sobota, 4. december 2021

TEDEN BOŽJE BESEDE 5. 12. 2021-12. 12. 2021

2. ADVENTNA NEDELJA

Klemen Aleksandrijski (150-211), grški filozof, ki je po spreobrnjenju postal ravnatelj katehetske šole v Aleksandriji, je prvi uporabil izraz filokalija, ljubezen do lepega (philia ljubezen; kalon lep). Njegovo duhov­no izkustvo je zelo podobno temu, kar nam na 2. adventno nedeljo govori prerok Baruh: Sleci, Jeruza­lem, obleko svoje žalosti in bede in ob­leci lepoto veličastva, ki je od Boga. Tej lepoti veličastva, ki je Gospod sam, naj po besedah Janeza Krstnika pri­pravimo pot v puščavi svojih duš, zravnamo steze, da nas bo laže dose­gel, vsaka dolina naj se napolni z njegovo navzočnostjo, vsaka gora in hrib med nami, ki zakrivata pogled nanj, naj se znižata, da bomo videli Njegovo odrešenje.

Po duhovnem uvidu filozofa Plotina (205-270) vesolja ne moremo zares misliti, če nismo najprej začudeni nad njegovo lepoto in dobrostjo. V tem čudenju šele uvidimo, da je vesolje torej vse, kar biva dar, in šele tako se lahko odpravimo na duhovno pot iskanja njegovega brezdanjega Izvora in Darovalca. S filokalijo, z ljubeznijo do lepote, sta dejansko mišljeni lepota in do­brota Boga, enega in edinega, tran­scendentnega Počela in Cilja vseh bitij, ultimativne Resničnosti, ki žari v sublimni ustrojenosti svo­jega stvarstva, harmoniji narave in skrivnostih splošne ter osebne zgo­dovine (prim. G. Kocijančič, iz Pred­govora k slovenski izdaji Filokalije).

Ljubljana bo v teh dneh osvetljena, zadišalo bo po kuhanem vinu in mesninah. Nič ni narobe, če se s svo­jimi najbližjimi kak večer sprehodi­mo po mestu, a naj bomo pozorni na razliko lepota predbožične os­vetlitve in privlačnost dobrot, ki se nam ponujajo, so drugega red, kot lepota in dobrota, o katerih govorita prerok Baruh in Janez Krstnik.

Milan Knep



Ob ustanovitvi ljubljanske škofje leta 1461 je bilo določeno, da bo škofu po­magal voditi škofijo zbor dvanajstih duhovnikov, članov stolnega kapitlja, ki se imenujejo kanoniki. Poleg rednih kanonikov je po statutu stolnega kapitlja predvideno, da nadškof imenuje tudi častne kanonike. Ta čast je name­njena duhovnikom, ki so se odlikovali s posebnimi zaslugami za Cerkev. Pri večerni sveti maši v torek, 23. no­vembra, je ljubljanski nadškof metro­polit msgr. Stanislav Zore umestil dva nova častna kanonika: Alojzija Grebenca, župnika in dekana v Dolu pri Ljubljani, ter mag. Tomaža Nagodeta, župnika v Smledniku. Izročil jima je insignije, zunanje znake kanoniške časti: rdečo moceto, biret, verižico s svetinjo in prstan.

Po novem ima tako stolni kapitelj v Ljubljani poleg osmih rednih kanoni­kov še pet častnih.

»In mi duhovniki, tudi vidva draga nova častna kanonika, smo na poseben način poklicani, da je naš pogled neprestano na­ravnan na Gospoda Jezusa Kristusa. Tudi mi smo otroci te zemlje, tega časa, tega sve­ta, in vendar moramo s posebno skrbnostjo skrbeti za to, da ostajamo Kristusovi, da je Kristus naša pot, naša luč, naša resnica, da bo mogel biti tudi naše življenje. In da svoja ušesa pozorno odpiramo za besedo Svetega pisma in za nauk Cerkve. Šele, če smo v tem prav zakoreninjeni, če stojimo v Svetem pismu, v izročilu in v globoki veri v Jezusa Kristusa, potem bomo tudi drugim lahko pomagali do trdnosti, do prave smeri v času, ki je zmeden, ki je zahteven, kakor so bili zahtevni vsi časi. In zato, dragi bra­tje in sestre, se obrnimo na Božjo mater, ki je znala v zahtevnih časih svojega življenja vedno znova odkrivati Božjo voljo, slediti Jezusu Kristusu in izpolniti svoje poslan­stvo. Naj tudi nam pomaga slediti Kristu­su, spoznavati Božjo voljo in jo izpolnjeva­ti.« (zaključek nadškofove pridige)

Čestitkam obema novoimenovani­ma častnima kanonikoma se pridru­žuje tudi naše stolno občestvo!

  Na »Miklavževo nedeljo«, 5. 12., bo slovesno sveto mašo ob 9.00 daroval gospod nadškof.

  V ponedeljek, 6. 12., bo v stolnici celodnev­no češčenje. Svete maše ob 10.30 ne bo. Ob 18.00 bo sklep s petimi litanijami Srca Jezu­sovega in sveto mašo.

  V sredo, 8. 12., na praznik brezmadežnega spočetja Device Marije, bodo svete maše po prazničnem redu (tudi popoldne ob 16.00).

  V nedeljo, 12. 12., bo gospod nadškof pri sveti maši ob 16.00 podelil Sveta pisma leto­šnjim katehumenom iz naše nadškofije.



Potem, ko je sveti Jurij ubil zmaja, je v času cesarjev Dioklecija in Maksimijana nastopilo tako veliko preganjanje kri­stjanov, da jih je bilo v enem mesecu mučeniško ubitih dvaindvajset tisoč. Zato so se, nadaljuje pripovedovanje pisec »Zla­te legende«, nekateri odrekli in zapustili Boga ter žrtvovali malikom.

»Ko je sveti Jurij to videl, je slekel vite­ško obleko, prodal vse, kar je imel, ter dal revnim, oblekel obleko kristjana, šel sredi plačancev in začel vpiti: 'Moj Bog je naredil nebesa in je pravi Bog.' Tedaj mu je prokurator rekel: 'Kakšna predrznost je to, da praviš, da so naši bogovi hudiči? Povej nam, kaj si ti in kakšno je tvoje ime?' Odgovoril je in rekel: 'Sem plemenitega rodu, vitez iz Kapadokije; vse sem zapustil, da bi služil nebeškemu Bogu.' Tedaj ga je prokurator skušal z lepimi besedami pritegniti, a ko mu ni uspelo, ga je dal dvigniti na škripec ter ga tako prete­pati z velikimi palicami in železnimi biči, da je bilo njegovo telo vse razbito na koščke. Potem je vzel železne oko­ve in mu jih pritrdil na boke, čreves­je, ki se je pokazalo, pa poparil s soljo in ga poslal v ječo. Toda še isto noč se mu je z veliko svetlobo prikazal naš Gospod in ga potolažil. Ko je prokurator Dacijan videl, da ga ne bo mogel premagati, je poklical svojega čarode­ja in mu rekel: 'Vidim, da ti krščan­ski ljudje ne dvomijo o naših mukah.' Čarovnik je vzel močan strup, ga pomešal z vinom, klical imena svo­jih lažnih bogov in ga dal piti svete­mu Juriju. Ta ga je vzel, naredil nad njim znamenje križa in ga spil, ne da bi mu kaj škodovalo. Zaklinjevalec je zato naredil še močnejši strup in mu ga dal piti, pa ni bilo nič. Ko je to vi­del, je pokleknil k njegovim nogam in ga prosil, naj ga naredi za kristja­na. Ko je Dacijan izvedel, da je postal kristjan, mu je odrezal glavo. Nato je dal zjutraj svetega Jurija postaviti med dve kolesi, ki sta bili polni me­čev, ostrih in rezajočih na obeh stra­neh. Toda kmalu sta se kolesi zlomi­li in sveti Jurij je ušel brez poškodb. Nato je Dacijan ukazal, naj ga položi­jo v kotel, poln staljenega svinca, a ko je sveti Jurij vstopil vanj, se je zdelo, da je v zdravilni kopeli.« Naslikana prizora v obeh poljih pod obokom prikazujeta svetega Jurija pred prokuratorjem, sedečim na pre­stolu, kako s prstom kaže proti nebu, ter njegovo mučenje. Dva rablja ga v ječi stiskata pod težko kamnito klado.

   Nedelja, 5. 12.: 2. adventna nedelja, »Miklavževa nedelja«

   Ponedeljek, 6. 12.: sv. Miklavž, škof, slovesni praznik v stolnici

   Torek, 7. 12.: sv. Ambrož, škof, cerkveni učitelj

   Sreda, 8. 12.: Brezmadežna, slovesni praznik

   Četrtek, 9. 12.: sv. Peter Fourier, redovni ustanovitelj

   Petek, 10. 12.: Loretska Mati Božja

   Sobota, 11. 12.: sv. Damaz I., papež

   Nedelja, 12. 12.: 3. adventna nedelja

Za izvajanje verskih obredov so določeni naslednji pogoji:

-    PCT (preboleli, cepljeni, testirani) nad 12 let starosti;

-    nošenje maske,

-    razkuževanje rok in

-   1,5m medsebojne razdalje.

Prosimo, poskrbite za zaščito sebe in drugih!

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

10.00 11.00 redne jutranje molivke/ci

11.00 12.00 posamezniki (tiho češčenje)

12.00 13.00 kanoniki

13.00 14.00 posamezniki (tiho češčenje)

14.00 15.00 redovnice in redovniki

15.00 16.00 posamezniki (tiho češčenje)

16.00 17.00 župnijski pastoralni svet

17.00 18.00 neokatehumeni

18.00 sklep češčenja s petimi litanijami Srca Jezusovega in sveto mašo

 


TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/



sobota, 27. november 2021

TEDEN BOŽJE BESEDE 28. 11. 2021-5. 12. 2021

Ali ste kdaj sami pri sebi opazili majhno zvijačo, s katero prijateljem pripovedujete o skupnih znancih? Ker želite na sogovornika narediti dober vtis in v njem utrditi prepriča­nje, da ste resnicoljubna in dobroho­tna oseba, skupnega znanca najprej pohvalite. Takoj za tem pa si vzame­te pravico, da po izrečeni pohvali na­daljujete s kritičnimi opazkami. Po vsem tem samozadovoljno ugotovi­te, da ste o bližnjem govorili nepri­stransko. Na to, da je bilo vse skupaj navadno opravljanje, niti ne pomi­slite. A se je zgodilo prav to, česar no­čete videti: ni šlo le za opravljanje, temveč za moralno sodbo. »Kdo si ti, da sodiš?« nas sprašuje sv. Pavel v pismu Rimljanom.

Ponižno priznanje, da smo v medse­bojnih odnosih polni najrazličnejših zvijač, naj bo uvod v letošnji advent. Obšlo nas bo blagodejno razpoloženje, v katerega bo lahko sv. Pavel z upan­jem na spremembo na prvo adventno nedeljo podal svoje vabilo: Naj vas Gospod obogati in napolni z lju­beznijo drug do drugega in do vseh, da še bolj napredujete v tem, kako vam je treba živeti (prim. 1 Tes 3-4).

Če smo prepoznali zvijačnost pri svojem komuniciranju, smo na­redili prvi korak; če smo svoj greh ponižno priznali, smo šli še korak dlje. Preostane nam še tretji korak, kako naj Pavlovo vabilo udejanimo v praksi. Tisti hip, ko naj bi se pohvala bližnjega nadaljevala s sodbo o njego­vi moralni integriteti, naj sodbo pre­hiti preprosta molitev: Gospod, nak­loni svojo dobrotno pomoč temu človeku, ki bi ga sedaj rad kritiziral in ga v očeh bližnjega pomanjšal. Naj bo uspešen pri svojih prizadevanjih, tudi če niso popol­na in sam v njih ne vidim posebne vred­nosti za širšo skupnost. Naj bo učinkovit v tem, kar zna. Blagoslavljaj ga.

Milan Knep

Misli iz pridige nadškofa Stanislava Zoreta na praznik Kristusa Kralja vesoljstva v stolnici:

Ko govorimo o kraljestvu, si vedno predstavljamo prestol, oblast, moč. In Jezus ima svoj prestol in ta nje­gov prestol je križ. Zanimivo, da so si vsi skozi vso zgodovino prizadeva­li, da bi na neki način prevzeli Jezu­sovo kraljestvo, da bi zagospodovali nad srci, nihče pa se nikoli ni pote­goval za njegov prestol. Kraljestvo, to ja, prestola, prestola pa ne! Nihče se ni potegoval za njegov križ, da bi bil pribit, da bi se žrtvoval za svo­je. Da bi dal čisto vse, vsega samega sebe, za svoje. Ta križ je namreč do­kaz njegove absolutne ljubezni. In ta ljubezen ne odstopi pred ničemer, ta ljubezen ne umanjka zaradi nobene­ga razloga. Če ga boli, ljubi naprej; če ga sramotijo, ljubi naprej; če čuti, da umira, ljubi naprej. To je prestol lju­bezni in to je moč in oblast ljubezni do konca. Zaradi ljubezni do konca ima Gospod oblast nad našimi srci. Zemeljski kralji imajo oblast, ki jo izvršujejo nad svojimi podaniki in odločajo o njihovi usodi. Jezus pa je v nekem trenutku rekel svojim učencem: »Vas sem imenoval prija­telje, ker sem vam razodel vse, kar sem slišal od svojega Očeta.« V Jezu­sovem kraljestvu ni služabnikov. V Jezusovem kraljestvu smo prijatelji, zato ker Jezus ničesar ne skriva pred nami, ampak nam razodeva čisto vse, kar mu je dal Oče, kar mu je raz­odel Oče.

In zato med tistimi, ki so Kristusovi, zares Kristusovi, ne sme biti služab­niških odnosov, da bi eni gospodo­vali, drugi pa služili, eni ukazovali, drugi pa se morali pokoravati. V Je­zusovem kraljestvu je odnos prija­teljstva, ljubezni, spoštovanja. V Je­zusovem kraljestvu se vsak sklanja pred svojega brata, pred svojo sestro, kakor se je Jezus sklonil pred svoje učence in jim umil noge. V Božjem kraljestvu ni služabnikov. Edini služabnik v Božjem kraljestvu je naš kralj, gospod Jezus Kristus, ki ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi on stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge. Naj na ta praznik Kristusa Kralja vesoljstva tudi v naše življenje zazveni Jezusovo vprašanje Pilatu: »Ali so ti o meni drugi povedali ali praviš to sam od sebe?« Pilat se je moral od­ločiti: ali bo v tistem trenutku sodil po obtožbah ljudi ali bo sam preso­dil, kakšna je resnica in kdo v resnici stoji pred njim. Kdo je Jezus? Jezus postavlja vprašanja tudi nam: Kdo sem jaz zate? Ali ostajaš v svo­jem odnosu do mene pri tem, kar so ti drugi povedali: kar si slišal od svojih staršev, pri verouku, pri pri­digah, kar si morda prebral iz tega ali onega besedila? Ali pa si me sre­čal in me poznaš osebno, od blizu in si me v resnici sprejel za Gospo­da svojega srca? Vprašanje, na katero ne moremo odgovoriti zlahka in mi­mogrede, ker je treba iti zelo globo­ko in odstraniti vso površnost, vse pleve in se poglobiti do resnice. Kdo je Jezus zame? Sklanjam svojo glavo, odpiram svoje srce pred njim, ali pa imam velikokrat tudi druge bogove, druge kralje, druge oblastnike? Je­zus, kdo si ti zame?

Zanesljivih podatkov o življenju sv. Jurija, enega izmed štirinajstih priprošnjikov v sili in zelo priljubljenega svetnika v »sta­rem« svetu, nimamo veliko. Zanesljivo je, da je resnična osebnost, njegov grob je v palestinskem mestu Lydda, kjer o njem spricuje napis iz l. 368. Rodil naj bi se v 3. sto­letju v Kapadokiji (danes Turčija), postal vojak in hi­tro napredoval v vojaški službi, ves čas pa ostal do­ber kristjan. Svoje krščan­stvo je tudi javno izpričal in bil zato mučen na različne načine, na koncu pa bil ob­glavljen. Ob njegovem zgle­du so se mnogi spreobrnili v krščanstvo. Z razliko od skromnih zgodovinskih po­datkov pa nam o njem toli­ko več povedo bogate legende. Najbolj zna­na, po kateri svetega Jurija upodabljajo v boju z zmajem, je v srednjeveški knjigi »Legenda aurea« (Zlata legenda) avtorja Jacopa da Voragine. Čeprav je Quaglio ni upodobil, si jo vendarle oglejmo: »Sveti Jurij je nekega dne prispel v mesto Silene v Libiji. Blizu tega mesta je bilo jezero, veliko kakor morje, kjer se je skrival strašen zmaj. Večkrat je že nagnal v beg ljudi, ki so z orožjem šli nadenj; kadar pa se je približal me­stnemu obzidju, je z dihom pokončal vse, ki jih je srečal. Da bi se izognili smrti mnogih, so mu meščani najprej ponudili po dve ovci na dan, ko pa jih je zače­lo primanjkovati, so mu bili prisiljeni dajati po eno ovco in enega člove­ka. Tako je prišla na vr­sto tudi kraljeva hči. Ko mu je mladenka pove­dala svojo zgodbo, pravi Jurij: 'Ne boj se, moja hči, kajti jaz ti bom v Kristu­sovem imenu prišel na pomoč.' Jurij se je pov­zpel na konja, naredil znamenje križa, se vrgel na zmaja, z vso močjo zavihtel sulico in jo po Božjem ukazu zagnal. Zmaj pade na tla, Jurij pa reče mladenki: 'Ne boj se več in ovij svoj pas okoli zmajevega vratu.' Potem, ko je ubil zmaja, se je vse mesto spreobr­nilo in dalo krstiti, kralj pa je sezidal cerkev v čast Mariji in blaženemu Ju­riju, izpod oltarja pa je privrel na dan živ studenec, katerega voda je mno­gim bolnikom povrnila zdravje.«

  V soboto, 27. 11., bo ob 10.00 v župnišču izdelava adventnih večkov.

  V soboto, 27. 11., bo ob 19.30 v stolnici koncert sodobne slovenske sakralne glasbe Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem ter dekliškega pevskega zbora Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Lepo vabljeni!

  V ponedeljek, 29. 11., bo po večerni sveti maši ob 19.15 v župnijski dvorani srečanje za bralce.

  V ponedeljek, 6. 12., bo v stolnici celodnevno češčenje. Svete maše ob 10.30 ne bo. Razpored češčenja bo objavljen v naslednji številki.

   Nedelja, 28. 12.: 1. adventna nedelja, nedelja Karitas

   Ponedeljek, 29. 11.: sv. Filomen, mučenec

   Torek, 30. 11.: sv. Andrej, apostol

   Sreda, 1. 12.: sv. Karel de Foucauld, redovnik

   Četrtek, 2. 12.: sv. Bibijana (Vivijana), mučenka

   Petek, 3. 12.: sv. Frančišek Ksaver, duhovnik, apostol

   Sobota, 4. 12.: sv. Barbara, mučenka

   Nedelja, 5. 12.: 2. adventna nedelja

Za izvajanje verskih obredov so določeni naslednji pogoji:

-    PCT (preboleli, cepljeni, testirani) nad 12 let starosti;

-    nošenje maske,

-    razkuževanje rok in

-   1,5m medsebojne razdalje.

Prosimo, poskrbite za zaščito sebe in drugih!

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim


TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

sobota, 20. november 2021

TEDEN BOŽJE BESEDE 21. 11. 2021-28. 11. 2021

Težko razumemo preroka Daniela, ki nam na praznik Kristusa Kralja govori: Njemu je bila dana oblast, čast in kraljestvo; njegova oblast je večna, njegovo kraljestvo neminljivo. Kako je lahko Daniel med selevkidsko oku­pacijo Palestine po letu 197 pr. Kr. prišel do takšnega prepričanja, ko pa so bile razmere popolnoma dru­gačne? Sirski Selevkidi iz dinastije Selevka, generala Aleksandra Veli­kega, so leta 167 pr. Kr. začeli krvavo preganjati Jude, jeruzalemski tem­pelj pa spremenili v Zevsovo sveti­šče. Posledica selevkidske nasilne helenizacije Judov je bila nekakšna antična globalizacija Palestine. V času Makabejcev, ki so zaustavili Selevkide in osnovali dinastijo Hasmonejcev (142-63 pr. Kr.), se je judovska družba notranje razklala. Na eni strani so bili judovski kozmo­politi, odprti za grške vrednote, na drugi strani pa njihovi srditi na­sprotniki, zeloti, judovski naciona­listi. Ob robu teh dveh blokov so na­stajale dualistične sekte; med njimi skupnost esenov, ki je zaradi priča­kovanja skorajšnjega konca sveta pozivala k strogemu izpolnjevanju postave. Onstran vseh teh politič­nih, družbenih in verskih delitev pa so bili pobožni Judje, ki so ohranja­li izročilo prerokov in živeli v priča­kovanju prihoda Mesija; med njimi najdemo Daniela, Marijo, Jezusovo mater, Janeza Krstnika ...

Svet, vključno s Slovenijo, se je v zadnjem letu in pol razletel na po­dobne štiri bloke: globaliste, ki jim nasproti stojijo nacionalisti, tretji blok so anticepilci, teološki redukcionisti, nasprotniki koncila, papeža, snovalci nekakšne vzporedne Cer­kve. Zunaj teh prerivanj so Marijini otroci, ki v veri vzdržijo obrobnost in vztrajajo v resnici, da Moje kralje­stvo ni od tega sveta.

Milan Knep

Življenje je že samo po sebi petje, če ga pravilno živiš. V naravi je vse pre­pleteno s petjem, vse najlepše in naj­ pomembnejše se dogaja ob petju, brez petja je človek v svoji izraznosti in do­življanju bistveno okrnjen.

 Odkar je Kristus z apostoli zapel pri zadnji ve­čerji, so kristjani pri bogoslužju vedno prepevali, saj so živeli in oznanjali veselo oznanilo – in kako bi to mogli storiti brez petja! 

 Zato smo kristjani po svoji naravi ne le potujoče, ampak tudi pojoče ljudstvo. V življenju pa je tako: če hočeš preprečiti prepir, začni peti; če želiš zbližati srca ljudi, začni prepevati; če želiš pregnati dolgčas, če bi rad pristno in čisto veselje, da pozabiš brid­kosti in skrbi, bo to dosegla pesem. In če bi rad razveselil Boga, mu za­ poj, tako »kakor ti je grlo ustvaril«. Kajti resnična lepota in blagoglasje prihajata od znotraj, iz tvojega srca. 

Gospod, pomagaj nam, da bi znali prisluhniti čudovitim zvokom, ki si jih ti položil v nas. Pomagaj nam, da bi znali peti iz dna svoje duše, peti večno lepe melodije svojih src tebi v čast in slavo, peti, kakor so prepevali angeli ob tvojem rojstvu, peti in se veseliti, kakor se je veselil David ob skrinji tvoje zaveze, kakor je prepevala Mojzesova sestra Marija ob rešitvi iz Egipta in kakor te je Devica Marija poveličevala v svoji duši, ker si ji storil velike reči. Naj bo tudi moja pesem, Gospod, ena sama zahvala tebi, ker mi daješ čudovite milosti, da te lahko slavim. 

Vsem pevkam in pevcem iskrene čestitke ob godu njihove zavetnice svete Cecilije!

Geslo letošnjega tedna Karitas »Srce, ki sprejema« je še posebej primerno za današnji čas. »Naj nam bo ta teden vsem v spodbudo, da bodo naša srca postajala vedno bolj sposobna sprejemati druge v odprtosti Sv. Duhu! Če moje srce bližnjega sprejema, me hkrati tudi spodbuja, da se odpravim k njemu in iščem pot do njegovega srca. In potem, ko sem ga slišal in v srcu doumel njegove težave, pač nisem več daleč od spoznanja, kako mu bom mogel biti v oporo in pomoč. 

Malo je potrebno za povrnitev upanja: človeka je treba opaziti, ga sprejeti, mu prisluhniti, samo tako se bo čutil sprejetega, razumljenega in spoštovanega ...« (mariborski nadškof Alojzij Cvikl) Za vse nas je to posebno vabilo in priložnost, da se ustavimo in prisluhnemo drug drugemu ter z molitvijo in darovanjem pomagamo ljudem v stiski

STOLNICA NAŠ DOM

Freske v kapelah kapela Svetega Jurija

Ob vstopu v kapelo nas najprej pozdra­vita dve personifikaciji: Vere (Fides Christiana) ter Upanja (Spes). Obe je Quaglio naslikal po že večkrat omenjenem pri­ročniku Iconologia, a si je pri obeh dovo­lil nekoliko svobode oziroma ni naslikal vseh atributov, kot jih našteva.

Krščansko vero predstavlja žena, od vrha do tal oblečena v belo, z ogla­vnico na glavi, v desnici ima kelih, nanjo pa si naslanja velik križ. »Žena stoji na podlagi, odeta v belo. V levi roki drži križ, v desni pa kelih. Vera je trdno prepričanje; po Božji avtoriteti o stvareh, ki se jih ne da argumentirati, a na njih temelji krščansko upanje. Upodobljena je na podstavku (tega Quaglio ni posebej naslikal), da bi pokazali, da je, kot pravi sveti Ambrož, kraljica vseh drugih kreposti, saj brez nje ni mogoče ugajati Bogu, kot pravi sveti Pavel. Sto­ ji in ne sedi, s kelihom v roki, da bi pokazala na dejanja, ki ji pritičejo, saj kot potrjujeta sveti Avgu­štin in sv. Jakob, po veri brez del se nihče ne more rešiti ali opravičiti, kajti vera brez del je mrtva. Zato morajo naši veri slediti dela, kajti tisti, ki resnično veruje, z deli uresni­čuje to, kar veruje. In ker sta dve poglavitni stvari te vere, kot pravi sveti Pavel, vera v križanega Kristusa in oltar­ ni zakrament, sta naslikana križ in kelih.« Upanje pa upodablja mladen­ka s sidrom, na katerega kaže z desnico. Quaglio je to podo bo »osiromašil«, saj ni našli­ kal cvetja (lilije v roki ali cvetlic na glavi), ki so »okraski časti«, medtem ko sidro »pomaga v najve­čjih nevarnostih za srečo«

  V soboto, 20. 11., bo ob 19.30 v stolnici koncert vokalne skupine Glasbene matice Furlanije-Julijske krajine Vikra z naslovom: Nad temo bo zavladala luč. Koncert bo potekal ob upoštevanju vseh potrebnih pogojev. Lepo vabljeni!

  V torek, 23. 11., bo nadškof pri sveti maši ob 18.30 podelil naziv častnega kanonika Alojzu Grebencu, župniku in dekanu v Dolu pri Ljubljani, ter Tomažu Nagodetu, župniku v Smledniku. Lepo vabljeni! Imenovanima iskreno čestitamo!

  V soboto, 27. 11., bo ob 10.00 v župnišču izdelava adventnih venčkov.

  V ponedeljek, 29. 11., bo po večerni sveti maši ob 19.15 v župnijski dvorani srečanje za bralce.

   Nedelja, 21. 11.: KRISTUS, KRALJ VESOLJSTVA

   Ponedeljek, 22. 11.: sv. Cecilija, devica, mučenka

   Torek, 23. 11.: sv. Klemen I., papež, mučenec

   Sreda, 24. 11.: sv. Andrej in drugi vietnamski mučenci

   Četrtek, 25. 11.: sv. Katarina Aleksandrijska, devica, mučenka

   Petek, 26. 11.: sv. Leonard Portomavriški, redovnik, misijonar

   Sobota, 27. 11.: sv. Modest in Virgil, apostola Karantanije

   Nedelja, 28. 11.: 1. adventna nedelja, nedelja Karitas

Za izvajanje verskih obredov so določeni naslednji pogoji:

-    PCT (preboleli, cepljeni, testirani) nad 12 let starosti;

-    nošenje maske,

-    razkuževanje rok in

-   1,5m medsebojne razdalje.

Prosimo, poskrbite za zaščito sebe in drugih!

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim


TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/