Follow by Email

sobota, 26. junij 2021

TEDEN BOŽJE BESEDE 27. 6. 2021-5. 9. 2021

 POČITNIŠKE NEDELJE MED LETOM

Kdo tu česa ne razume, kdo se tu iz koga norčuje? Ali Michelangelo, ki Adama v Sikstinski kapeli posta­vi v razmerje do Boga, ali mreža slo­venskih gledaliških založb, ki po eni od direktoric pove, da je »umet­nost tu, da se odziva na družbene razmere«. Tudi iz Adama je izšla družba, ki je potrebovala refleksijo, a sta mu družba in kultura priznavali avtentičnost njegovega hrepenen­ja, ki je segalo prek njiju v prostorje božjega. Vsakdo se je čutil vključenega tudi v vse presegajoče smiselno doga­janje, v zgodbo odrešenja, v to doga­janje, ki ga zamejujeta Alfa in Omega, stvarjenje in odrešenje padle narave. Pri založbi Maska so izdali Hvalnico kolesu. »Ob tem pa so posneli video, ki prikazuje kolo kot sredstvo spre­minjanja urbanega prostora.« Naj vsak dela, kar se mu zljubi, a naj ne pričakuje, da bo svojo stvaritev označil za umetnost in od države terjal denar. In če ga ne bo dobil, bo sedel na kolo in med vožnjo s pogle­dom svojih ostrih oči spreminjal socio-kulturne in gospodarske raz­mere v naselju, skozi katerega se bo peljal. Ni dostojno, če kdo politično agitacijo razglaša za umetnost. Tu imamo opravka z aplikacijo nihilizma na umetnost. Tistega nihilizma, ki pravi, da je umetnost vsaka stva­ritev, ki ji kdo pripiše takšen status. Današnja nedelja nas v Knjigi Modro­sti spomni, da je Bog človeka ustvaril za neminljivost in ga naredil za podo­bo lastnega lika. Po nevoščljivosti je v svet stopila smrt. Toda Bog se ne vese­li propada živega. Vsa ta drama je od nekdaj pritegovala umetnike, ki so skozi minljivo s svojim notranjim po­gledom prepoznali sledi večnosti, jih opisovali, naslikali, jih vklesali v ka­men in nam jih trajno ohranili, kar bi o videu posnetku kolesa težko rekli.

Milan Knep

ŽUPNIKOVA BESEDA
MAŠNIŠKO POSVEČENJE

Spoštovani farani, člani oltarnega občestva in bralci tedna Božje besede. Pred nami so težko pričakovane počitnice in dopusti. Letos se jih še posebej veselimo morda tudi zato, ker pričakujemo, da nam bo pole­tje prineslo še nekoliko več spro­ščenosti in »svobode«. V življe­nja vseh nas je namreč epidemija vnesla kar veliko sprememb, ki so nas tako ali drugače zaznamovale. Med mnogimi težkimi preizku­šnjami, za katere želim, da bi bile čimprej pozabljene, pa je tudi mar­sikatera pozitivna izkušnja in spo­znanje, za katero je prav, da ostane del našega življenja. Med drugim je to gotovo ugotovitev, kako dra­goceni so osebni stiki, srečanja in prijateljstva; kako pomembna je odgovornost do sebe, drugih in ce­lotne družbe; spoznanje, kaj pome­ni delati in se žrtvovati za skupno dobro ali rušiti vse, kar nekaterim privilegirancem ni po volji. In ne nazadnje: zavedanje, kako velik dar je sveta maša in kaj pomeni la­kota po evharističnem kruhu. Prav tu bi želel spodbuditi najprej vse tiste, ki še oklevate, da se z ve­seljem in brez strahu vrnete v cer­kev; vse tiste, ki ne želite prejemati obhajila na roke, da premislite, kaj odklanjate; vse nas pa, da tudi med počitnicami ne pozabimo na Boga. Vsi skupaj pa prosimo in molimo, da bi se jeseni lahko zdravi in brez omejitev vrnili v kolikor toliko normalno življenje. Naj Bog blago­slavlja tudi vaše počitniške in dopustniške dni!

Na praznik apostolov Petra in Pavla, v torek, 29. junija, bo gospod nad­škof ob 9.00 v naši stolnici posvetil letošnje novomašnike: Petra Čemažarja, iz župnije Ljubljana Ježica, Boštjana Dolinska, iz župnije Stranje ter br. Jurija Slamnika, kapucina, iz župnije Breznica.

Vabljeni k posvečenju, novomašnike vam priporočamo v molitev.

  V torek, 29. 6., bo ob 9.00 posvečenje letošnjih novomašnikov.

  V sredo, 7. 7., bo ob 18.30 sveta maša ob obletnici konca oborože­nih spopadov v vojni za Slovenijo.

  V ponedeljek, 26. 7., bodo v stol­nici nastopili: Jurka Zoroja flavta, Vasilij Meljnikov violina in Irina Rozanova orgle.

  V soboto, 7. 8., bo v stolnici kon­cert Berlinskega pihalnega okteta. Lepo vabljeni na oba dogodka!

  V ponedeljek, 23. 8., bo ob 18.00 sveta maša ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov.

  V petek, 3. 9., bo v stolnici zbor Slovenske filharmonije pod vod­stvom dirigenta Stephena Loytona izvajal Palestrinovo Misso papae Marceli in Brucknerjeve motete. Lepo vabljeni!

  V nedeljo, 5. 9., bo ob 10.00 TV Slovenija prenašala sveto mašo, ki jo v zahvalo in v priprošnjo sv. Florijanu za Božje varstvo organizira­jo gasilci ljubljanske regije. Svetih maš ob 9.00 in 10.30 ne bo.

  •  Nedelja, 27. 6.: 13. nedelja med letom
  •  Ponedeljek, 28. 6.: sv. Irenej Lyonski, škof, mučenec
  •  Torek, 29. 6.: sv. Peter in Pavel, apostola, slovesni praznik
  •  Sreda, 30. 6.: Prvi mučenci rimske Cerkve
  •  Četrtek, 1. 7.: sv. Estera, svetopisem­ska žena
  •  Petek, 2. 7.: sv. Janez Frančišek Regis, duhovnik
  •  Sobota, 3. 7.: sv. Tomaž, apostol
  • Nedelja, 4. 7.: 14. nedelja med letom
  •  Ponedeljek, 5. 7.: sv Ciril in Metod, zavetnika nadškofije
  •  Torek, 6. 7.: sv. Marija Goretti, devica, mučenka
  • Sreda, 7. 7.: b.sl. Anton Vovk, škof
  • Četrtek, 8. 7.: sv. Kilijan, škof, mučenec
  • Petek, 9. 7.: sv. Veronika Giuliani, mistikinja, opatinja
  • Sobota, 10. 7.: sv. Amalija, redovnica
  • Nedelja, 11. 7.: 15. nedelja med letom
  • Ponedeljek, 12. 7.: sv. Mohor in Fortunat, drugotna zavetnika nadškofije
  • Torek, 13. 7.: sv. Henrik II., cesar
  •  Sreda, 14. 7.: sv. Kamil de Lellis, duhovnik
  • Četrtek, 15. 7.: sv. Bonaventura, škof, cerkveni učitelj
  • Petek, 16. 7.: karmelska Mati Božja
  • Sobota, 17. 7.: sv. Aleš, spokornik
  • Nedelja, 18. 7.: 16. nedelja med letom
  • Ponedeljek, 19. 7.: sv. Arsenij Veliki, puščavnik
  • Torek, 20. 7.: sv. Marjeta Antiohijska, mučenka
  • Sreda, 21. 7.: sv. Danijel (Danilo), prerok
  • Četrtek, 22. 7.: sv. Marija Magdalena, spokornica
  • Petek, 23. 7.: sv. Brigita Švedska, redovnica, sozavetnica Evrope
  • Sobota, 24. 7.: sv. Krištof, mučenec
  • Nedelja, 25. 7.: 17. nedelja med letom Krištofova
  • Ponedeljek, 26. 7.: sv. Jaoahim in Ana, Marijini starši
  • Torek, 27. 7.: sv. Gorazd, Kliment in drugi učenci Cirila in Metoda
  • Sreda, 28. 7.: sv. Viktor (Zmago) I., papež
  • Četrtek, 29. 7.: sv. Marta, Marija in Lazar iz Betanije
  • Petek, 30. 7.: sv. Peter Krizolog, škof, cerkveni učitelj
  • Sobota, 31. 7.: sv. Ignacij Loyolski, ustanovitelj jezuitov
  • Nedelja, 1. 8.: 18. nedelja med letom Ponedeljek, 2. 8.: sv. Evzebij iz Vercellija, škof
  • Torek, 3. 8.: sv. Martin, menih
  • Sreda, 4. 8.: sv. Janez Marija Vianney, arški župnik
  • Četrtek, 5. 8.: Marija Snežna (Nives)
  • Petek, 6. 8.: Jezusova spremenitev na gori, praznik
  • Sobota, 7. 8.: sv. Sikst II., papež, mučenec
  • Nedelja, 8. 8.: 19. nedelja med letom
  • Ponedeljek, 9. 8.: sv. Edith Stein, mučenka, sozavetnica Evrope
  • Torek, 10. 8.: sv. Lovrenc, diakon, mučenec
  • Sreda, 11. 8.: sv. Klara (Jasna), redovna ustanoviteljica
  • Četrtek, 12. 8.: sv. Ivana Šantalska, redovnica
  • Petek, 13. 8.: sv. Poncijan in Hipolit, mučenca
  • Sobota, 14. 8.: sv. Maksimiljan Kolbe, mučenec
  • Nedelja, 15. 8.: MARIJINO VNEBOVZETJE, veliki šmaren
  • Ponedeljek, 16. 8.: sv. Rok, spokornik
  • Torek, 17. 8.: sv. Evzebij, papež, mučenec
  • Sreda, 18. 8.: sv. Helena, cesarica
  • Četrtek, 19. 8.: sv. Janez Eudes, duhovnik
  • Petek, 20. 8.: sv. Bernard, opat, cerkveni učitelj
  • Sobota, 21. 8.: sv. Pij X., papež
  • Nedelja, 22. 8.: 21. nedelja med letom
  • Ponedeljek, 23. 8.: sv. Roza iz Lime, redovnica
  • Torek, 24. 8.: sv. Natanael (Jernej), apostol
  • Sreda, 25. 8.: sv. Ludvik IX., francoski kralj
  • Četrtek, 26. 8.: sv. Ivana Bichier, redovna ustanoviteljica
  • Petek, 27. 8.: sv. Monika, mati svetega Avguština
  • Sobota, 28. 8.: sv. Avguštin, škof, cerkveni učitelj
  • Nedelja, 29. 8.: 22. nedelja med letom
  • Ponedeljek, 30. 8.: sv. Feliks (Srečko), mučenec
  • Torek, 31. 8.: sv. Nikodem, Jezusov učenec
  • Sreda, 1. 9.: Obletnica kronanja  Brezjanske Marije
  • Četrtek, 2. 9.: sv. Marjeta, devica, mučenka
  • Petek, 3. 9.: sv. Gregor Veliki, papež, cerkveni učitelj
  • Sobota, 4. 9.: sv. Rozalija Sicilska, spokornica
  • Nedelja, 5. 9.: 23. nedelja med letom, angelska

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu(med počitnicami v četrtek)

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

Prosimo Vas, da v stolnici upoštevate vsa potrebna navo­dila za zaščito: maska, razkuževanje rok in sedenje na raz­dalji vsaj 1,5 m to pomeni, da je vsaka druga klop prazna. Prosimo vas tudi, da upoštevate navodila redarja: ta vas ne bo spustil v cerkev brez maske ali pa vas bo prosil, da se udeležite maše ob kateri drugi uri, če bi vas bilo preveč. Prav tako se ne zbirajte pred cerkvijo, ker to ni dovoljeno. Bodimo hvaležni, da lahko vsaj na tak okrnjen način praznujemo in sodelujemo pri svetih mašah.

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

 

sobota, 19. junij 2021

TEDEN BOŽJE BESEDE 20. 6. 2021-27. 6. 2021

 

Težko prenašamo že najmanjše krivi­ce in napačne sodbe, ki jih o nas izreče­jo naši domači, sodelavci ali nadrejeni. Takoj pohitimo s snovanjem scenari­ja, kako bi domnevnemu krivičniku, ki nas je prizadel, prepričljivo pred­stavili svojo stran resnice. Številni ne­uspešni poskusi nas ne izučijo. Vedno znova želimo ubraniti svojo čast. Naj­večkrat že vnaprej vemo, da nam ne bo uspelo, a nas prizadetost priganja v novo in novo naprezanje. Ne pomi­slimo, da s tem postanemo žrtev svoje želje, ki nas žene, da bi bili videti neo­porečni in popolni, namesto da bi za­plet, ki je malokdaj rešljiv, v duhu blagrov izročili Bogu.

Na današnjo nedeljo nam Jobova arhetipska zgodba razodeva drugačen pristop. Pripoveduje nam, da je pra­vični Job utrpel izgubo lastne dru­žine in premoženja, po vsem hudem pa ga je zadela še bolezen. V obupu se je Job najprej jezil na Boga, ker je

njemu, ki je bil pravičen, naložil nezasluženo trpljenje. Dokončno pa so Joba iztirili trije možje, ki so mu do­kazovali, da ima njegovo trpljenje vzrok v neki njegovi krivdi, ki si je noče priznati. Job se je branil in v ne­dogled dokazoval svojo nedolžnost. Seveda jih ni prepričal. »Tedaj je Go­spod iz viharja spregovoril Jobu in rekel: 'Kdo je zaprl morje z vrati, ko je izbruhnilo in ušlo iz materinega naročja.'« Gospod je Jobu odprl um, da je uvidel svojo zmoto in nesmi­selno govorjenje prijateljev. Skrušen je rekel: »Jaz vem, da moj Odrešenik živi. Moje oči so to videle in shranile v moje srce. Edino Bog zre do koncev zemlje in vidi vse, kar je pod nebom. Enkrat sem govoril, pa ne bom več poskušal.« In Gospod je obrnil Jobovo usodo. Dvakratno mu je povrnil vse, kar je imel prej. In tako je pripra­vljen narediti vsakomur izmed nas.

Milan Knep

Ob 30-letnici samostojne sloven­ske države bomo Slovenci doma in po svetu ponovno ustvarili verigo molitve in posta za domovino, letos z geslom »K skupnemu Izviru«. Poleg devetdnevnice, ki poteka na Radiu Ognjišče, bo od 21. 6. od 18.00 do 22. 6. do 18.00 24 ur molitve in posta. V tem času se bomo prek spleta povezali v molitvi, ki jo bodo oblikovale različne skupine doma in zunaj meja naše države, prav vsak pa se bo molitvi lahko pridru­žil prek Youtube kanala Družine na www.youtube.com/Druzinamedia.

Lepo povabljeni, da tudi letos združimo svoje molitve, žrtve in prošnje. Podpirajmo drug drugega v prizadevanju za skupno dobro in zaupajmo Bogu, da nas bo vodil in blagoslavljal. Vsak lahko doda svoj kamenček v pisanem mo­zaiku skupne molitve, ki jo bomo Sloveniji podarili ob njenem pra­zniku. Posamezniki, družine in

skupnosti ste povabljeni, da se vsaj za 15 minut pridružite sku­pni prošnji in molitvi v 24-urni neprekinjeni molitveni verigi. Naj nas poveže molitev za Slovenijo! Pobuda Molitev in post za domovino

Gospod Bog,

ob 30-letnici države Slovenije slavimo tvojo dobroto.

Zahvaljujemo se ti za vse Tvoje milosti in varstvo.

Naj bomo ponosni na svoje korenine, iz

njih živimo in rastemo.

Sveti Duh, podeli nam zdravo pamet in

ustvarjalni pogum!

Emanuel-Bog znami, obvarujnas vsega,

kar ogroža naše telesno, duševno in

duhovno zdravje.

Mati Marija in sv. Jožef, izprosita

milost našim družinam,

da bodo odprte za življenje in šole

ljubezni za nove rodove.

Amen.

Freska na oboku glavne ladje osrednja poslikava

Avtor je v kompozicijo, ki je sicer iz­virno delo, vključil figure, povzete po različnih likovnih virih. Celotno do­gajanje je postavljeno na mestni trg pod obokano arhitekturo, ki se s sla­voloki odpira na vse štiri strani. Sko­zi dekorativno oblikovano odprtino vrh oboka prehaja iz zemeljske sfe­re v nebeško. Spodnji rob celotnega prizorišča in grlo naslikanega oboka opasuje členjen venčni zidec, vogale ob zgornji odprtini pa zapolnjujejo medaljoni z reliefnimi podobami sibil, antičnih prerokinj, ter peščenjakasti kipi prerokov. Prizori mučenja so naslikani na celotnem prizorišču, na vzhodnem in zahodnem delu (za­obljenem koncu pod slavolokoma, ki se odpirata visoko v modro nebo). V vzhodnem delu doseže dramatič­nost naslikanih dogodkov enega svojih vrhuncev. Tu vidimo, kako po eni strani trupla pobitih kristja­nov padajo čez rob, drugi pa čakajo, da jih zadene smrtonosni udarec meča ali sulice.

Krvoločnost krvnikov se ne zaustavi niti pred materjo z otrokom v na­ročju. Tako na desni strani vidimo, kako okrutnež vih­ti bodalo nad njo, ob nje­nih nogah pa omahuje čez rob moški, ki mu vojak s sulico prebada prsi. Z le­vico se še oprijemlje robu zidca, desni­ca pa že visi v prazno. Za njima je na konju naslikan Turek s turbanom na glavi in rdečo bojno zastavo v desni­ci. Sledi vojak, ki je že pripravljen, da z mečem v roki obglavi mladeniča, ki nemočen, z razprostrtimi rokami, na­pol leži na mrtvem tovarišu. Možje ob njem sklepajo roke in jih dvigajo proti nebu, v ospredje pa silijo množice, ki jih konjeniki potiskajo na rob. Na levi strani prizora pa vidimo mladeniča s cerkvenim banderom, ki ga nosi pred sv. Miklavžem. Ta v belem oblačilu, ogrnjen z rdečim pluvialom, dviga roke in kaže na nebeško vizijo svetega križa. Za njim, med množico mož raz­ličnih starosti, s sklenjenimi rokami kleči klerik v roketu in moceti. Ta skupina je prva na severni stra­nici, sledijo žene z otroki, nato pa po presledku še skupina oseb z mo­rilskim vojakom v sredi, vse pod ši­rokim, nizkim slavolokom, izpod katerega se kaže ozek kos neba.

   Nedelja, 20. 6.: 12. nedelja med letom

   Ponedeljek, 21. 6.: sv. Alojzij Gonzaga, redovnik

   Torek, 22. 6.: sv. Janez Fisher, Tomaž More, mučenca

   Sreda, 23. 6.: sv. Jožef Cafasso, redovnik

   Četrtek, 24. 6.: Rojstvo Janeza Krstnika, slovesni praznik

   Petek, 25. 6.: Dan državnosti, sv. Doreteja, mistikinja

   Sobota, 26. 6.: sv. Jožefmarija Escriva, ustanovitelj Opus Dei

   Nedelja, 27. 6.: 13. nedelja med letom

   V ponedeljek, 21.6., na god sv. Alojzija, njegovega krstnega zavetnika, bo zvečer ob 18.30 v stolnici sveta maša za + nadškofa Alojza Urana. Ob upo­števanju takrat veljavnih predpisov o dovoljenem številu vernikov vas lepo vabimo k tej spominski sveti maši.

   V torek, 22.6., pa bo ob 18.00 sve­ta maša ob dnevu državnosti. Letos obhajamo okroglo, 30. obletnico slo­venske osamosvojitve. Zaradi velike­ga številka povabljencev boste sveto mašo lahko spremljali le po medijih.

    V petek, 25.6., bo ob 10.00 v Šiški diakonsko posvečenje.

    V soboto, 26. 6., bo ob 10.30 v stol­nici sveta maša ob godu sv. Jožefmarija Escrivaja, ustanovitelja Opus Dei. Sveto mašo bo daroval beograj­ski nadškof msgr. Stanislav Hočevar.

    V torek, 29.6., bo ob 9.00 v stolnici posvečenje letošnjih novomašnikov.

Letošnje diakonsko posvečenje bo v župnijski cerkvi v Šiški v petek, 25. junija ob 10. uri. V diakone bodo posvečeni:

Rok Gregorčič, iz župnije Ljubljana Šiška;

Tadej Pagon, iz župnije Tržič Bistrica;

Janez Pavel Šuštar, iz župnije Homec

Nove diakone, ki bodo v teh dneh na duhovnih vajah, vam priporočamo v molitev.

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

sobota, 12. junij 2021

TEDEN BOŽJE BESEDE 13. 6. 2021-20. 6. 2021

11. NEDELJA MED LETOM

Kako bi Jezus danes govoril o Božjem kraljestvu? Njegovi sodobniki o njego­vem obstoju niso dvomili, zato jim je zadostovala ponazoritev z gorčičnim zrnjem. V sodobni kulturi za takšno oznanilo ni več podlage. Umetnost, ki je človeka vedno usmerjala v pre­sežno, se je zaprla v sociološke okvire. Posveča se ekološkim temam, družbe­ni pravičnosti, vključevanju in parti­cipaciji. Enako velja za psihoterapijo. Razmerje do Boga je postalo brezpred­metno. To je že pred več kot sto leti za­znal ruski filozof Vladimir Solovjov (1853-1900). V njegovem času je svet očarala Darwinova teorija evolucije. Brez zadržkov jo je sprejel in dopol­nil. Poudarjal je, da je lahko evoluci­ja samo integralna; vzporedno se raz­vijata tako tvarni svet kot duhovna preobrazba človeka in sveta. Kristus je kot prvorojenec vsega stvarstva gibalec tega razvoja. Solovjov je govo­ril o štirih stopnjah razvoja oziroma preobrazbe Božjega kraljestva. Prva je preskok od mrtve materije do prve žive celice; druga od prvega življenja na zemlji do človeka; tretja od prvega človeka do učlovečenja Jezusa Kristusa; četrta od zgodovinskega Kristusa do časa, ko bo Kristus vse v vseh.

V to dvigajoče se gibanje lahko ume­stimo evharistijo, kjer gre za prehod od neprosojne snovnosti k življenju v luči. Cerkev ima edini izvir luči v Kristusu. Evharistični kruh, ki ga uživamo, nas v sinovskem občestvu pridružuje življenju Svete Trojice. Naša grešna narava, naša usojenost smrti, se, ko uživamo Sveto Rešnje telo, odpre Bogu, ki se v Svetem Duhu spusti v nas in v nas delu­je tako, da nas vceplja v Kristusa. Tako naša človeška stvarnost sprej­me Božje delovanje v nas. Odslej v nas ne delujejo le fizikalne sile, ampak tudi božje.

Milan Knep

Iz nadškofove pridige na praznik SvetegaRešnjega telesa in krvi: »Ne bom vas zapustil sirot, prišel bom k vam,« je Jezus obljubil učen­cem po zadnji večerji. Brez njegove žive navzočnosti med nami bi bili v resnici sirote. H komu bi prišli, da bi predenj položili vse svoje življenje? Pred tabernakljem je vedno prostor za nas, za naše molitve, za naše sti­ske. 



Gospod nas čaka v blagi svet­lobi večne luči in nas posluša. Ne prekinja nas, ne sega nam v besedo. Posluša, kakor zna poslušati samo Bog. In če smo potrpežljivi s seboj in si vzamemo čas, lahko tudi mi zasli­šimo njega, njegovo besedo, njegovo spodbudo. Če se nam ne mudi in ne odidemo takoj, ko smo poveda­li, kar nam je ležalo na srcu in nam bremenilo dušo, če si dovolimo, da se začnemo učiti pri njem, ki je tu­kaj za nas, in tudi mi ostanemo tu­kaj zanj, potem smo deležni njego­vih besed in njegovega prijateljstva. 

Človek je vedno skušal tako ali druga­če narediti dober vtis na Boga. Hotel mu je pokazati, kako popoln je pred Bogom in s kakšno gorečnostjo mu služi, kako predano ga slavi in časti in kaj vse je pripravljen žrtvovati za Božje ime. Koliko takšne drže sreču­jemo še danes. V zahtevnih časih, ka­kršne doživljamo sedaj, se ti poskusi še pomnožijo. Večkrat se skrijejo pod plašč različnih pobožnosti, ki naj bi Boga prepričale, naj svojo jezo odvrne od nas. Srečujemo pa tudi čisto ma­gične poskuse, ko naj bi določena de­janja ali predmeti preprečili, da bi nas doletela nesreča. Kako daleč je to od prave vere in od resničnega zaupanja v Boga.

Jezus se tudi v tej naši stolnici in v tolikih drugih cerkvah daje Judom in Petrom, daje se nam, da bi nam pomagal zagledati naše stranpoti in v njegovem usmiljenju spet od­kriti ljubezen in življenje. Množice hodijo po ulici. Toliko ljudi. Vsak je zatopljen v svoje misli, vsak pogrez­njen v svoje skrbi, vsak zazrt v svoje sanje. Nekateri tudi z mržnjo v srcu, s kletvijo proti njemu, s protestom proti njemu in njegovi Cerkvi. Pa tudi mi, ki se imenujemo po njem in pravimo, da smo njego­vi. Kolikokrat nas koraki odnese­jo mimo. Mudi se nam. Hitimo za svojimi načrti in pozabimo, da brez njega ne moremo ničesar storiti. Lovimo minute, da potem v nepo­membnostih zapravljamo ure. On pa ostaja tukaj in nas čaka. Ker je tukaj za nas. Ker hoče biti z nami vse dni, do konca sveta. »Kdor pri­de k meni, gotovo ne bo lačen, in kdor vame veruje, gotovo nikoli ne bo žejen.« Lačni begamo po svetu, tukaj pa nas čaka kruh in kdor je ta kruh, bo živel vekomaj.

Freska na oboku glavne ladje osrednja poslikava

Apostoli, angeli s cvetjem in alegorije kreposti so okvir in spremljava osred­njega dogodka, ki se dogaja na oboku. Ta dramatično in razgibano prikazuje preganjanje in mučenje kristjanov pod cesarjema Dioklecijanom in Maksimijanom v mestu Miri. Preden si ogleda­mo posamezne prizore, poglejmo, kako je prišlo do tega preganjanja.

Po kratkih, a hudih prega­njanjih kristjanov v času cesarja Decija (250-251) in Valerijana (257-260), je s cesarjem Galienom nasto­pilo za Cerkev dokaj dolgo obdobje miru, ki je trajalo vse do Dioklecijana. Galien je leta 260 izdal celo odlok o strpnosti v prid kristjanom, ki so ga upo­števali tudi njegovi nasle­dniki. Dioklecijanovo pre­ganjanje pa je bilo zadnje in najbolj krvavo. Trajalo je osem let in naj bi terjalo od 1500 do 3000 žrtev. Cesar Dioklecijan, ki je vladal od leta 284 do 305, se je rodil v Solinu pri Spli­tu. Bil je sin dalmatinskega sužnja, se pridružil rimski vojski in se povzpel do poveljnika cesarske garde. Oblast je pre­vzel z vojaškim udarom in si za svojo re­zidenco izbral Nikomedijo. Uspelo mu je, da je v cesarstvu znova vzpostavil red in upočasnil propad imperija. Rim­sko cesarstvo je razdelil na vzhodni in zahodni Rim; sam je vladal vzhodne­mu Rimu, njegov sovladar Maksimiljan pa zahodnemu. Čeprav je bil na ne­katerih področjih zelo revolucionaren, pa je na verskem področju ostal star Rimljan, navezan na staro verstvo, zato je uvedel cesarski kult: cesarji so sveti, posvečeni, saj dobijo oblast neposredno od boga Jupitra, zato so rojeni od boga. Kljub temu pa v prvih dvajsetih letih njegovega vladanja kristjanov niso res­neje nadlegovali.

K temu ga je nagovo­ril šele njegov socesar Galerij, ki se je odločil pokopati pod se­boj vse, kar je krščanske­ga. Tako je Dioklecijan od februarja 303 do februarja 304 razglasil štiri edikte:

-  po prvem so kristja­ni izgubili državljanske pravice, prepovedano je bilo bogoslužje, zaplenili so svete posode in knjige, cerkve pa porušili;

-  drugi odlok je ukazal aretacijo škofov in duhov­nikov (»cerkvenih vodite­ljev«) z namenom, da jih prisilijo v darovanje po­ganskim bogovom;

-  tretji ukrep je predvideval osvobodi­tev ujetnikov, če privolijo v žrtvovanja bogovom, v nasprotnem primeru pa jih je treba mučiti;

-  četrti odlok pa oba prejšnja razširi na vse kristjane. Tiste, ki ne darujejo, ča­kajo najhujše muke, smrt ali pa prisil­no delo v rudnikih.

Trajanje in način preganjanja pa nista bila povsod enako silovita; na zaho­du, v provincah, ki so pripadale Maksimiljanu, so bila preganjanja ostra in kratka (v Italiji in Afriki), na Vzho­du pa veliko hujša in so trajala dlje.

   Nedelja, 13.6.: 11. nedelja med letom

   Ponedeljek, 14.6.: sv. Valerin in Rufin, mučenca

   Torek, 15.6.: sv. Vid, mučenec

   Sreda, 16.6.: sv. Beno iz Meissna, škof

   Četrtek, 17.6.: sv. Rajner, samotar

   Petek, 18.6.: sv. Gregor Barbarigo, škof

   Sobota, 19.6.: sv. Nazarij, prvi koprski škof

   Nedelja, 20.6.: 12. nedelja med letom

DOGODKI PRED NAMI

  V ponedeljek, 21.6., na god sv. Alojzija, njegovega krstnega zavetnika, bo zvečer ob 18.30 v stolnici sveta maša za + nadškofa Alojza Urana. Ob upoštevanju takrat veljav­nih predpisov o dovoljenem številu vernikov vas lepo vabimo k tej spominski sveti maši.

  V torek, 22.6., pa bo ob 18.00 sveta maša ob dnevu državnosti. Letos obhajamo okro­glo, 30. obletnico slovenske samostojnosti. Zaradi velikega številka povabljencev boste sveto mašo lahko spremljali le po medijih.

  V petek, 25.6., bo ob 10.00 v Šiški diakonsko posvečenje.

  V torek, 29.6., bo ob 9.00 v stolnici po­svečenje letošnjih novomašnikov.

  V ponedeljek, 21.6., na god sv. Alojzi­ja, njegovega krstnega zavetnika, bo zvečer ob 18.30 v stolnici sveta maša za + nadškofa Alojza Urana. Ob upo­števanju takrat veljavnih predpisov o dovoljenem številu vernikov vas lepo vabimo k tej spominski sveti maši.

  V torek, 22.6., pa bo ob 18.00 sveta maša ob dnevu državnosti. Letos obhajamo okroglo, 30. obletnico slo­venske samostojnosti. Lepo vabljeni!

  V petek, 25.6., bo ob 10.00 v Šiški diakonsko posvečenje.

  V torek, 29.6., bo ob 9.00 v stolnici posvečenje letošnjih novomašnikov.

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

Prosimo Vas, da v stolnici upoštevate vsa potrebna navo­dila za zaščito: maska, razkuževanje rok in sedenje na raz­dalji vsaj 1,5 m to pomeni, da je vsaka druga klop prazna. Prosimo vas tudi, da upoštevate navodila redarja: ta vas ne bo spustil v cerkev brez maske ali pa vas bo prosil, da se udeležite maše ob kateri drugi uri, če bi vas bilo preveč. Prav tako se ne zbirajte pred cerkvijo, ker to ni dovoljeno. Bodimo hvaležni, da lahko vsaj na tak okrnjen način praznujemo in sodelujemo pri svetih mašah.

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

sobota, 05. junij 2021

TEDEN BOŽJE BESEDE 6. 6. 2021-13. 6. 2021

Kako se počutite, ko se zbudite? Ura za odhod v službo neusmiljeno teče. Omahujete, ali naj prej popijte kavo ali naj otroku, ki ga peljete v vrtec, poiščete kapo. Godrnjanje sozakonca, ki že stotič ponavlja, da vedno vse zakomplicirate, preslišite. Koga krivite, ko je vaše iskreno prizade­vanje prezrto ali ko ste nič hudega sluteč vpleteni v razmerja, zaradi katerih vam grozijo s tožbo? Odkar se je po zapeljevanju kače zalo­milo med Bogom, Adamom in Evo, le malokaj steče gladko. Razprava o tem, ali bi Adam in Eva lahko ravnala dru­gače, je brezpredmetna, ker nista stala v realnem času. Sta le podoba za sta­nje, ki je sledilo skrivnostnemu padcu nekje na začetku človeškega rodu. Neugotovljivo je, kakšne zunanje in no­tranje okoliščine so botrovale dvomu v Božjo dobroto, da je ponudba kače obveljala za bolj verodostojno.

Veliko bolj smiselno je izhajati iz tega, kar je in od tu naprej iskati rešitev. Berdjajev, ki ga večkrat nava­jam, ne govori o drugih, temveč pa­dlega človeka prepozna v sebi. Odkri­to pravi: »Človek je protislovno bitje. To je globlje v človeku kot navidezna odsotnost protislovij. V sebi opažam celo vrsto med seboj prepletenih pro­tislovij. Takšen je na primer spoj oho­losti in skromnosti. Bil sem izjemno sočuten, vendar sem naredil bore malo, da bi to sočutje tudi udejanil. V življenju sem vedno čutil delovanje iracionalnih sil. Nikoli nisem delo­val po premisleku, v mojih dejanjih je bilo preveč impulzivnega.« Če vsega tega pri sebi ne uvidim, sem farizej, zguba, ker oviram milost, ki bi reševala mojo protislovnost. Z zuna­njimi uspehi notranji podrtiji ne bom kos. Sv. Pavel predlaga, naj se tako kot on oklenem vstalega Kristusa.

Milan Knep

PRAZNIK IN ČEŠENJE SRCA JEZUSOVEGA

Praznik Srca Jezusovega je praznik Božje ljubezni. Ta doseže svoj višek potem, ko Bog daruje ljudem svojega edinca, ki je ljubil svet »s človeškim srcem«. Človeško srce je privzel kot orodje neskončne ljubezni.

Pravo češenje Jezusovega Srca tako nima nič opraviti s kakšno sentimentalno čustvenostjo. Sve­to pismo velikokrat govori o srcu, ki ima širši in globji pomen ka­kor v vsakdanji govorici: zajema vso človekovo notranjost, poleg čustev tudi misli in namene, od­ločitve, spomine in načrte. Srce je tisto najglobje v človeku, najbolj skrito jedro našega bitja, središče in vrh naše osebnosti. S pojmom srca Sveto pismo zaobjame celo­tnega človeka in njegovo notranjo vrednost: njegovo duhovno veliči­no ali bedo.

Evangeliji nam predstavijo člove­ško srce kot intimno prizorišče nenehnega boja med dobrim in zlom, med lučjo in temo, iskreno­stjo in lažjo. V srcu se rojevajo do­bre in plemenite misli, iz srca pa prihajajo tudi največje hudobije in zločini. Zato se človekova resnič­na veljava meri po tem, kaj je v nje­govem srcu. Božje oko se namreč ne zaustavlja pri zunanjostih, saj »človek vidi, kaj je pred očmi, Go­spod pa vidi v srce« (1 Sam 16,7). Odločilno je torej tisto, kar je v srcu.

Mali princ pisatelja Saint-Exuperyja lepo pravi: »Bistvo je očem nevidno, zato moramo gledati s srcem.« Zato David tako goreče prosi: »Čisto srce, o Bog, mi ustvari«, Jezus pa blagruje tiste, »ki so čisti v srcu«. Biti čist v srcu pomeni biti poln ljubezni; poln de­javne, odpuščajoče, nase pozablja­joče, zveste ljubezni. Izraz »Božje Srce« želi označiti najglobje bistvo Boga. Božje Srce je brezdanja globina troedinega Boga. Božje Srce je neizrekljivo popolno in sveto. V njem ni niti sence zla, maščevalnosti, krivičnosti ali kakršnekoli nepopolno­sti. Božje Srce je polno dobrote, ljubezni in usmiljenja do nas.

Zadnja v vrsti kreposti, upodobljenih na nadstreških sosvodnic ladijskega stropa, je podoba plemenitega moža, ki se sklanja k siromaku in mu daje miloščino. Ob nje­govih nogah je podoba pelikana z mladiči, kot simbol nesebične ljubezni.

O kreposti ljube­zni kot eni izmed treh božanskih kreposti smo ne­kaj zapisali že pri opisu upodobitve le-te v kapeli Sv. Rešnjega telesa. Ena izmed oblik konkretizacije te kreposti ljubezni je tudi ljubezen do bližnjega. Pri razmi­šljanju o tem pa ne moremo mimo Je­zusove »trojne« zapovedi ljubezni: do sebe, do Boga in do bližnjega. Začnimo pri ljubezni do sebe. Tu se takoj pojavi pomislek, da je vsaka ljubezen do sebe sebičnost, a že Aristotel se sprašuje, ali more postati dober nekdo, ki ni zmo­žen misliti nase? Jezus pravi, da mora­mo ljubiti bližnjega kakor samega sebe in ne namesto sebe. Tudi ni rekel, da moramo delati dobro samo bližnjemu, ne pa tudi samemu sebi. To pa pomeni, da mora biti ljubezen do bližnjega pra­va, urejena; najti mora pravilno ravno­vesje med lastnimi interesi in koristmi drugih, kar pa ni vedno lahko. Drug »problem«, ki se ob tem pojavi, je, kako združiti popolno ljubezen do Boga s prizadevnim zavzemanjem za ljudi, za svoje bližnje. Odgovor na to vprašanje je odvisen od vprašanja o Božji navzočnosti v svetu in v ljudeh, saj je vsak človek Bož­ja podoba. Če mu služimo in spoštujemo

njegovo dostojanstvo, služimo Bogu sa­memu. Tudi Kristus sam se je poistovetil z bližnjim: »Karkoli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili« (Mt 25,40). Gledati moramo torej svojega bližnjega tako, da bomo v njem odkrili Kristusa samega. To pa je samo pogoj za držo, ki mora slediti. Kajti tudi hudič vidi v vsakem človeku Kristusa in ga prav zaradi tega sovraži. Če na tak na­čin istovetimo Boga in bližnjega, potem moramo biti zelo pozorni, da ne bomo nikomur delali hudega. V zvezi s tem sv. Avguštin zelo razumljivo piše: »Nih­če naj ne reče: če ne ljubim brata, grešim kvečjemu zoper človeka. Kako ne bi gre­šil zoper Boga samega, če grešiš zoper lju­bezen? Bog je ljubezen.« Krščanska ljubezen mora zato biti uni­verzalna in mora preseči osebne, rasne, državne in narodnostne antipatije. Nepri­jetna čustva in odpor do bližnjega imajo pogosto skrivnosten izvor, a vsi moramo biti toliko pogumni, da obvladamo od­por, ki ga kdaj čutimo do svojih bližnjih in do ljudi, s katerimi se srečujemo. Neka­teri med njimi namreč nimajo samo ne­prijetnih pomanjkljivosti, ampak so tudi zares hudobni. Tudi tu nam Jezus daje lep zgled, ko pravi, da daje Bog sonce in dež tako hodobnim kakor dobrim, tako pra­vičnim kot krivičnim. Psevdo Makarij to razloži: stvari, na katere sije sonce, sonca ne spremenijo. Sonce se ne umaže, ko ob­seva močvirje. Tako tudi kristjan ne bi smel spreminjati izraza svojega obličja z ozirom na osebo, s katero govori; dobri moramo biti z vernimi in nevernimi, s svetniki in grešniki. Ljubiti moramo to­rej tako svoje sovražnike kakor prijatelje.

  Nedelja, 6.6.: 10. nedelja med letom

  Ponedeljek, 7.6.: sv. Robert Newminstrski, opat

Torek, 8.6.: sv. Medard, škof

Sreda, 9.6.: sv. Primož in Felicijan, mučenca

  Četrtek, 10.6.: sv. Bogumil Poljski, škof

  Petek, 11.6.: Srce Jezusovo, slovesni praznik

Sobota, 12.6.: Marijino Brezmadežno Srce

  Nedelja, 13.6.: 11. nedelja med letom

  V ponedeljek, 21.6., na god sv. Alojzi­ja, njegovega krstnega zavetnika, bo zvečer ob 18.30 v stolnici sveta maša za + nadškofa Alojza Urana. Ob upo­števanju takrat veljavnih predpisov o dovoljenem številu vernikov vas lepo vabimo k tej spominski sveti maši.

  V torek, 22.6., pa bo ob 18.00 sveta maša ob dnevu državnosti. Letos obhajamo okroglo, 30. obletnico slo­venske samostojnosti. Lepo vabljeni!

  V petek, 25.6., bo ob 10.00 v Šiški diakonsko posvečenje.

  V torek, 29.6., bo ob 9.00 v stolnici posvečenje letošnjih novomašnikov.

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

Prosimo Vas, da v stolnici upoštevate vsa potrebna navo­dila za zaščito: maska, razkuževanje rok in sedenje na raz­dalji vsaj 1,5 m to pomeni, da je vsaka druga klop prazna. Prosimo vas tudi, da upoštevate navodila redarja: ta vas ne bo spustil v cerkev brez maske ali pa vas bo prosil, da se udeležite maše ob kateri drugi uri, če bi vas bilo preveč. Prav tako se ne zbirajte pred cerkvijo, ker to ni dovoljeno. Bodimo hvaležni, da lahko vsaj na tak okrnjen način praznujemo in sodelujemo pri svetih mašah.

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/