico na prsih in iztegnjeno levico izraža svoje spošto­vanje. Jezus s slovesno dvignjeno de­snico upira svoj pogled vanj in izre­ka pomenljive besede: »Ti si Simon, Janezov Sin. Imenoval se boš Kefa« (prim. Jn 1, 40-42).

Na teh podobah, kakor tudi na obeh večjih pod njima, opazimo, da jih ni v celoti izdelala Quaglieva roka; še najbolj se to izraža pri Jezusu in ne­katerih drugih podrobnostih.

  V ponedeljek, 1.11., na praznik vseh svetih, bodo svete maše po nedelj­skem redu. Ob 9.00 bo slovesno sve­to mašo vodil pomožni škof dr. An­ton Jamnik. Ob 17.00 bo molitev vseh štirih delov rožnega venca po odda­nih molitvenih namenih za rajne. Go­spod nadškof bo imel slovesno sveto mašo v cerkvi vseh svetih na Žalah ob 15.00. Lepo vabljeni!

  V torek, 2.11, ko se spominjamo vseh vernih rajnih, bodo svete maše po običajnem delavniškem razporedu.

   Nedelja, 24. 10.: 30. nedelja med letom, misijonska nedelja

   Ponedeljek, 25. 10.: sv. Krišpin in Krišpinijan, mučenca

   Torek, 26. 10.: sv. Lucijan in Marcijan, mučenca

   Sreda, 27. 10.: sv. Sabina Avilska, mučenka

   Četrtek, 28. 10.: sv. Simon in Juda Tadej, apostola

   Petek, 29. 10.: sv. Mihael Rua, duhovnik, redovnik

   Sobota, 30. 10.: sv. Marcel, mučenec

   Nedelja, 31. 10.: 31. nedelja med letom

Tudi v stolnici boste lahko pred prazniki opravili sveto spoved. 

V petek in soboto bo na voljo vsaj en spovednik 

od 7.00 do 12.00 ter 

od 17.00 do 19.00, 

v nedeljo pa bo spovedovanje po običajnem urniku.

Cerkev v teh dneh naklanja popolni odpustek, ki ga lahko darujete za rajne. Pogoji so: opravljena spoved, prejem obhajila, obisk pokopališča in molitev po namenu svetega očeta za rajne.

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.

Za izvajanje verskih obredov so določeni naslednji pogoji:

-  PCT (preboleli, cepljeni, testirani) nad 12 let starosti;

-  nošenje maske,

-  razkuževanje rok in

Prosimo, poskrbite za zaščito sebe in drugih!

Pred nami sta praznika vseh svetih ter vernih duš. Navada je, da v teh dneh darujete svoje darove tudi za molitve za vaše drage rajne. Tako kot vsako leto boste lahko tudi tokrat na posebne zloženke napisali imena tistih, za katere želite, da še posebej molimo in darujemo svete maše. Imena z vašim darom oddajte v poseben nabiralnik pri kapeli sv. Križa, v kiosku ali v zakristiji. Boglonaj!


 

 

 TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

sobota, 16. oktober 2021

TEDEN BOŽJE BESEDE 17. 10. 2021-24. 10. 2021

Kako je mogoče, da je bila sv. Tere­zija iz Lisieuxa, francoska karmeličanka (1873-1897), leta 1997 razgla­šena za cerkveno učiteljico, čeprav je umrla stara komaj 24 let in se po izobrazbi ter ustvarjalnem opusu ne more primerjati s cerkveni uči­telji, kot so: sv. Avguštin, sv. Tomaž Akvinski, sv. Terezija Avilska itd.? Čeprav ni bila ne psihologinja ne psihoterapevtka, je odkrila prvora­zredni psihološki in duhovni pro­blem, ki ga je strnila v stavek: »Moje želje so zame pravo mučeništvo.« Jakob in Janez, kakor beremo v današnjem evangeliju, sta ravnala ravno nasprotno: »Učitelj, želiva, da nama storiš, kar te bova prosi­la.« Potrošništvo spodbuja sanje in želje. Če tej zablodi sledimo, se naš notranji svet razleti na množico želja, izgubimo stik s svojo notran­jostjo in tavamo po njenem obrobju, po katerem vznikajo nove in nove želje. Kot pri Adamu in Evi, ki sta imela raj, a sta hotela prestopiti tudi v območje, ki pripada samo Stvarni­ku. Kdor želja ne kroti, hoče nazadn­je vse: prepotovati ves svet, imeti vse znanje, posedovati rezidence od Ir­ske do Tasmanije in na svojih plovil­ih gostiti vse lepotice sveta. In kar je manj kot vse, v njem povzroča frus­tracije. Prazna in frustrirana duša, mučenica svoje zmote, vse bolj kliče po alkoholu in kokainu, po spodbujevalih in pomirjevalih ter vedno močnejših dražljajih. Terezija je od množice želja naredi­la obrat k absolutni kakovosti. Nje­no odkritje, zdravilno za dušo in psiho, se glasi: »Hočem vam pokazati še mnogo odličnejšo pot. Ljubezen je najzanesljivejša pot. Ob teh besedah sem se umirila. Ljubezen je vse v vsem. Moj poklic je odslej ljubezen. Našla sem svoje mesto v Cerkvi.« In dodajmo: tudi v razrvani družbi.

Milan Knep

V torek je gospod nadškof v stolnici, ki so jo napolnili študentje skupaj z neka­terimi dekani, predstavniki in profe­sorji različnih fakutet, ob začetku aka­demskega leta daroval sveto mašo v čast Svetemu Duhu. V svojem nagovo­ru se je dotaknil tudi trenutnih razmer in časa, v katerega so mladi poslani, ter jih spodbudil k zavzetemu študiju in odgovornemu delu: »Prosim vas, da v središče postavite človeka. Ne človeka, ki je produkt naključja, rezultat silnic časa in na­rave, ampak človeka, ki v sebi nosi Božjo podobo in podobnost. Zato pri učenju in raziskovanju odkri­vajte skrivnosti in zakonitosti, ki so položene v stvarstvo, in tiste, ki so položene v srce. Čisto vsak poklic je namenjen služenju človeku in či­sto vsako delo je na koncu v službi človeku. Kadar to ni, kadar postane samo sebi namen, kadar se ujame v vrtinec sebičnosti, postanemo pol­ni zvenečih besed o svobodi, o pra­vicah, o dostojanstvu, človek pa se izgubi, ni več pomemben, pomemb­ne so pravice, pomembne so agende neke skupnosti, človek pa je spre­menjen v sredstvo, ki se ga uporabi in odvrže.

Doživljamo kulturo videza, ko je iz­jemno pomembna zunanjost, na no­tranjost pa pozabljamo. To je tudi čas, v katerem je zmedenost duha dosegla presenetljive razsežnosti. Čas, v katerem je veliko dvomov v znanost in v njeno poštenost; čas, v katerem se zanikajo dejstva; čas, ko je na pohodu sebičnost, ki se požvi­žga na sočloveka in na njegovo do­bro. Čas, v katerem tisti, ki bi morali učiti druge, zahtevajo dokaze, da vi­rus škodi, da povzroča bolezen. To je čas, ki ga vi sami dobro poznate; in s tem tudi čas, ki postavlja pred vas izzive. Vaše poslanstvo je veliko. In spodbujam vas, da se potrudite za ce­lostno izobrazbo ...«

Tema letošnjega svetovnega misijon­skega dneva: »Ne moreva, da ne bi go­vorila o tem, kar sva videla in slišala« (Apd 4,20) je povabilo vsakemu od nas, da »poskrbimo« in povemo, kaj nosimo v srcu. Ko se s hvaležnostjo spominjamo naših misijonarjev, prosimo gospodarja žetve za nove misijonarske poklice, obe­nem pa, kakor nas spodbuja papež Fran­čišek, tudi sami postanimo oznanjevalci in misijonarji v svojem okolju ter razši­rimo svoj krog, »da bi dosegli tiste, ki jih sami po sebi ne bi imeli za 'svoj svet zani­manja', čeprav so blizu nas.

  V nedeljo, 17. 10., bo imel ob 16.00 nadškof sveto mašo ob začetku sinode. Lepo vabljeni!

  V sredo, 20. 10., bo zvečer ob 18.30 sveta maša ob začetku sodnega ob­dobja, t.i. »rdeča« maša. Maševal bo novomeški škof dr. Andrej Saje.

  V soboto, 23. 10., bo zvečer ob 18.30 slovesna zahvalna maša ob 50. oble­tnici delovanja orglarske šole, po njej pa bo koncert zborovskih in orgelskih skladb. Lepo vabljeni!

Freske v kapelah kapela Svete Trojice

Cesare Ripa nam v svojem priročniku Iconologia Božjo milost predstavi takole: »Lepa, nasmejana ženska z obrazom, obrnjenim proti nebu, kjer je Sveti Duh v podobi goloba. V desni roki ima oljčno vejico s knjigo, v levi pa čašo. Poglejte v nebesa, kajti milost prihaja samo od Boga, ki se razodeva v nebesih. Za to milost si je treba prizadevati; spreobrniti se moramo k njemu in ga iz vsega srca prositi, naj nam odpusti naše hude grehe. Sveti Duh je upodobljen zato, ker mu modri teologi upravičeno pripisujejo vlivanje Božje milosti v naša srca, zato je rečeno, da je milost Božja dobrina, ki se po Božji radodarnosti in brez kakršnih koli njihovih zaslug širi v vsa bitja. Oljčna vejica pomeni mir, ki ga grešnik, ki je po milosti spravljen z Bogom, čuti v svoji duši. Skodelica pomeni milost, v skladu s prerokovim izrekom: Moja čaša (skodelica) je prepolna. Na njej je lahko napisano 'Pijača in opojnost'. Kajti tisti, ki je v Božji milosti, je vedno opit s sladkostjo njegove ljubezni, saj je ta opojnost tako močna in mogočna, da zaradi nje človek pozabi na žejo po posvetnih stvareh...«

Molitev pa je opisana kot: »Stara žena skromnega videza, od glave do peta pokrita z belim plaščem, z obrazom, obrnjenim proti nebu. Kleči z obema iztegnjenima rokama, v desni roki drži kadilnico, katere verižice so kroglice ali vrtnice Device Marije, v levi roki pa elegantno drži srce. Naslikana je stara, ker se v starosti človek bolj posveča molitvi, ker je bližje odhodu s tega sveta;splaščem je pokrita odglave dopet, da bi pokazala, da molitev ne sme biti javna in vidna drugim, temveč skrita in skrivnostna. Bel plašč pomeni, da mora biti molitev preprosta in čista; s pogledom, obrnjenim proti nebu, pa sporoča, da je molitev povzdignjenje duha in vzbujanje čustev, s katerimi človek govori, nagovarja Gospoda Boga in mu razkriva skrivnosti in želje svojega srca. Kadilnica je simbol molitve, o kateri pravi prerok v 141. psalmu: 'Moja molitev naj se kakor kadilo usmerja predte.' Kroglice, ki so kot verižice na kadilnici so tam postavljene zato, ker se uporabljajo za molitev, ki jo sestavljata Očenaš in Zdrava Marija. Milina, s katero v levi roki drži srce, pa kaže (kot je dejal sveti Avguštin), da če zraven ni srca, je vsako delo jezika zaman: To je molitev srca, ne ustnic; kajti Bog ne posluša besed, ampak gleda v srce tistega, ki moli.«

   Nedelja, 17. 10.: 29. nedelja med letom

   Ponedeljek, 18. 10.: sv. Luka, evangelist

   Torek, 19. 10.: sv. Pavel od Križa, duhovnik

   Sreda, 20. 10.: b.sl. Anton Strle, duhovnik

   Četrtek, 21. 10.: sv. Uršula, devica, mučenka

   Petek, 22. 10.: sv. Janez Pavel II., papež

   Sobota, 23. 10.: sv. Janez Kapistran, duhovnik

   Nedelja, 24. 10.: 30. nedelja med letom, misijonska nedelja

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

OKTOBER - ROŽNOVENSKI MESEC

Lepo vabljeni k skupni molitvi rožnega venca, ki bo vsak delavnik:

-  ob 8.30 pred izpostavljenim Najsvetejšim ter

-  ob 18.00.

ZAŠČITA V ČASU EPIDEMIJE

Za izvajanje verskih obredov so določeni naslednji pogoji:

-  PCT (preboleli, cepljeni, testirani) nad 12 let starosti;

-  nošenje maske,

-  razkuževanje rok in

-  1,5 m medsebojne razdalje.

Prosimo, poskrbite za zaščito sebe in drugih!

 

TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

sobota, 09. oktober 2021

TEDEN BOŽJE BESEDE 10. 10. 2021-17. 10. 2021

 

Marsikdaj se potuhnemo in ne za­stavimo delikatnega vprašanja, ker se bojimo posmeha ali zamere nad­rejenega. Raje imamo nerazčiščen mir kot vznemirljivo razčiščevanje. Takšni so bili tudi apostoli, z izje­mo Petra in Tomaža. Oba sta govo­rila takrat, ko so drugi v zadregi ob­molknili in si mislili svoje. Peter je nekoliko abstraktno Jezusovo raz­pravo o bogatinih, ki bodo težko prišli v nebeško kraljestvo, »spustil na tla« in terjal odgovor zase in za preostale apostole. Brez olepševa­nja je podal ugotovitev: »Glej, mi smo vse zapustili in šli za teboj.« Tako je dogodek zabeležil evange­list Marko. Matej pa je zapisal še ne­prijetno vprašanje: »Kaj bomo torej prejeli?« oziroma, kaj bomo imeli od tega, če bomo še naprej s teboj. Je­zus se ni zmedel, ampak je bil doce­la konkreten: »Vsak, ki je zaradi mene zapustil premoženje in sorod­nike, bo že sedaj, v tem času, prejel stokrat toliko, v prihodnjem veku pa večno življenje.« Ker se obljuba o stokratnem pove­čanju dobrin in prijateljskih zvez vse do velikega petka ni uresničila, so ga zapustili, Peter ga je po vrhu vsega še zatajil, Juda pa izdal. Pod križem je ostal samo sv. Janez. Go­tovo zato, ker je Jezusu brezpogo­jno pripadal. Že davno pred po­slednjimi dogodki je opustil misel na količino dobrin in se zasidral v absolutni kakovosti, v ljubezni, ki je nemerljiva, a je temelj vsega. In o tem nam danes govori Knjiga modrosti: »Molil sem in dana mi je bila preudarnost, klical sem in name je prišel duh modrosti. Bolj sem jo cenil kakor žezla in presto­le, v primerjavi z njo sem imel bo­gastvo za prazen nič.« Kar je Janez razumel že pod križem, so drugi apostoli, potem ko so z Marijo pro­sili za Svetega Duha, doumeli šele na binkošti.

Milan Knep

Kot je bilo že predstavljeno, se bo tokratna sinoda o sinodalnosti začela odvijati najprej na škofijski ravni; tako bo po slovesnem za­četku s sveto mašo v Rimu (10. oktobra), sveta maša tudi v naši stolnici in sicer v nedeljo, 17.10. ob 16.00. Vodiljo bo gospod nadškofin metropolit msgr. Stanislav Zore.

Predstavitev uradnega logotipa sinode

Veliko, mogočno drevo, polno modro­sti in svetlobe, se izteza proti nebu. Kot znamenje življenja in upanja iz­raža Kristusov križ. Nosi evharistijo, ki sije kot sonce. Ho­rizontalne veje se odpirajo kot roki ali krila in predstavljajo Svetega Duha. Božje ljudstvo ni statično: giba se in neposredno namiguje na poimenova­nje svetovne sinode, ki se glasi Hoditi skupaj. Božje ljudstvo povezuje skupna moč, ki jo črpa iz drevesa Življenja in ki spodbuja njegovo hojo. Petnajst silhuet povzema vse člove­štvo v različnosti življenjskih situacij različnih generacij in izvorov. Ta vidik poudarja množica svetlih barv, ki so znamenje veselja.

Med temi ljudmi: mladimi, starimi, mo­škimi, ženskami, najstniki, otroki, laiki, redovniki, starši, pari, samskimi, zdra­vimi, bolnimi, ki so vsi na isti poti, ni hierarhije; škof in redovnica ne hodita pred njimi, ampak z njimi. Povsem na­ravno so na začetku mladi in najstniki, ki spominjajo na Jezusove besede v evan­geliju: »Slavim te, Oče, Gospod neba in zemlje, ker si to prikril modrim in razu­mnim, razodel pa otročičem« (Mt 11,25).

Horizontalni napis Za sinodalno Cerkev: občestvo, sodelovanje, poslanstvo sledi od leve proti desni v smeri poti, jo s tem poudarja in utrjuje in se zaključi z na­slovom Sinoda 2021-2023, ki je umeščen višje in povzema celoto. Avtorica logotipa je Isabelle de Senilhes, Francozinja, ki živi v Parizu in deluje kot svobodna grafična oblikovalka in predstav­nica za javnost. Slovensko verzijo logotipa je prilagodil Miha Omejc.

Vsako zasedanje na drugem vatikan­skem koncilu se je začelo z molitvijo Adsumus Sancte Spiritus. Prve besede v la­tinskem originalu pomenijo »Pred teboj smo, Sveti Duh«. To molitev so skozi sto­letja uporabljali na koncilih, sinodah in drugih zborovanjih Cerkve, njeno avtor­stvo pa pripisujejo sv. Izidorju Seviljskemu (ok. 560-4. april 636). Ko vstopamo v sinodalni proces, s to molitvijo kličemo Svetega Duha, naj dela v nas, da bomo mogli biti občestvo in ljudstvo milosti.

Pred Teboj smo, Sveti Duh, ko smo zbrani v Tvojem imenu.

Samo ti nas vodi,

bodi doma v naših srcih;

pokaži nam pot, po kateri naj gremo,

in kako naj hodimo po njej.

Šibki smo in grešni;

ne dopusti, da bi širili nered.

Ne dopusti, da bi nas nevednost vodila

po napačni poti ali da bi pristranskost vplivala

na naša dejanja. Daj, da v Tebi najdemo svojo edinost, da bomo lahko skupaj hodili večnemu

življenju naproti in se ne bomo oddaljili od poti resnice in od pravičnosti.

Vse to Te prosimo, ki deluješ na vsakem kraju in

v vsakem času, v občestvu z Očetom in Sinom na vekov veke. Amen.

Freske v kapelah - kapela Svete Trojice


Na oboku kapele je Quaglio upodobil sanje očaka Jako­ba. V njih zre skrivnostne, do neba segajoče stopnice (ali lestev), po katerih se vzpe­njajo in spuščajo angeli; na vrhu stopnic, ki se konču­jejo v oblakih, pa je podoba Boga Očeta s trikotnikom. Ja­kobova zgodba se »začne« v 25. poglavju prve Mojzesove knjige, ko Izak od Boga izpro­si potomstvo. Njegova žena Rebeka rodi dvojčka, Ezava in Jakoba. Potem, ko Jakob z zvijačo dobi očetov blagoslov, ga ta pošlje na pot v Mezopotamijo, da si tam poišče ženo. Na poti iz domačega kraja se nekoč ustavi na nekem kraju in tam prenoči. »V sanjah so se mu prikaza­le stopnice, ki so bile postavljene na zemljo, vrh pa jim je segal do neba. In po njih so Božji angeli hodili gor in dol. In glej, Gospod je stal zgoraj in rekel: 'Jaz sem Gospod, Bog tvojega očeta Abrahama in Izakov Bog. Ze­mljo, na kateri ležiš, bom dal tebi in tvojim potomcem'« (1 Mz 28,12-13). Angeli, ki se spuščajo in dvigajo po lestvi, ponazarjajo dejavno (vita activa) in premišljajoče življenje (vita contemplativa) ter povezavo med nebom in zemljo, s čimer je simbo­lično nakazana tudi Kristusova po­sredniška vloga. Ta podoba dobi svoj odmev tudi v Novi zavezi, ko Jezus začudenemu apostolu Filipu pove: »Resnično, resnično, povem vam: Videli boste nebesa odprta in Božje angele hoditi gor in dol nad Sinom človekovim« (Jn 1,51).

V obeh trikotnih vdolbinah (sosvodnicah) oboka levo in desno v okrašenih okvirih (kartušah) se­dita dve mladeniki, ki predstavljata Božjo milost (Gratia divina) in moli­tev (Oratio). Obe podobi sta opisani v že omenjenem priročniku Iconologia Cesara Ripe, ki nam Božjo mi­lost predstavi takole: »Lepa, nasme­jana ženska z obrazom, obrnjenim proti nebu, kjer je Sveti Duh v podobi goloba.

DOGODKI PRED NAMI

   V torek, 12. 10., bo zvečer ob 18.30 sveta maša ob začetku akademskega leta.

   V nedeljo, 17. 10., bo imel ob 16.00 gospod nadškof sveto mašo ob začetku sinode. Lepo vabljeni!

   V sredo, 20. 10., bo zvečer ob 18.30 sveta maša ob začetku sodnega obdobja, t.i. »rdeča« maša. Maševal bo novomeški škof dr. Andrej Saje.

   V soboto, 23. 10., bo zvečer ob 18.30 slovesna zahvalna maša ob 50. oble­tnici delovanja orglarske šole, po njej pa bo koncert zborovskih in orgelskih skladb. Lepo vabljeni!

    Nedelja, 10. 10.: 28. nedelja med letom

    Ponedeljek, 11. 10.: sv. Janez XXIII., papež

   Torek, 12. 10.: sv. Maksimiljan Celjski, mučenec

    Sreda, 13. 10.: sv. Koloman, mučenec

    Četrtek, 14. 10.: sv. Kalist I., papež, mučenec

    Petek, 15. 10.: sv. Terezija Avilska, redovnica, cerkvena učiteljica

    Sobota, 16. 10.: sv. Jadviga (Hedvika), kneginja, redovnica

    Nedelja, 17. 10.: 29. nedelja med letom

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

OKTOBER - ROŽNOVENSKI MESEC

Lepo vabljeni k skupni molitvi rožnega venca, ki bo vsak delavnik:

-  ob 8.30 pred izpostavljenim Najsvetejšim ter

-  ob 18.00.

ZAŠČITA V ČASU EPIDEMIJE

Za izvajanje verskih obredov so določeni naslednji pogoji:

-  PCT (preboleli, cepljeni, testirani) nad 12 let starosti;

-  nošenje maske,

-  razkuževanje rok in

-  1,5 m medsebojne razdalje.

Prosimo, poskrbite za zaščito sebe in drugih!

 

TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

sobota, 02. oktober 2021

TEDEN BOŽJE BESEDE 3.10.2021 - 10.10.2021

Psihoterapevt dr. Andrej Perko pra­vi, da se moški poroči zaradi spol­nosti, ženska pa zaradi odnosa. Ta trditev bolj ali manj drži, vendar gre Sveto pismo onkraj te opredelitve. Na današnjo nedeljo beremo neko­liko drugače: »Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridru­žil svoji ženi in bosta eno telo.« To skrivnostno medsebojno naravna­nost je tankočutno izrazil ruski filo­zof Nikolaj Berdjajev: »Vse življenje sem sanjaril o bistvu pravega dru­ženja ljudi, o srečanju duš. Presene­ča me, da moški in ženske, tudi če se ljubijo in živijo v intimnem odno­su, drug drugemu ne odprejo svoje duše; ostajajo zaprti vase in nedou­mljivi drug drugemu.« V kratkem mističnem tekstu iz 12. stol., neznanega avtorja z naslovom Knjiga štiriindvajsetih filozofov, najdemo stavek: »Opredelitev pa je dana glede na cilj. Enost je cilj in popolnost.« Postati eno je torej cilj zakona in najvišja popolnost. Vsa­ka druga popolnost, ki jo še dose­žemo, denimo popolnost v poklic­nem delu, veščinah, kot so tehnične spretnosti, igranje inštrumenta, ali popolnost katere koli ustvarjalno­sti, je manj pomembna in manj po­polna od te, h kateri stremita mož in žena, ki si prizadevata doseči edi­nost dveh src.

Kako najti pot v skrivnostno globino duše sozakonca? Mislim, da se duše poročenih ne srečajo predvsem zato, ker odnos obtiči na telesni in dušev­ni ravni; tudi pogovor med zakonce­ma. Namesto da gre zakonski par k terapevtu, da ju nauči pogovora, naj v oktobru sama preizkusita še nekaj drugega - naj zmolita desetko rožne­ga venca za svoje otroke, zase in še za koga. Srečala se bosta v  Bogu, zunaj arene življenja. Odeta z Božjo bližino in ljubeznijo bosta vse, kar si bosta povedala, prav razumela.

Milan Knep

Zakaj moliti rožni venec? Ali ni to preveč ponavljajoča se molitev?Prisluhnimo, kaj nam je o tej čudoviti molitvi povedal Benedikt XVI.:

»Sveti rožni venec ni pobo­žna praksa, ki bi bila odrinje­na v preteklost, kot molitev iz drugih časov, o kateri je treba razmišljati z nostalgijo. Namesto tega rožni venec do­življa skoraj novo pomlad. V današnjem razpršenem svetu ta molitev pomaga po­staviti Kristusa v središče, tako kot je storila Devica, ki je notranje premišljevala o vsem, kar je bilo rečeno o njenem Sinu, in nato o tem, kar je storil in rekel. Z Ma­rijo usmerjamo svoja srca k Jezusovi skrivnosti. Kristus je postavljen v središče naše­ga življenja, našega časa, na­ših mest; s kontemplacijo in meditacijo njegovih svetih skrivnosti veselja, svetlobe, žalosti in slave. Rožni venec, če ga molimo na pristen način, ne meha­nično in površno, ampak glo­boko, resnično prinaša mir in spravo. Vsebuje zdravilno moč najsvetejšega Jezusove­ga imena, ki ga z vero in lju­beznijo prikličemo v sredi­šče vsake zdravamarije.« /Odlomki iz govorov ob začet­ku in koncu Marijinega meseca (maj 2008)/

Kateri je končni cilj sinode? Cilji sinodalnega procesa Cerkev prepoznava, da je sinodalnost sestavni del njene narave, a ne kot nek dogodek ali slo­gan, temveč je slog in način, kako Cerkev živi svoje poslanstvo v svetu. Poslanstvo Cerkve zahteva, da celotno Božje ljudstvo hodi skupaj, v občestvu, in na tej poti vsak njegov član izpol­ni svojo temeljno vlogo v edinosti z drugimi. Drugi vatikanski koncil je okrepil zavest, da so vsi krščeni, tako hierarhično vodstvo kot laiki, poklicani k dejavni udeležbi pri odrešenjskem poslanstvu Cerkve (C, 32-33). Verniki so pri krstu in birmi prejeli Svetega Duha ter imajo različne darove in karizme za prenovo in izgra­dnjo Cerkve, saj so udje Kristusovega telesa. Sinodalni proces, v katerega vstopamo, usmer­ja temeljno vprašanje: Kako se danes na raz­ličnih ravneh (od krajevne do vesoljne) ure­sničuje »skupna hoja«, ki Cerkvi omogoča, da oznanja evangelij? H katerim korakom nas vabi Sveti Duh, da bi rastli kot sinodalna Cer­kev? (PD, 2)

V tej luči je cilj sedanje sinode, da skupaj s ce­lotnim Božjim ljudstvom poslušamo, kar Sve­ti Duh govori Cerkvi. To delamo tako, da sku­paj prisluhnemo Božji besedi v Svetem pismu in živem izročilu Cerkve, potem pa poslušamo drug drugega. Dejansko je cilj celotnega dalnega procesa spodbujanje žive izkušnje raz­ločevanja, sodelovanja in soodgovornosti, pri čemer imamo možnost skupnega zbiranja ra­znovrstnih darov, usmerjenih v poslanstvo Cerkve v svetu. Namen sinode je navduševanje ljudi, da začnejo sanjati, v kakšno Cerkev smo poklicani; da se razcveti upanje in spodbudi za­upanje, da se povežejo rane, da se stkejo nove in globlje vezi, da se učimo drug od drugega, da gradimo mostove, da razsvetlimo razum, da ogrejemo srca in da okrepimo roke za naše sku­pno poslanstvo (PD, 32).

/iz: Vademekum 1.3./

Freske v kapelah - kapela Svete Trojice

Manjši sliki pod obokom, nad obe­ma večjima prizoroma, pripovedujeta dva dogodka iz življenja preroka Elija, ki ju lahko razumemo tudi kot pred- podobo evaharistije. Celotna Elijeva zgodba je opisana v prvi knjigi Kraljev (1 Kr 17-22) ter na začetku druge knji­ge (2 Kr 1-2), ko se Elija na ognjenem vozu vzdigne v nebo. Na levi strani ga vidimo ob potoku Keritu, kamor se je na Gospodov ukaz skril. Kralju Aha- bu, ki je »delal, kar je hudo v Gospodo­vih očeh« (1 Kr 16,30), je namreč pre­rokoval dolgotrajno sušo v deželi, kot kazen za uvedbo Baalovega češčenja. Da bi ga zavaroval pred kraljevim ma­ščevanjem, mu Gospod naroči: »Poj­di od tod, kreni na vzhod in se skrij ob potoku Kerit, ki je vzhodno od Jor­dana! Iz potoka boš pil in krokarjem sem zapovedal, da te bodo tam hrani­li« (1 Kr 17,3-4). Nekaj časa je tako tam bival, krokarji so mu prinašali kruh in meso zjutraj in zvečer, iz potoka pa si je gasil žejo. Na prizoru ga vidimo, kako po dolgi poti sede počiva in si z utruje­nih nog sezuva obuvalo. Prizor na desni strani pa se odvija pre­cej kasneje, ko je Elija zopet na begu, a tokrat pred kraljico Jezabelo, ki mu streže po življenju zaradi uničenja Baalovih prerokov. Da bi se rešil, zbeži dan hoda v puščavo in »sede pod samo­tno bodičevje. Želel si je smrt in rekel: 'Dovolj je; zdaj, Gospod, vzemi moje ži­vljenje, saj nisem boljši kakor moji oče­tje.' Legel je in zaspal pod bodičevjem. A glej, dotaknil se ga je angel in mu re­kel: 'Vstani in jej!' Ozrl se je in glej, pri njegovem vzglavju je bil hlebček na vro­čem kamenju pečenega kruha in vrč vode« (1 Kr 19, 4b-6). Slikar ga je nasli­kal v trenutku, ko napol leže steguje roko k angelu, ki z levico drži kruh, z desnico pa kaže, da bo treba oditi na pot.

V soboto, 9. 10., bo zvečer ob 19.30 v stolnici koncert »Cantate Domino« zbora La Rupe iz Piemonta.

Lepo vabljeni!

V torek, 12. 10., bo zvečer ob 18.30 sveta maša ob začetku akademskega leta.

V sredo, 20. 10., bo zvečer ob 18.30 sveta maša ob začetku sodnega ob­dobja, t. i. »rdeča« maša. Maševal bo novomeški škof dr. Andrej Saje.

V soboto, 23. 10., bo zvečer ob 18.30 slovesna zahvalna maša ob 50. oble­tnici delovanja orglarske šole, po njej pa bo koncert zborovskih in orgleskih skladb. Lepo vabljeni!

   Nedelja, 3. 10.: 27. nedelja med letom, rožnovenska

   Ponedeljek, 4. 10.: sv. Frančišek Asiški, redovni ustanovitelj

   Torek, 5. 10.: sv. Marija Favstina Kowalska, redovnica

   Sreda, 6. 10.: sv.Bruno, redovnik, ustanovitelj kartuzijanov

   Četrtek, 7. 10.: rožnovenska Mati Božja

   Petek, 8. 10.: sv. Benedikta, devica, mučenka

   Sobota, 9. 10.: sv. Dionizij, škof in tovariši, mučenci

   Nedelja, 10. 10.: 28. nedelja med letom

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

OKTOBER - ROŽNOVENSKI MESEC

Lepo vabljeni k skupni molitvi rožnega venca, ki bo vsak delavnik:

-  ob 8.30 pred izpostavljenim Najsvetejšim ter

-  ob 18.00.

ZAŠČITA V ČASU EPIDEMIJE

Za izvajanje verskih obredov so določeni naslednji pogoji:

-  PCT (preboleli, cepljeni, testirani) nad 12 let starosti;

-  nošenje maske,

-  razkuževanje rok in

-  1,5 m medsebojne razdalje.

Prosimo, poskrbite za zaščito sebe in drugih!

 

TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/