TEDEN BOŽJE BESEDE 3. 12. 2023-10. 12. 2023

 1. ADVENTNA NEDELJA

»Ti, Gospod, si naš Oče in odkupitelj.« Dokler živimo v času, smo v svetu negoto­vosti, spremenljivosti in minljivosti. Vse, kar se začne, se tudi enkrat neha, vse, kar se rodi, mora enkrat umreti. Neumrljiv, vekotrajen je le duh, tudi človekov. Večen pa je samo Bog. Večnost namreč ne zajema samo trajanje brez konca, ampak tudi vse dobre in lepe vsebine in možnosti življe­nja duha in srca tja v brezmejnost.

Greh vsake vrste zamegljuje pogled k Bogu in počasi lahko privede tako globoko, da člo­vek Boga ne vidi več, mu ne pomeni nič, mu tudi nasprotuje in ga nazadnje lah­ko celo zanika. Bog je luč in vznemirlji­vo moti človeka, ki ga je prevzela tema.

To zamegljenost neba lahko spet predre hrepenenje, ki pa je v resnici spet Božja skrivnostna ponudba, namig, kje in kako naj človek išče sam sebe, da bo znal iskati Boga in pot k njemu. In hrepenenju začne odgovarjati upanje, iz njega pa raste zau­panje.

Vrhunec pobožnosti je, ko človek lahko iskreno reče Bogu: »Moj Oče!« Ne le z besedo, to zna vsak, ampak s srcem, ko Boga ceni nad vse, ga ljubi, je zagledan vanj, ga posluša, mu zaupa. To je odraz naravnega razmerja med otrokom in oče­tom.

Ni čudno, da je nekdo dejal: »Pri spo­vedi sem dobil za pokoro, naj zmolim očenaš. Pa mi do danes še ni uspelo.« Na prvi pogled je bogoslužje le ponavlja­nje in spominjanje. Triletni program be­ril vnaša nekaj raznolikosti, bogatejši pogled v zakladnico Božje besede. Ko pa z mislijo in srcem v bogoslužju sodeluje­mo, pronica v nas njegov duh. Življenje nikoli ni ponavljanje; dan je resda podo­ben dnevu, a je vsak povsem nov. Vse cer­kveno leto ima ta namen, da Boga bolje spoznavamo, pa da si v zavest kličemo, kaj vse Oče v Sinu in svojem Duhu dela za dobro človeka. Iz tega potem lahko živimo.

To je tisto, čemur je Jezus rekel: »Čujte!« Ne gre le za čuječnost glede gre­ha, ampak za tisto zbranost in iskrenost duha, da vse, kar počnemo, delamo z za­vestjo, da je potrebno in dobro. S tem pa tudi najbolj navadne stvari postanejo dragocene, nas razveseljujejo in izgraju­jejo pa Boga slavijo.

Anton Slabe

+ MSGR. PROF. JOŽE TROŠT (1940-2023)

Na god zavetnice cerkvene glasbe, sve­te Cecilije, v sredo, 22. novembra, ki ji je prof. Jože Trošt vse življenje zvesto služil in jo posebej častil, ga je Gospod nebeških zborov povabil na nebeško gostijo. Tako se je izteklo nadvse boga­to zemeljsko življenje moža, ki bo tudi v zgodovini naše stolnice zapisan z zlati­mi črkami. Kar 43 let (od leta 1970 do 2013) je bil namreč regens chori, vodja stolnega kora.

Kaj več o tem bomo zapi­sali v naslednji številki TBB, tokrat pa samo nekaj osnovnih življenjskih podat­kov in del pridige, ki jo je imel pri pog­rebni sveti maši v soboto, 25. novembra, v Logu pri Vipavi koprski škof dr. Jurij Bizjak.

Gospod Jože Trošt, duhovnik, glas­benik, dirigent in skladatelj, je bil rojen 12 maja 1940 na Colu nad Aj­dovščino. Osnovno šolo je obiskoval na Colu, nižjo gimnazijo v Vipavi, kjer je bil gojenec Malega semenišča, višjo gimnazijo pa v Ajdovščini. Bogoslovje in Teološko fakulteto je do­končal v Ljubljani in bil leta 1966 v Logu pri Vipavi posvečen v duhov­nika. Po enem letu kaplanovanja v Postojni je odšel na dvoletni študij glasbe v Rim.

Iz nagovora msgr. dr. Jurija Bizjaka

Ob vseh službah in dejavnostih je gospod Trošt ves čas gojil in razvi­jal tudi svoje skladateljske darove in sposobnosti in iz svojega zaklada pri­našal vedno nove melodije in napeve za zborovske in instrumentalne za­sedbe. Kakor iz nedrij doline Trente vre reka Soča, kakor iz osrčja Nano­sa vre reka Vipava, kakor iz krila An­gelske gore vre reka Hubelj, tako je iz njegovega osrčja vrela reka glasbene­ga ustvarjanja in napajala vse doline in planote naše dežele in se razlivala tudi daleč preko njenih mej.

Po vrnitvi iz Rima je leta 1970 postal »regens chori« v ljubljanski stolni­ci in predavatelj cerkvene glasbe na Teološki fakulteti v Ljubljani.

Leta 1971 je obnovil Orglarsko šolo in pos­tal njen ravnatelj in profesor.

V letih 1973-1977 je študiral dirigiranje in kompozicijo na Akademiji za glas­bo v Ljubljani.

V letih 1974-2000 je bil zborovodja MePZ Anton Foerster.

Od leta 1976 do 2001 je bil odgovorni urednik revije Cerkveni glasbenik.

Od leta 1978 do 1983 je bil zborovod­ja pevskega zbora Alojzij Mav. Pripra­vil in vodil je ogromno festivalov in drugih glasbenih prireditev.

Pri obeh obiskih papeža Janeza Pavla II. v Slo­veniji (1996 in 1999) je dirigiral združenim pevskim zborom. Za svoje delo in zasluge na glasbenem podro­čju je prejel vrsto odličij in priznanj, preteklo leto mu je predsednik Borut Pahor podelil tudi državno odlikova­nje red za zasluge.

V evangeliju smo slišali: »Vi ste sol zemlje, vi ste luč sveta!« Tudi o pokoj­nem Jožetu lahko rečemo, da je bil sol zemlje in luč sveta. Bil je sol zemlje: Kakor sol daje okus jedem, tako nje­govi napevi dajejo vonj in okus našim slavjem in našim obredom, našim slovesnostim in našim svečanostim. In kakor sol ohranja zdrave naše jedi, tako njegova glasba ohranja zdrave­ga našega duha in naše duhovno živ­ljenje. I

n bil je luč sveta: Po koncilu (1965) je visoko dvignil baklo glas­bene prenove cerkvenega petja in s svojim skladateljskim, dirigentskim in pedagoškim delom vzgojil na tiso­če dobrih glasbenikov in organistov, zborovodij in pevcev, ki bodo še dolgo ohranjali cerkveno in kulturno dedi­ščino med nami.

 

Za svoje novomašniško geslo si je izbral prvo vrstico znane pesmi: »Hva­la večnemu Bogu, vse stvari ga zdaj molite!« Geslo nam kliče v spomin službo angelov, o katerih je rečeno, da ne znajo in ne zmorejo nič drugega ka­kor to, za kar so poslani. Tako je tudi pokojni Jože imel pred seboj samo eno stvar: Hvalo večnemu Bogu!

Za Gos­poda je živel in delal, za Gospoda se je trudil in ustvarjal. Vedno tudi s priprošnjo k zavetnici glasbe sveti Ceciliji, o kateri je malce hudomušno zapisal: »K tebi se zatekam, o Cecilija santa! Spomni se v Emoni zapuščenega fan­ta, ki še v starosti za glasbo skrbi, se njenega razcveta veseli!« Ni torej nič čudnega, da se ga je njego­va zavetnica spomnila za svoj god in ga na Gospodovo povelje povabila v svoj zbor zmagovalcev, ki v nebesih na veke prepeva novo pesem:

»Veli­ka in čudovita so tvoja dela, Gospod, Bog vsemogočni, pravična in resnič­na so tvoja pota, Kralj vekov! Kdo bi se ne bal, Gospod, in ne slavil tvojega imena? Zakaj ti sam si svet; vsi narodi bodo prišli ter padli pred teboj na ko­lena, ker so se razodele tvoje sodbe« (Raz 15,3-4).

Naj bodo zamahi dirigenta Jožeta tudi zamahi sejalca semena na dobri zem­lji (Mt 13,3-9) in naj zrna in kalčki nje­govih notnih zapisov prinašajo Cerkvi in narodu vedno bogatejšo žetev.

»V svetu, ki se vse bolj oddaljuje od Boga, prižgimo v sebi plamen vere, ki bo osvetlil pot tudi drugim. Na svet moramo gledati, kot da je posut z dragocenimi biseri: to so duše, ki čakajo na Boga.«

(sveti Janez Calabria, redovni ustanovitelj)

DOGODKI PRED NAMI

•   V nedeljo, 3. 12., bo v stolnici ob 16.00 gospod nadškof daroval sveto mašo za + prof. Jožeta Trošta, dolgoletnega regens chori našega stolnega zbora. Prepeval bo zbor Anton Foerster. Lepo vabljeni!

•   V sredo, 6. 12., bo v stolnici celodnevno češčenje. Svete maše ob 10.30 ne bo! Ob 18.00 bo sklep z litanijami Srca Jezusovega in sveto mašo. Razpored češčenja bo objavljen v naslednji številki. Lepo vabljeni!

•   V četrtek, 7. 12., bodo ob 18.00 slovesne večernice pred Brezmadežno. Lepo vabljeni!

•   Na Miklavževo nedeljo, 10. 12., bo slovesno sveto mašo ob 9.00 daroval gospod nadškof. Lepo vabljeni!

GODOVI IN PRAZNIKI

•   Nedelja, 3. 12.: 1. adventna nedelja nedelja Karitas

•   Ponedeljek, 4. 12.: sv. Janez Damaščan, duhovnik, cerkveni učitelj

•   Torek, 5. 12.: sv. Saba (Sava), opat, puščavnik

•   Sreda, 6. 12.: sv. Nikolaj, Miklavž, škof, v stolnici slovesni praznik

•   Četrtek, 7. 12.: sv. Ambrož, škof, cerkveni učitelj

•   Petek, 8. 12.: brezmadežno spočetje DeviceMarije

•   Sobota, 9. 12.: sv. Peter Fourier, redovni ustanovitelj

•   Nedelja, 10. 12.: 2. adventna nedelja

CELODNEVNO ČEŠČENJE SV. REŠNJEGA TELESA

10.00-11.00 redne jutranje

molivke/ci 11.00-12.00 posamezniki

(tiho češčenje) 12.00-13.00 kanoniki 13.00-14.00 posamezniki

(tiho češčenje) 14.00-15.00 redovnice in redovniki 15.00-16.00 posamezniki

(tiho češčenje) 16.00-17.00 župnijski pastoralni svet

17.00-18.00 neokatehumeni

18.00 sklep češčenja s petimi litanijami Srca Jezusovega in sveto mašo.

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30 in ob 18.00: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

URNIK SVETIH MAŠ

Delavniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30 Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00

Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30

Nedelje in zapovedani prazniki: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

TEDEN BOŽJE BESEDE 26. 11. 2023 - 3. 12. 2023

KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA

V Kristusu je nezlomljiva življenjska moč, ki ji je obljubljena tudi končna zmaga. Zlo bo premagano, smrt vseh vrst bo izničena. V resničnost, ki jo ob­hajamo s praznikom Kristusa, kralja vesoljstva, se dejansko steka vse doga­janje vsega razvoja sveta in človeštva in življenjska pot vsakega človeka. Je zaključek poti, njen iztek in dopolni­tev njene vsebine.

A tudi njena sod­ba. Sodba pravičnosti je težka in strah pred smrtjo je navadno bolj strah pred to sodbo. Vsak od nas ima bolj ali manj razvit čut zanjo, kakor so nam merila zanjo vtisnili v otroštvu in smo si jih izoblikovali med potjo skozi življenje vsak nekoliko drugače.

Zato bo vsak pretehtan tako, kot je razumel in znal, hotel in mogel. Le Bog ve za vso resni­co vsakega človeka. In hvala Bogu, da je tako. To bi bilo tudi vse, če bi nas Bog le ustvaril, ko bi bili le njegove stvari.

 A vse to se ne dogaja le po za­koniku resnice, ampak v osebi, v Jezu­su Kristusu, ker je v njem vsa polnost človeka in vsa polnost božanstva. Je Alfa in Omega, merilo obojega. Ezekijel je to slutil, zato je tu njegov spev o Božji ljubezni, ko s pastirsko skrbjo vodi in hrani svojo čredo, pa tudi išče izgubljeno ovco, jo rešuje in vodi do­mov na varno.

Vemo, to Božje delo na svojem vrhuncu seže do prostovoljne smrti Božjega Sina za rešitev človeka. Ta ljubezen je težji sodnik; njena sod­ba brez očitanja, brez besed zaboli v dno srca, ker se v njej razodene revšči­na, brezsrčnost, neobčutljivost človeš­kega srca.

Velikokrat sicer omenjamo odnos do lačnih, ubogih, brezdomcev, vendar ne spreglejmo, da je to sad go­jenja naše osebne povezanosti s Kris­tusom, ki jo ustvarja molitveni pogo­vor z njim, vsrkavanje njegove besede, čiščenje vesti v njegovem odpuščanju, pa vsa skrivnost sprejemanja njegove­ga telesa in duha v zakramentu evharistije.

To ustvarja celovito posvečenje kristjana. Naša dobra dela ljudem v potrebah pa postajajo dejanja našega Kralja.

Anton Slabe

ADVENTNI ČAS

Z adventom začenjamo novo bogoslužno leto, leto Kristusove skriv­nosti. Cerkev se v štirih adventnih tednih pripravlja na božič. Adventni čas že po besedi (adventus = prihod) naznanja Kristusov prihod. Kristus je enkrat že prišel na svet ob učlovečenju. Drugič bo prišel v svojem veličastju ob koncu časov.

Prvega priho­da se spominjamo, na drugi prihod pa se pripravljamo, in sicer tako, da Kristusu radi odpiramo svoja srca, da more vsak čas priti k nam s svojo milostjo.

NASTANEK ADVENTNEGA ČASA

Zgodovina razvojnih stopenj adventnega časa je še vedno malo raziska­na. Prve sledove liturgične pripra­ve na obhajanje božične skrivnosti učlovečenja najdemo v Španiji, pred­vsem pa v galski Cerkvi v drugi po­lovici 4. stoletja. Najstarejši zapis o obhajanju adventa kot priprave na božič je zapoved posta, ki jo je izdal škof Perpetuo iz mesta Tours (umrl leta 490).

Govori o tridnevnem postu v tednu in to v času od praznika sv. Martina (11. novembra) do božiča. Ta čas so imenovali zimski post ali post sv. Martina. Takšna postna postava je bila v skladu z vzhodno tradicijo, kajti v tistem času je imela galska Cerkev tesne stike z Bizancem in Je­ruzalemom, kjer so slovesno obhaja­li praznik Gospodovega razglašenja epifanijo (6. januarja) in so na ta praznik tudi podeljevali zakrament sv. krsta.

Priprava na krst je najprej trajala tri tedne, pozneje pa štiride­set dni, kot traja postni čas. V bogoslužnih tekstih je v ospredju krst in povabilo k spreobrnjenju. To je na­menjeno tudi tistim, ki so že krščeni.

Priporočali so post, molitev, prejema­nje zakramentov in dela ljubezni. V rimski liturgiji, ki ni poznala krščevanja na praznik Gospodovega razglašenja, je bil advent v 6. stoletju čas vesele priprave na božič in zaradi tega veselja v tem času ni bilo posta.

V tej pripravi so zelo naglašeni do­godki v zvezi s skrivnostjo učlovečene Besede: tako angelovo oznanjenje Mariji, Kristusovo srečanje z Jane­zom Krstnikom ob Marijinem obi­sku Elizabete, sam dogodek Jezusove­ga rojstva in vabilo k veselju. Razlog za to veselje je Kristusova navzoč­nost med ljudmi, vzor tega veselja pa Marija. Po 11. stoletju pa so v Rimu adventno bogoslužje prilagodili bogoslužju postnega časa in opustili v adventu speva Te Deum pri jutranjicah in Glorio pri maši.

Ker je učlovečenje kot zgodovinski dogodek začetek našega odrešenja, ki hkrati zagotavlja svojo dovršitev v Kristusovem drugem prihodu, so kristjani kmalu pojmovali adventni čas tudi kot čas pričakovanja slavne­ga Gospodovega prihoda, na katere­ga morajo biti vedno pripravljeni in ga odgovorno pričakovati.

»Ponižni je lahko bos in reven, morda ne zna brati, morda je bolan in morda ga vsi zapuščajo, vendar ima Boga in je najbogatejši od vseh.

Bog ga bo želel poveličati.«

(blaženi Jakob Alberione, redovni ustanovitelj)

STOLNICA NAŠ DOM

Nagrobnik Johana Ulricha pl. Koberga

Pri južnih stranskih vratih v preddverju je vzi­dana še ena nagrobna plošča iz stare stolnice. 

Na vrhu plošče iz temno rjavega marmorja je zapi­san pomenljiv latinski stavek iz knjige Razodet­ja: Beati mortui qui in Domino moriuntur, Bla­gor mrtvim, ki umirajo v Gospodu (Raz 14,13). 

Pod napisom je na ravni ploskvi, okrašeni z ra­stlinsko ornamentiko, v skledasti vdolbini raz­giban grb, pod njim pa omenja napis v nemščini v lično izklesanih črkah Johana Ulrika pl.

Ko­berga, umrlega leta 1665. Tega leta so namreč v stari stolnici pokopali tega velikega dobrotnika, ki je volil kapitlju 3000 fl., da bi se zanj opravljale tedensko tri sv. maše pri Križevem oltarju. 

Na­pis se zaključuje s prošnjo, da bi bil vsemogočni Bog njemu in vsem milostljiv poslednji dan.

Južna zakristija

Za ureditev in opremo t. i. velike ali glavne zakristije na južni strani cerkve je poskrbel ljubljanski podje­tnik Jakob Schellenburg. 

Njegovo do­brodelnost ovekoveča latinski napis nad lavabojem (lijakom), ki v prevo­du sporoča: »Da bi ta kraj dostojno čuval svete zaloge, je Jakob Schellenburg, plemič dežele Kranjske, iz pobožne vdanosti do sv. Miklavža s prostovoljnim darom uredil zakristi­jo 1706.«

Spominska plošča je pravzaprav vrhnji zaključek inkrustiranega (okrašenega) črnomarmornega lavaboja: obdaja jo zastor in krona, Schellenburgov grb. Lavabo je izkle­sal kamnosek Francesco Bombasi, ki je že leta 1705 za zakristijo napravil tudi kamniti portal.

 

DOGODKI PRED NAMI

•  V torek, 6. 12., bo v stolnici celodnevno češčenje. Svete maše ob 10.30 ne bo. Ob 18.00 bo sklep z litanijami Srca Jezusovega in sveto mašo. Razpored češčenja bo objavljen v naslednji številki. Lepo vabljeni!

•  V četrtek, 7. 12., bodo ob 18.00 slovesne večernice pred Brezmadežno. Lepo vabljeni!

•   Na Miklavževo nedeljo, 10. 12., bo slovesno sveto mašo ob 9.00 daroval gospod nadškof. Lepo vabljeni!

GODOVI IN PRAZNIKI

•   Nedelja, 26. 11.: KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA

•   Ponedeljek, 27. 11.: sv. Modest in Virgil, škofa, apostola Karantanije

•  Torek, 28. 11.: sv. Katarina Laboure, redovnica, vidkinja

•  Sreda, 29. 11.: sv. Filomen, mučenec

•  Četrtek, 30. 11.: sv. Andrej, apostol

•   Petek, 1. 12.: sv. Edmund Campion, mučenec

•  Sobota, 2. 12.: sv. Bibijana (Vivijana), mučenka

•   Nedelja, 3. 12.: 1. Adventna nedelja nedelja Karitas

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30 in ob 18.00: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

URNIK SVETIH MAŠ

Delavniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30 Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00

Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30

Nedelje in zapovedani prazniki: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

TEDEN BOŽJE BESEDE 19. 11. 2023–26. 11. 2023

33. NEDELJA MED LETOM

Nad razmišljanjem Pridigarja o vrli ženi se bo danes gotovo kdo spotaknil, češ da vklepa ženo v domače delo in skrb za družino. Takrat je to bil družbeni ideal. Žena je bila gospodarica v šotoru ali hiši, mož je sprejemal zunanja opravila in zadeve v javnosti. Poudarjeno je spoštovanje in občudovanje žene, ki goji duha ljubezni in odgovornosti za moža in družino. 

Skoraj iste misli najdemo tudi v Sirahu, ki pa vzporedno razgrinja tudi misli o slabi ženi, ki zagreni in uničuje življenje možu - in sebi. Smo torej napredovali, ko smo ženo odtrgali od tega poslanstva, ji pokazali, naj raje pokaže svoje sposobnosti v družbi s kariero, zbrali 20 razlogov, zakaj naj nima otrok, in še več razlogov, da zapusti zakon, če ji to kaže k lažjemu življenju? Moževo odgovornost tu puščamo ob strani. 

Nedvomno smo zadeve modernizirali, nismo pa pokazali razumevanja bistva. Smo s tem ustvarili ženi temelj boljše osrečenosti? Socialno življenje mora težiti k večji pravičnosti v družini in družbi, predvsem k spoštovanju človeka in njegovega dela. Mislite, da so takrat žene trpele ob takem stilu življenja? Nekatere gotovo, tista pa, ki je čutila, da jo mož ljubi in ceni, je v vsem trudu uživala. Saj ne gre za vprašanje pokorščine možu, kulturi ali družbenemu redu. 

Gre za temeljno duhovno usmeritev: v ljubezen ali v sebičnost, v skrb predvsem ali celo izključno zase ali v vzgojo duha, ki bo znal druge ceniti enako kot sebe in delati tako, da bo rasla skupnost in iz nje socialne kreposti. 

Zunanje oblike življenja so le okvir, ki v njem človek razvija tega duha. Druga misel je prav tako dragocena: Veličino človekovega dela, naj bo še tako preprosto in neopazno ali tudi malo cenjeno, Bog nagrajuje zaradi zvestobe, ki varuje in ohranja ljubezen. Malopridni služabnik je ono leto lenobno užival, a zapravil vrednost dela in življenja, pa pokazal slab odnos do ljudi in do Gospodarja. Prav ta dvojna ljubezen daje vrednost našemu življenju tu in v večnosti.

Anton Slabe

TEDEN KARITAS

Letošnji Teden Karitas bo od ponedeljka, 27. 11., do nedelje, 3. 12. 2023. Tokrat nas bo nagovarjalo geslo: »UPANJE ZA VSE«.

Letošnje geslo nas vabi, da drug drugemu vlivamo zaupanje, da obstajajo rešitve za izzive, probleme in težave. Upanje ni poceni tolažba, češ, bo že bolje. Nimamo pravice bližnjim dajati lažnega upanja, ki usodno zaznamuje človekovo pot. Velikokrat nas že človeška bližina, prijazna beseda in stisk roke navdajo z upanjem. Karitas v mnoge družine prinaša
upanje v obliki hrane, plačila položnic, z nakupom šolskih potrebščin in kurjave. Pogovor in skupno iskanje rešitev pa je spodbuda in pomoč na poti v samostojnost.

V okviru Tedna Karitas bo v sredo, 29. 11., potekalo tudi romanje prostovoljcev Karitas na Slomškovo Ponikvo, kjer bo ob 12. uri sveta maša. Prav tako bo ta dan v dvorani Golovec v Celju že 33. dobrodelni koncert Klic dobrote za pomoč družinam v stiski. Neposredni prenos bo na TV SLO, 1. program, Radio Slovenija in Radio Ognjišče.

KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA

Praznik Kristusa Kralja je uvedel papež Pij XI. v svetem letu 1925 in določil, naj se praznuje zadnjo nedeljo v oktobru. Po reformi liturgičnega koledarja II. vatikanskega koncila pa je praznik prestavljen na zadnjo nedeljo bogoslužnega leta. Praznik povzema vidike Kristusove skrivnosti, ki so značilni za posamezne dobe bogoslužnega leta: božič, razglašenje, vstajenje in vnebohod.

»Molim te, o Jezus, moj Gospod... Ti si Kralj. V duhu te gledam, kako sediš na prestolu na Božji desnici... To gospostvo je sveto, ker je združeno z duhovsko častjo. 

Ti obhajaš za nas večno praznično bogoslužje na Očetovi desnici. Neprestano mu kažeš brazgotine svojih ran, ki so njemu v spravo in nam v odrešenje. Daruješ mu naše molitve, posreduje za naše grehe, nas blagoslavljaš in posvečuješ..«

J. B. Bossuet

»Ljubezen, ljubezen, ljubezen - to je vsebina in temelj našega življenja.Vse bo hitro minilo. Danes smo tukaj, jutri nas ne bo več. Za nami bo ostalo tisto, kar smo naredili za Boga, iz ljubezni do njega.«
(blažena Blažena Frančiška de Siedliska, redovna ustanoviteljica

STOLNICA - NAŠ DOM

Nagrobnik pičenskega škofa Martina Pičenski škof Martin von Mannsberg je kot vikar oglejskega patriarha pred ustanovitvijo škofije deloval pri ljubljanskem Šenklavžu. Tu je leta 1456 tudi umrl. Njegov nagrobnik, ki je oblikovno skromno kamnoseško delo, je zdaj vzidan v stolnici pod pevskim korom. 

Gre za preprost relief, ki ima poglobljeno ploskev, na kateri je njegov grb s škofovsko palico, ovito s panicellom in mitro na vrhu. Relief je obrobljen z okvirom, na katerem je latinski napis v gotici. Preberemo lahko: »Martinus (episco) pus Pete-nensis... anno... obiit...«

Poglejmo na kratko, kdo je bil in kakšno vlogo je imel ta pičenski škof?

Akvilejski patriarhi na ozemlju svoje ogromne škofije niso mogli sami izvrševati škofovskih opravil, zato so delo večinoma prepuščali arhidiakonom ter svojim pomožnim škofom. Največkrat so to bili škofje iz bližnje Istre, iz Pična (Petena)* ali pa iz Novega Grada (Citta Nuova). 

Nekateri izmed njih so kar stalno bivali v Ljubljani ali v kakem drugem slovenskem mestu. Eden teh, znamenit in vpliven, je bil omenjeni pičenski škof Martin. Bil naj bi Korošec iz plemiške rodbine Mannsbergov, ki so v 15. stoletju imeli posestva na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem. 

Okoli leta 1436 je postal pičenski škof in akvilejski patriarh Ludovik Teck ga je imenoval za vikarja čez vso akvilejsko škofijo izven Furlanije. Martinova oblast se je torej raztezala čez vse slovenske dežele južno od Drave. 

Svojo rezidenco je imel v Ljubljani pri cerkvi sv. Nikolaja, kamor je leta 1448 sklical sinodo (cerkveni zbor) svojega okrožja. Svojo službo je z vnemo izvrševal, obiskal je številne kraje naše domovine in odločilno posegal v naše cerkvene razmere. 

S cesarjem Friderikom, ki ga je imenoval za svojega svetovalca, ga je družila vez prijateljstva in medsebojno zaupanje. Več kakor dvajset let je izvrševal višjepastirsko oblast v slovenskih deželah. Umrl je v Ljubljani na praznik sv. Kilijana (8. julija leta 1456) in bil pokopan v cerkvi sv. Nikolaja pod prižnico.

Povzeto po dr. Josipu Grudnu iz Zgodovine slovenskega naroda, str. 286

* V mestecu Pičen v Istri je bil polnih 1300 let sedež edine škofije v notranjosti Istre, ki jo je v začetku 6. stoletja ustanovil Nicefor, prvi pičenski škof Med znamenitimi škofi je bil tudi Jurij Slatkonja. Ukinjena je bila leta 1788, leta 1969 pa ustanovljena kot naslovna škofija.

DOGODKI PRED NAMI

•    V nedeljo, 19. 11., bo gospod prošt ob 12.30 daroval sveto mašo za žrtve prometnih nesreč in njihove svojce.

•    V ponedeljek, 20. 11., bo v stolnici somaševanje naših škofov in gostov ob rednem plenarnem zasedanju Slovenske škofovske konference. Lepo vabljeni!

•    V nedeljo, 26. 11., bo ob 18.30 sveta maša s koralnim petjem.

GODOVI IN PRAZNIKI

•    Nedelja, 19. 11.: 33. nedelja med letom

•    Ponedeljek, 20. 11.: sv. Edmund, kralj

•    Torek, 21. 11.: darovanje device Marije

•    Sreda, 22. 11.: sv. Cecilija, devica, mučenka

•    Četrtek, 23. 11.: sv. Klemen I., papež

•    Petek, 24. 11.: sv. Andrej in vietnamski mučenci

•    Sobota, 25. 11.: sv. Katarina Aleksandrijska, devica, mučenka

•    Nedelja, 26. 11.: KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30 in ob 18.00: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

URNIK SVETIH MAŠ

Delavniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30 Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00

Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30

Nedelje in zapovedani prazniki: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

 

 

TEDEN BOŽJE BESEDE 12. 11. 2023-19. 11. 2023

32. NEDELJA MED LETOM

Se že čuti, da se bliža konec cerkvenega leta. Misel Božje besede se usmerja k poslednjim stvarnostim. Že to, da temu prisluhnemo, je zadeva zdrave pameti. Biti zakopan v zadeve vsakdanjosti in misliti na prihodnost samo glede materialnih zadev in morda še zdravja je res kratkovidno. Ostarimo, tudi če nam to ni všeč, in umrli bomo, naj na to mislimo ali ne. Zato je pametno in potrebno misliti na oboje. 

Prav neznanje, ki ga ustvarja preziranje verskih resnic, navadno ustvarja nespameten strah pred minljivostjo. Zatiskanje oči pred prihodnostjo pa je sploh zelo velika nespamet. Brez modrosti in zaupanja je težko stkati zadovoljnost in mir v življenju. Z modrostjo je Bog vse ustvaril, zato vsaka stvar nosi znamenje njegove modrosti. Že zato je vsaka stvar vredna spoštovanja. 

Z isto modrostjo odpira Bog človeku toliko pogleda v prihodnost, da jo lahko zasluti in ceni, si jo zaželi in se k njej usmerja. Učenost raste s študijem in raziskovanjem, a ne prezrimo, da vsaka učenost tako ali drugače izhaja iz resničnosti, ki so v stvarstvu. Modrost pa raste s hranjenjem duha iz zdravih virov in s premišljevanjem. Ne da se je naučiti, počasi prodira v človeka, podarja se temu, ki si jo želi, jo išče in zanjo prosi. 

To izraža prilika o pričakovanju ženina. Opozarja na preudarnost v življenjskih ravnanjih in na zaupanje v pričakovanju Božjih obljub. Tudi zaupanje mora imeti zdrav temelj. Zaupati v prazno je slepota duha, zaupanje vase je smešno kratkovidno, zaupanje Božji besedi in njegovi previdnosti pa nikoli ne pusti človeka na cedilu, niti na koncu tega našega življenja. Iz te modrosti poganja razsodnost. 

Iznajdljivost poskuša z njo tekmovati; na kratke proge celo zmaguje, razsodnost pa uravnava vso življenjsko pot. Jezus jo imenuje kar budnost. Človekova prihodnost je večnost, vera pa je pogled njej naproti. Zato se trudim, da delam, kar je prav, nato pa: »Vate, Gospod, zaupam, ne bom osramočen vekomaj.«

Anton Slabe
 

SVETOVNI DAN SPOMINA NA ŽRTVE PROMETNIH NESREČ

Tretjo nedeljo v novembru tradicionalno obeležujemo svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. To je dan, ob katerem se spomnimo vseh umrlih in poškodovanih v prometnih nesrečah, skupaj z njihovimi bližnjimi, prijatelji, sodelavci in znanci. 

Slovenija ta dan obeležuje tradicionalno že sedemnajstič, letos je osrednjemu geslu: Spominjajmo se, pomagajmo in ukrepajmo, dodan nov: Živeti s posledicami. Ta nas kot posameznike in družbo spodbuja, da osvetlimo nevidni svet žrtev prometnih nesreč ter sooblikujemo sistem z najvišjimi standardi na področju pravic, podpore in zaščite žrtev. 

V ta namen bo v stolnici v nedeljo, 19. novembra, ob 12.30 sveta maša, ki jo bo daroval g. prošt. Lepo vabljeni! 

TEDEN ZAPOROV: 19.-25. 11.

Nebesa pripovedujejo o Božji slavi ... zato povzdigni oči! (prim. Ps 19,2)
 

Psalmi so navdihnili molitve letošnjega tedna zaporov, napisali so jih ljudje z lastnimi izkustvi zapora in kazenskega sistema: zaprte osebe, osebe po prestani kazni, oškodovane osebe, svojci in člani skupnosti, zaposleni in prostovoljci v zaporih ter znotraj kazenskopravnega sistema. 

Vabimo vas, da v tem tednu vsak dan skupaj z njimi molite s pomočjo teh molitev ali ob psalmih, ki jih poznate.

Zaporniški vikar Robi Friškovec

ZAHVALA MSGR. DR. RUDIJU KONCILIJI

Pred dobrim mesecem dni je moral zaradi bolezni gospod msgr. dr. Rudi Koncilija v bolnišnico. Ko se mu je stanje izboljšalo, so ga odpeljali v Dom Marije in Marte v Dolnjem Logatcu, kjer ima vso potrebno postrežbo in nego. 

Gospodu Rudiju se iz srca zahvaljujem za vso njegovo dolgoletno pomoč v stolnici, zlasti pri maševanju in spovedovanju. Naj mu Gospod da zdravja in moči, kadar pa vas bo pot zanesla v Logatec, bo prav gotovo vesel vsakega obiska.

MISEL TEDNA

»Da bi lahko živeli in ljubili svojo vero, da bi lahko ljubili Boga in ga tako lahko prav poslušali, moramo vedeti, kaj nam je Bog povedal; našega razuma in našega srca se mora dotakniti njegova beseda.«

(blažena Fiorina (Marija Karola) Cecchin, redovnica)

STOLNICA - NAŠ DOM Prižnica, križev pot

Leta 1710 je rezbar Janez Pergman hkrati z balkonoma stranskih korov ob kapeli sv. Križa napravil leseno prižnico. Gre za enoten koncept, saj je prižnica enako razgibana in okrašena ter v resnici le podaljšek levega balkona, vsi elementi skupaj pa sestavljajo uglašeno celoto. Iz brona ulit križev pot je delo Franceta Goršeta iz leta 1973.

 Kipar je prizore skrčil na minimalno število močno stiliziranih figur in jih brez posebnega ozadja namestil neposredno na steno. Tako poenostavljeni so mali reliefi pravo nasprotje prejšnjih velikih platen, ki jih je po Fuhrichovem vzoru leta 1860 na Dunaju naslikal Josef Plank in v bogato poslikani baročni cerkvi niso imela pravega prostora.

Ob rob temu strokovnemu zapisu o križevem potu dr. Ane Lavričeve naj omenim, da so se kardolgo časa bile ostre in žolčne polemike o tem, ali naj se križev pot zamenja ali ne. Nekaj pisem, ki jih je dobil župnik Anton Smerkolj, je objavil tudi v Tednu Božje besede, še več jih je shranjenih v arhivu (vmes so tudi prava grozilna pisma). Objavimo še del njegovega zapisa iz leta 1974 v februarski številki TBB ob blagoslovu novega križevega pota.

»Vesel sem, da morem vsemu našemu oltarnemu občestvu sporočiti, da bo na 7. navadno nedeljo, na nedeljo pred pričetkom posta, g. nadškof popoldne po četrti maši blagoslovil novi stolniški križev pot. Križev pot bo postavljen pod korom, na praznih stenah na desni in levi strani glavnega vhoda. Umetnino je napravil eden največjih živečih slovenskih kiparjev prof. France Gorše, Meštrovičev učenec. 

Prof. Gorše je izdelal doslej že 14 križevih potov; ta, ki ga je napravil za ljubljansko stolnico, pa je od vseh največji ... Veseli smo, da bo imela stolnica, ki ima toliko umetnostnih zakladov, tudi umetnino tega slovenskega umetnika ... Ob tej umetnini nam ne bo težko pozabiti na dosedanje table križevega pota. 

So res slikovite, vendar kot kopija, ki jo je po Furichu napravi dunajski slikar Plank, nimajo umetniške vrednosti. Takih Furichovih križevih potov, tako ali drugače kopiranih, je v Sloveniji nad 300. Prav je, da stolnica dobi nekaj pristno slovenskega. »
 

DOGODKI PRED NAMI

•    V ponedeljek, 13. 11., bo v stolnici ob 10.30 sveta maša ob jubileju Zavoda svetega Stanislava v Šentvidu.

•    V četrtek, 16. 11., bo v župnišču po večerni sveti maši ob 19.15 predavanje gospoda Antona Lesnika, Ko nam drevesa spregovorijo. Lepo vabljeni!

•    V nedeljo, 19. 11., bo gospod prošt ob 12.30 daroval sveto mašo za žrtve prometnih nesreč in njihove svojce.

GODOVI IN PRAZNIKI

•    Nedelja, 12. 11.: 32. nedelja med letom

•    Ponedeljek, 13. 11.: sv. Stanislav Kostka, redovnik

•    Torek, 14. 11.: sv. Lovrenc Irski, škof

•    Sreda, 15. 11.: sv. Albert Veliki, škof, cerkveni učitelj

•    Četrtek,16. 11.: sv. Marjeta Škotska, kraljica

•    Petek, 17. 11.: sv. Elizabeta Ogrska, redovnica

•    Sobota, 18. 11.: posvetitev bazilik sv. Petra in Pavla

•    Nedelja, 19. 11.: 33. nedelja med letom

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

Vsak dan 8.30 in 18.00: rožni venec

Nedelja 15.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

Prvi četrtek po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

Prvi petek 8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim 15.00: ura Božjega usmiljenja

Prva sobota 8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30 in ob 18.00: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

URNIK SVETIH MAŠ

Delavniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30 Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00

Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30

Nedelje in zapovedani prazniki: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

TEDEN BOŽJE BESEDE 29. 10. 2023 - 12. 11. 2023

 30. NEDELJA MED LETOM

Spet se misel od prejšnje nedelje nada­ljuje. Bog opozarja, da človeška pravič­nost lahko postane celo zelo krivična, če začne vse meriti s predpisi in zapo­vedmi, ne gleda pa skozi človeka; če prezre sočutje in usmiljenje. »Na nače­lih se da čudovito jahati,« nam je dejal spiritual v semenišču.

Druga Mojzeso­va knjiga ima naslov Exodus (Izhod). Zgodovinsko je šlo za izhod Izraelcev iz sužnjevanja Egiptu, iz življenja, ki so se ga nekateri tako navadili, da si niso več želeli kaj več vrednega, čeprav je v njem zakrnelo njihovo dostojanstvo in čut za drugega in je ostala le skrb za čim lažje preživetje.

Ustrašili so se na­porov, potrebnih za zrelost osebnosti in polnost življenja. S tem vprašanjem se danes veliko ubadajo psihologi pri mladih, ki jim starši niso pomagali k samostojnosti, delavnosti in odgovor­nosti. Za tem je prekratka človeška mi­sel in nedozorela ljubezen, ki ni pre­rasla skrbi le nase.

Življenjsko namreč izhod pomeni ustvarjanje osebnostne samostojnosti in svobode duha. Šele s tem je človek sposoben zrelega svobo­dnega odločanja in podarjanja. Mojzes je rojakom v tej knjigi nanizal vrsto misli v obliki nasvetov za tako obli­kovanje značaja in družbe. Brez tega ostaja življenje neke vrste odvisnost in suženjstvo, tudi če je lepo garnirano z obiljem.

Kreniti v tako samostoj­nost ni preprosto. Dobro je, če imamo dobre zglede, da dobro poznamo svoje talente in tudi njihove meje, da pozna­mo načela poštenega ravnanja, v vsem pa potrebujemo še zaupanje Bogu, da je v nas njegov duh. Pa nikoli na ra­čun drugih, ne na račun družbe. Kdor druge kakorkoli izkorišča, je tat, dru­ge dela za svoje sužnje. To je vpraša­nje poštenja.

Za škofa Vovka je bilo to stvar osebne časti. Ostaja to, kar raste iz poštenega dela, pa kar smo naredi­li za pomoč drugim in skupnosti brez plačila (včasih tudi brez hvaležnosti). To je naravna podlaga za posvečenje, ki v nas vnaša Božji dar svetosti in posvečene večnosti.

Anton Slabe

IZ NADŠKOFOVE ZAHVALE ZA ZAHVALNO NEDELJO

Ob zahvalni nedelji se zahvalju­jem vsem, ki ste se na kakršen koli način podali na pot k tistim, ki so doživeli preizkušnjo in izgu­bo.

Zahvaljujem se vsem gasilcem, članom civilne zaščite, prostovolj­cem Karitas in Rdečega križa, pa tudi vsem drugim, ki ste po svojih močeh, lahko rečem preko svojih moči, pomagali tistim, ki so v div­janju vode ostali brez vsega, in ste jim s svojo navzočnostjo in delom pokazali, da niso sami.

Zahvalju­jem se tistim, ki ste prispevali na račune naših dobrodelnih usta­nov, posebej vsem tistim, ki ste se velikodušno odzvali na solidarno­stno nabirko po naših župnijah, ki jo Karitas razdeljuje med poplavljence.

Zahvaljujem se duhovni­kom, redovnikom in redovnicam, ki ste bili v teh časih na poseben način blizu ljudem.

Zahvaljujem se tudi prostovoljcem župnijskih Karitas, po katerih je Škofijska Karitas imela jasno predstavo dogaja­nja na terenu in najboljše moči za hitro razdeljevanje pomoči.

Zah­valjujem se tudi župnikom in žu­pnijskim pastoralnim svetom, da ste našli prostor v župnijskih pro­storih, da se morejo v njih učiti otroci, ki jim je povodenj uničila šolske prostore.

Vsem se zahvalju­jem za vse misli, besede in dejanja, po katerih ste sledili Jezusovemu zgledu, ki zase pravi, da je prišel, da bi imeli življenje.

»O, blažene duše v nebesih, pridite na pomoč naši bedi, posredujte pri Božjem usmiljenju, da bomo tudi mi imeli delež pri vašem veselju in pri blaženem gledanju, ki ga zdaj uživate.«

(sveta Terezija Avilska)

STOLNICA NAŠ DOM

Orgle na stranskih korih

Bogata zgodovina orgelskih inštru­mentov v sedanji stolnici se »začenja« na stranskih korih, saj so glavni kor, kot že rečeno, začeli načrtovati šele leta 1718. V stolnici je bil tako sprva določen prostor za orgle le na obeh stranskih korih, ki so ju leta 1710 podaljšali z lesenima balkonoma in naslednje leto opremili z orgelskima omarama.

Obe orgelski omari je mojstrsko izdelal arkularij (»izdelovalec skrinj«) Janez Pergman. Njegovo delo sta tudi baročno razgibani balkonski ograji, ki ju je pokril s školjčno in listno ornamentiko ter ovesil s cvetličnimi kitami (girlandami), nosilno ploščad pa spo­daj okrasil s kasetami. Skladno z balkonoma je oblikoval in ornamentiral tudi orgelski omari.

Ker Dolničar v svoji zgodovini lju­bljanske stolnice ob njeni posve­titvi ne omenja orgel, so napačno
domnevali, da jih stolnica takrat še ni imela. A to ne drži. Dokumen­ti namreč pričajo, da je prve orgle na desnem koru (nad stranskim vhodom) izdelal beneški orglar Osvaldo Carlone leta 1707.

Kdaj so jih odstranili, ni znano. Orgelska omara je bila kar nekaj časa praz­na, leta 1996 pa je Škofijska orglarska delavnica iz Maribora naredi­la nove orgle po starih načelih, ki naj bi svojčas vo­dila Carloneja.

V orgelsko oma­ro na levem koru (nad prižnico) pa so prenesli orgle iz stare stolni­ce, ki so jih leta 1739 nadomestili z orglami Janeza Janečka, ki je pet let prej naredil ogle na velikem koru nad glavnim vhodom.

Te orgle so bile večkrat predelane, med prvo svetovno voj­no so iz njih vzeli pročelne piščali, leta 1993 pa jih je rekonstruirala Mariborska škofijska delavnica.

DOGODKI PRED NAMI

•   V ponedeljek, 30. 10., bo v stolnici ob 19.00 taizejska molitev v okviru priprav na letošnje novoletno taizejsko srečanje mladih v Ljubljani. Lepo vabljeni!

•   V sredo, 1. 11., na praznik vseh svetih, bodo svete maše po nedeljskem redu. Slovesno sveto mašo ob 9.00 bo daroval škof dr. Anton Jamnik.
Ob 17.00 bo molitev vseh štirih delov rožnega venca po oddanih molitvenih namenih za rajne.
Gospod nadškof bo imel slovesno sveto mašo v cerkvi vseh svetih na Žalah ob 15.00. Lepo vabljeni!

•   V torek, 2. 11., bodo svete maše po običajnem delavniškem razporedu. Večerno sveto mašo bo daroval škof dr. Franc Šuštar za vse pokojne škofe in kanonike.

•   V petek, 3. 11., na prvi petek, bo ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Jezusovemu, ob 15.00 pa ura Božjega usmiljenja in po njej sveta maša.

•   V soboto, 4. 11., na prvo soboto, bo ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Marijinemu.

GODOVI IN PRAZNIKI

Nedelja, 29. 10.: 30. nedelja med letom

Ponedeljek, 30. 10.: sv. Marcel, mučenec

Torek, 31. 10.: sv. Volbenk (Bolfenk), škof

Sreda, 1. 11.: VSI SVETI, slovesni zapovedani praznik

Četrtek, 2. 11.: VERNE DUŠE, spomin vseh vernih rajnih

Petek, 3. 11.: sv. Viktorin Ptujski, škof, mučenec

Sobota, 4. 11.: sv. Karel Boromejski, škof

Nedelja, 5. 11.: 31. nedelja med letom, zahvalna

Ponedeljek, 6. 11.: sv. Lenart, opat

Torek, 7. 11.: sv. Engelbert, škof

Sreda, 8. 11.: bl. Janez Duns Skot, teolog

Četrtek, 9. 11.: posvetitev lateranske bazilike, praznik

Petek, 10. 11.: sv. Leon Veliki, papež, cerkveni učitelj

Sobota, 11. 11.: sv. Martin iz Toursa, škof

Nedelja, 12. 11.: 32. nedelja med letom

URNIK SVETIH MAŠ

Delavniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30 Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00

Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30

Nedelje in zapovedani prazniki: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SPOVEDOVANJE MED PRAZNIKI

Tudi v stolnici boste lahko pred prazniki opravili sveto spoved. V petek, soboto, ponedeljek in torek bo na voljo vsaj en spovednik od 7.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00, v nedeljo pa bo spovedovanje po običajnem urniku.

POPOLNI ODPUSTEK

Cerkev v teh dneh naklanja popolni odpustek, ki ga lahko darujete za rajne.

Pogoji so:

•       ·         opravljena spoved,
• ·         prejem obhajila,
• ·         obisk pokopališča in
• ·         molitev po namenu svetega očeta za rajne.

DAROVI ZA »OČENAŠE«, MOLITEV ZA RAJNE

Bližata se praznika vseh svetih ter vernih duš. Navada je, da v teh dneh darujete svoje darove tudi za molitve za vaše drage rajne. 

Na posebne zloženke napišite imena tistih, za katere želite, da še posebej molimo in darujemo svete maše. 

Imena z vašim darom oddajte v poseben nabiralnik pri kapeli sv. Križa, v kiosku ali v zakristiji.

Boglonaj!