sobota, 21. maj 2022

TEDEN BOŽJE BESEDE 22. 5. 2022–29. 5. 2022

6. VELIKONOČNA NEDELJA 

V današnjem odlomku iz knjige Razodetja sv. Janez opisuje svoje videnje poveličanega Jeruzalema. Mesto bo utrjeno, vendar za njegovo preskrbo, varnost, urejenost in infrastrukturo ne bo skrbel mestni svet s svojim županom, temveč Božje veličastvo. Ne bo strahu, da bi zaradi energetske krize odpovedalo gretje in razsvetljava, kajti vsa svetloba in potrebna energija bo prihajala od Jagnjeta, ki bo kakor svetilnik sredi odrešenih. 

Za nas ta hip, ko se v državi menja oblast in se ves svet zaradi vojne v Ukrajini zapleta v nevarno igro moči, ni najpomembnejše, ali se bo Janezova vizija poslednjih časov uresničila natanko tako, kot je zapisal v Apokalipsi. Glede naše prihodnosti sta odločilni vera in zaupanje v Svetega Duha, ki nas v tem veku tolaži in uči vsega bistvenega, kar je potrebno, da pridemo do cilja. Vprašanje torej je, kako naj v teh časih, ko je trdnih in zanesljivih le malo stvari, ne zastanemo v strahu, nervozi in izsiljevanju hitrih rešitev. 

Sredi pisanja tega uvodnika sem zaradi nesreče v kočevskem Melaminu poklical bližnjega sorodnika. Štirje sodelavci njegovega podjetja, zunanjega partnerja Melamina, so umrli. Zastala nama je beseda. Edino, kar sem lahko rekel, je bila obljuba molitve. 

Veliko bolj res kot reklamno zapeljevanje, naj sledimo svojim sanjam, je to, kar sta v maloazijskih Derbah rekla Pavel in Barnaba: Skozi veliko stisk moramo iti, da pridemo v Božje kraljestvo. Eno je slediti svoji poklicanosti, nekaj drugega pa je zadovoljevati želje, ki jih podžigajo sanje; cerkveni očetje so bolj iskreni, zato sanjam rečejo strasti. Tudi če imamo velike uspehe in obilo dobrin, naj se nenehno zahvaljujemo za najosnovnejše: za kruh, vodo in zrak. Nič ni samoumevno. 

Milan Knep 

»TI, KI SE DVIGUJEŠ V NEBO ...« 

»Tvoje vstajenje, Gospod, je naše upanje, tvoj vnebohod je naše poveličanje ... Daj, naj gremo tudi mi s teboj in naj se naše srce dvigne k tebi. A ko se bomo dvigovali, daj, da se ne bomo vdajali ošabnosti in si domišljevali, kakor da smo to zaslužili s svojimi deli. Daj, naj povzdignemo srce visoko, ali k tebi, kajti povzdigovati srce, pa ne k tebi, je ošabnost, a povzdigovati srce k tebi je varnost. Ti, ki se dviguješ v nebo, si postal naše zatočišče ... Kdo je ta, ki gre v nebo? Prav tisti, ki je prej prišel iz nebes. Prišel si, Gospod, da bi me ozdravil; šel si v nebo, da bi me popeljal s seboj. Če se sam dvignem, padem; če me dvigaš ti, pa trdno stojim.« (sv. Avguštin)

PROF. DR. LAMBERT EHRICH – prerok slovenskega naroda 

Duhovnik in profesor Lambert Ehrlich, rojen 18. 9. 1878 v Žabnicah v Kanalski dolini in umorjen 26. 5. 1942 v Ljubljani, je bil ugleden mednarodno priznan strokovnjak. Leta 1922 je postal profesor primerjalnega bogoslovja in apologetike na Teološki fakulteti mlade slovenske univerze v Ljubljani. 

Njegovi študenti ga imajo v spominu kot globoko pobožnega znanstvenika, ki je pred predavanjem kleče molil. Ljubljanski škof Gregorij Rožman, njegov rojak, je profesorja Ehrlicha postavil za duhovnega voditelja študentov na univerzi. 

Bil je srčno dober in revnim dijakom in študentom je na vse mogoče načine pomagal (zaradi te dobrote so mu nekateri pravili 'zmešanec'). Imel je stalen stik z akademiki, ki jim je dajal smernice in jih spodbujal k načrtnemu delu, sposobne je vzgajal tudi za politiko. Ustanovil je akademski klub Straža. 

Kot duhovni voditelj študentov in vplivna katoliška osebnost je bil trn v peti partiji, ki si je prisvajala vodilno vlogo v boju slovenskega naroda proti okupatorju, da bi po vojni vzpostavila svojo oblast. Zato ga je po ukazu Edvarda Kardelja in Borisa Kidriča najeti morilec 26. maja 1942 pred Ljudsko kuhinjo na Streliški cesti v Ljubljani ustrelil, skupaj s študentom Viktorjem Rojicem, ko sta se vračala od maše. 

K zadnjemu počitku na ljubljanskih Žalah ga je pospremila ogromna množica. Na preprosto marmornato ploščo so poleg njegovega imena ter letnic rojstva in smrti vklesali napis 'duhovnik božji'. Po vojni so njegov grob oskrunili: nova oblast je Ehrlichove posmrtne ostanke ukazala odpeljati v neko brezno na Notranjskem. Spominsko sveto mašo ob obletnici njegovega uboja bo v stolnici na praznik Gospodovega vnebohoda ob 18.30 daroval gospod nadškof.

STOLNICA – NAŠ DOM
Oprema v prezbiteriju – oltarne podobe v glavnem oltarju 

Nekaj o različnih upodobitvah sv. Miklavža, ki so se v stoletjih »zvrstile« na glavnem oltarju, smo že pisali v TBB št. 2078-2080, zato tu na kratko samo povzemimo:
Liberijev sv. Miklavž je v novi stolnici visel do leta 1822, ko ga je zamenjala kopija Matevža Langusa, ki je bila za tisti janzenistični čas bolj »primerna«. Liberijeva slika je do leta 2004 veljala za izgubljeno, Langusova kopija pa je v oltarju visela le dobrih dvajset let (do 1845), saj jo je župnik Karel Zorn poklonil ljubljanskim uršulinkam, v oltar pa so namestili novo sliko istega avtorja, ki se je »obdržala« praktično do leta 2007, ko so vanj namestili ponovno odkrito in restavrirano Liberijevo podobo. 

Vmes je za krajši čas, od leta 1944 do 1950, v oltarju visela še ena podoba domačega avtorja, Rika Debenjaka, ki danes krasi stopnišče nadškofijske palače. Do vnovične umestitve Liberijeve slike so liturgičnim časom in praznikom primerno v veliki oltar občasno vstavljali slike s primerno tematiko. V mesecu maju je tako nišo krasila Šmarnična Marija, delo Helene Vurnik iz leta 1927. 

Odlikuje jo zanjo značilna bogata dekorativna in narodna simbolika. Marija, ki sedi na veličastnem prestolu, in otrok Jezus, stoječ v njenem objemu, imata oblačila v belo-modro-rdeči kombinaciji. V isti barvni kombinaciji se od prestola po stopnicah spušča bogato okrašena preproga

DOGODKI PRED NAMI 

• V torek, 24. 5., bomo imeli tradicionalno romanje na Brezje. Odhod avtobusa bo ob 13. uri s Streliške ulice. Cena prevoza je 12 €. 

• V četrtek, 26. 5., na praznik Gospodovega vnebohoda bodo svete maše po prazničnem redu. Zvečer ob 18.30 bo gospod nadškof maševal ob spominu umora prof. dr. Lamberta Ehrlicha. 

• V ponedeljek, 30. 5., po godu sv. Maksima Emonskega, bo celodnevno češčenje. 

GODOVI IN PRAZNIKI 

• Nedelja, 22. 5.: 6. velikonočna nedelja 

•Ponedeljek, 23. 5.: sv. Socerb Tržaški, mučenec 

•Torek, 24. 5.: Marija Pomagaj, slovesni praznik

 • Sreda, 25. 5.: sv. Beda Častitljivi, duhovnik, cerkveni učitelj 

• Četrtek, 26. 5.: Gospodov vnebohod, slovesni praznik

• Petek, 27. 5.: bl. Alojzij Grozde, mučenec 

• Sobota, 28. 5.: sv. Avguštin Canterburyjski, škof 

• Nedelja, 29. 5.: 7. velikonočna nedelja, sv. Maksim Emonski, škof

ŠMARNIČNA POBOŽNOST

je v stolnici vsak dan ob 8.30, pri večerni sveti maši, ter ob nedeljah ob 15.30. Lepo vabljeni!

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

 

 

sobota, 14. maj 2022

Teden Božje Besede 15. 5. 2022–22. 5. 2022

5. VELIKONOČNA NEDELJA 

Laže je ljubiti Boga, ki ga ne vidimo, kot bližnjega, ki ga ne moremo odmisliti. Tudi če Bog posega v naše načrte, lahko naredimo obvod, Njegovo voljo priličimo svoji in se zazibamo v prepričanju, da imamo čisto vest. Na nek način je k takšni etični drži ljudi nehote navajala tudi Stara zaveza, ki ljubezni do bližnjega izrecno ni zapovedala, saj prva od desetih zapovedi zahteva le: »Ne imej drugih bogov poleg mene« (5 Mz 5,7)! V naslednjem poglavju sledi le še dopolnitev: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in vso močjo!« Današnja nedelja nam prinaša del Jezusovega poslovilnega govora, kjer je beseda o ljubezni do bližnjega bistveno dopolnjena: »Novo zapoved vam dam, da se ljubite med seboj! 

Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj« (Jn 13,34). Dobro vemo, koliko težav imamo s to zapovedjo. Tudi če bližnjega neposredno ne oviramo, pa nanj kaj hitro vržemo senco dvoma o iskrenosti njegovih namenov. Dobro, ki ga dela, radi spregledamo, in na plano potegnemo kak njegov spodrsljaj; bržkone z namenom, da vsaj za silo pokrijemo lastno revščino. Jezusovo zapoved živimo na primer tako, da v trenutku, ko pomislimo, kaj nas pri bližnjem moti, raje prosimo: Gospod, usmili se tega človeka. Pomagaj mu. Olajšaj mu težave. 

Naj bo uspešen v tem, za kar si ga poklical in ga obdaril. Takšna molitev nas napolni s Svetim Duhom, ki je Duh ljubezni. On naše mrzko razpoloženje spremeni v naklonjenost do bližnjega. Zavist se neopazno umakne dobrohotnosti, ki odpušča in se veseli uspehov bližnjega; težav, ki jih ima, ne povezujemo več z njegovimi grehi, ampak kličemo nanj Božji blagoslov. Predvsem pa o bližnjem ne zbiramo gradiva za opravljanje. 

Milan Knep 

PRAZNOVANJE 70-LETNICE »DRUŽINE« 

V petek, 6. maja, je pomožni škof dr. Anton Jamnik v stolnici daroval sveto mašo ob okroglem jubileju

verskega tednika Družina. Pred 70 leti, 7. maja 1952, je namreč na Goriškem izšla prva številka Družine. Ustvarjalcem tednika Družina se je škof uvodoma zahvalil za »bogato in ustvarjalno pot« in »srčno poslanstvo« ter hkrati izrazil željo, da bi s pogumom, močno vero in velikim upanjem gledali tudi v prihodnost. »Prepričan sem,« je poudaril, »da ste vsi ustvarjalci tednika Družine vesele in žive priče evangelija, saj vaše besede nagovarjajo krščanska občestva, mnoge, ki iščejo smisel življenja, mnoge iskalce, od 'vagabundov do romarjev'«. V nagovoru se je dotaknil poslanstva katoliškega novinarja, ki naj bo priča resnice in upanja. Omenil je, da je eden temeljnih izzivov »nas vseh« učiti ljudi, da bi spoznali, kako je razmišljanje del zaznavanja Božjega razodetja. 

Marijin mesec maj – šmarnice 

Začetki šmarnične pobožnosti segajo že pred leto 1815, ko je papež Pij VII. pobožnost meseca maja potrdil in obdaril z odpustki. S pobožnostjo, ki so jo poimenovali Marijin mesec, so začeli v Rimu, od koder se je hitro razširila po vsej Italiji, Nemčiji in Franciji. Tudi v Sloveniji so jo z veseljem sprejeli. 

Prve šmarnice so imeli v ljubljanskem semenišču na pobudo četrtoletnika Jerneja Lenčka leta 1851. Za šmarnično branje so imeli prevod iz francošči-ne Mesec Marije. Majska ljudska pobožnost v čast Mariji je dobila ime šmarnice po naslovu šmarnic Janeza Volčiča iz leta 1855. Branje je imelo preprost naslov Šmarnice Marii naši Materi darovane. Ime pobožnosti tako izvira iz imena cvetic, ki maja najlepše cvetijo in so jih prinašali k Mariji. 

Šmarnice so Slovenci hitro vzeli za svoje in se zbirali ob Mariji, še preden je bilo leta 1855 napisano prvo šmarnično branje. Leta 1856 so začeli z redno dnevno šmarnično pobožnostjo tudi v stolnici. List Zgodnja Danica je to pobožnost natančno popisal. 

STOLNICA – NAŠ DOM 

Oprema – prezbiterij 

Oltar sv. Miklavža – nadaljevanje 

Oltar je v celoti klasicistično oblikovan, dokumenti pričajo, da je skupno delo umetnikov iz Gradca in Ljubljane. Kakor piše dr. Lavričeva, »odlična, anatomsko dognana in uglajena kipa sv. Petra in Pavla (sv. Peter s ključi in sv. Pavel z mečem) na podstavkih ob straneh nastavka pričata o kakovostnem mojstru. Slogovne značilnosti kažejo na graškega kiparja Veita Königerja ali vsaj na umetnika iz njegove bližine.« Oltarna menza iz sivkastega marmorja ima obliko sarkofaga in je okrašena s kovinskimi girlandami (visečimi cvetličnimi venci, kitami). 

Prvotno je stala bliže oltarnemu nastavku, tako da je bil med oltarjem in kornimi klopmi samo ozek prehod, nad njo pa je bil nameščen t. i. ciborij (kyborion) ali baldahin. Ta ima kupolo, ležečo na stebričih, bogato okrašeno s klasicistično kovinsko aplikacijo, zraven pa klečita angela adoranta (molivca), ki sta po slogu enaka onima na venčnem zidcu, ki nosita napis. Po koncilu je arhitekt Anton Bitenc prezbiterij preoblikoval za potrebe pokoncilskega bogoslužja. Dela so bila opravljena v letih 1969–1971. 

Takrat so oltarno menzo skrajšali, jo obrnili proti ljudstvu, pomaknili naprej pod slavolok, jo dvignili na stopnico in ves prezbiterij zvišali za eno stopnico. Ciborij z angeloma so takrat umaknili na poseben podstavek ob južni steni, kjer stoji še danes. Odstranili so obhajilno mizo (balustrado), ki jo leta 1888 izdelal radovljiški mojster Janez Vurnik, in jo prestavili k oltarju Sv. Rešnjega telesa. Tlak prezbiterija so na novo tlakovali po starem vzorcu s črnim in belim marmorjem. Po načrtu arhitekta sta bila narejena tudi nov ambon ter oltarni križ, ki ga je na hrbtni strani »poslikal« slikar Stane Kregar. 

DOGODKI PRED NAMI 

• V nedeljo, 15. 5., bo po večerni sveti maši ob 19.30 koncert komornega zbora univerze iz severne Floride. 

• V torek, 24. 5., bomo imeli tradicionalno romanje na Brezje. Odhod avtobusa bo ob 13. uri s Streliške ulice. Cena prevoza je 12 €. 

• V četrtek, 26. 5., na praznik Gospodovega vnebohoda bodo svete maše po prazničnem redu. Zvečer ob 18.30 bo gospod nadškof maševal ob spominu na umor prof. dr. Lamberta Ehrlicha. 

• V ponedeljek, 30. 5., po godu sv. Maksima Emonskega bo celodnevno češčenje 

GODOVI IN PRAZNIKI 

• Nedelja, 15. 5.: 4. velikonočna – nedelja Dobrega pastirja 

• Ponedeljek, 16. 5.: sv. Janez Nepomuk, duhovnik, mučenec 

• Torek, 17. 5.: sv. Jošt, puščavnik 

• Sreda, 18. 5.: sv. Janez I., papež, mučenec 

• Četrtek, 19. 5.: sv. Krispin, redovnik 

• Petek, 20. 5.: sv. Bernardin Sienski, duhovnik 

• Sobota, 21. 5.: sv. Timotej, diakon, mučenec 

• Nedelja, 22. 5.: 6. velikonočna nedelja 

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

 

sobota, 7. maj 2022

Teden Božje Besede 8. 5. 2022 - 15. 5. 2022

4. VELIKONOČNA NEDELJA

Problemi, ki jih imamo, naj bomo verni ali ne, so si zelo podobni. Omenimo nekatere: bolezen, životarjenje v zakonu, občutek lastne nevrednosti ter dokazovanje navzven, kako biti všečen, vse to se po¬gosto povezuje z zamero do staršev; nadalje ta ali ona oblika zasvojenosti, največkrat s hrano, družbenimi omrežji, in seveda stres. Vsak ima željo, da bi vse to negativno spremenil. Pri iskanju izhoda vsak prej ali slej pomisli na duhovnost, kajti nihče ne verjame, da bi bila lahko prava sprememba zgolj tehnične narave. Ne gre drugače, kot da ob vseh svetovanih metodah in pripomočkih pomislimo tudi na zamenjavo svoje¬ga modela sveta. In tu, na tej najbolj odločilni točki, trčimo na največje nesporazume in zablode. Probleme, ki jih imamo, postavljamo v diametralno nasprotne duhovne kontekste. Če odprete katero od popularnih revij, ki v vsaki številki postrežejo z življenjskimi nasveti, boste naleteli na toliko tipov duhovnosti, kolikor je svetovalcev. Za nekega avtorja pe¬tih knjig, kar samo po sebi pove, da mu mnogi sledijo, je duhovnost v tem, da si ustvarimo lastni življenjski model. Ta duhovni mojster, kot ga sledilci nazivajo, svoje kliente prebuja k ustvarjalnosti in sprejemanju sebe s hojo po žerjavici. S svojimi duhovnimi orodji zmanjšuje trpljenje ljudi in zdravi tudi neozdravljive bolezni; vsaj tako trdi. Kako drugačno od te duhovnosti je oznanilo Pavla in Barnaba iz današnjega prvega berila. V maloaziskih mestih sta oznanila Kristusa. Prinesla sta ne le nov pogled na svet, ampak tudi vero v Božjo milost, ki spreminja človeka v njegovi notranji biti, daje kulturi presežno razsežnost in odpira vrata absolutne prihodnosti. Samozvani učitelji duhovnosti pa pridejo in odidejo.
Milan Knep

ŽUPNIKOVA BESEDA

Obnova lestencev v prezbiteriju


Obiskovalci stolnice se še spominjate, da je prezbiterij svoj čas osvetljevalo in mu dajalo poseben

»svetlobni« okras sedem lestencev, ki so se od večjega na sredini v parih diagonalno spuščali levo in desno od oltarne podobe. Nazadnje so ostali samo še trije, ostali pa so bili shranjeni v stranski zakristiji oz. na galerijah. Že kar nekaj časa smo se s pasarjem Ivanom Vidicem iz Moravč dogovarjali, da jih bo obnovil in vrnil na prvotno mesto. V ponedeljek smo tako sneli še preostale in vse odpeljali v pasarjevo delavnico. Ta bo lestence razstavil, očistil, na novo prevezal in dopolnil steklene dele (verige in »solzice«) ter pozlatil in popravil polomljene kovinske dele. Napeljal bo nove električne žice ter nove jeklenice, na katere bomo tako obnovljene lestence znova obesili. Dela bo kar precej, zato pa bo končni »rezultat« toliko lepši. Lahko pa si predstavljate, da bo tudi stroškov za tako temeljito in natančno delo kar nekaj: obnova vsakega lestenca bo stala približno 1.500 €, večjega še nekoliko več, zato se pri¬poročamo za darove. Vsi, ki ste pripravljeni v ta namen darovati, lahko svoj dar prinesete župniku ali pa nakažete na župnijski TRR: SI56 0214 0025 6658 409 (odprt pri NLB), namen: za lestence. Boglonaj za vašo darežljivost!!«

»POJDI IN POPRAVI MOJO CERKEV« Nedelja Dobrega pastirja 2022

Z obhajanjem nedelje Dobrega pastirja sklepamo teden molitve za nove duhovne poklice, ki je bil letos pod geslom: »Pojdi in popravi mojo Cerkev!« Pred nami sta dve podobi: Kristusa kot Dobrega pastirja, ki nosi najdeno izgubljeno ovco na ramenih, in sv. Frančiška Asiškega, ki dojame, da mora začeti popravljati Kristusovo Cerkev pri sebi. Prva podoba nas vabi, da kličemo in se tako damo najti, druga pa, da se pustimo nagovoriti za osebno in skupnostno spreobrnjenje. Zlasti v teh časih smo povabljeni, da še bolj goreče molimo za trdne in odprte verske skupnosti in družine, ki bodo omogočale velikodušne odgovore poklicanih, da bodo mogli postati dobri pastirji naših verskih skupnosti po vzoru Dobrega pastirja.

STOLNICA  NAŠ DOM Oprema  prezbiterij

Pri opisovanju notranje opreme se najprej »zazrimo« v prezbiterij, k oltarju sv. Miklavža.
Tako kot večino oltarjev v stranskih kapelah je tudi nastavek velikega oltarja Giu lio Quaglio leta 1704 naslikal na steno (za kornimi klopmi naj bi se še poznale sledi te poslikave). Ta nastavek je bil, podobno kot oltarja Svetega Rešnjega telesa in sv. Dizme, predvsem okvir za veliko sliko svetega Miklavža, ki jo je za novi prezbiterij stare stolnice (pozidan v letih 16741675) naslikal slavni beneški slikar Pietro Liberi. Ko so dogradili novo stolnico, so sliko ponovno namestili v glavni »tron«. Oltarna menza je bila odmaknjena od stene, stala je pod pozlačenim baldahinom, pod stropom pa sta lebdela dva genija, ki ju je leta 1706 napravil štukater Janez Krištof Lendt. Dolničar v svoji Zgodovini ljubljanske stolne cerkve opisuje, da »glavno podobo sv. Miklavža krasi izvrsten zastor, tako umetniško naslikan, da tega nisem zmožen izraziti s svojim peresom. Je rumene barve, njegov lepo razvihani rob pa držita dva angela nadčloveške velikosti, da manjših ne štejem. Spodaj sta dve zelo lepi podobi na svojih podstavkih, ena prestavlja Pravo vero, druga Ponižnost, ena zmaguje nad prazno krivo vero, druga nad prazno oholostjo.«
Današnji kamniti veliki oltar je bil narejen leta 1774 v času škofa Karla Janeza Herbersteina. Gre pravzaprav za nastavek iz sivega marmorja, ki je prav tako zgolj okvir oltarne slike, spodaj razširjen v dva podstavka za kipa, zgoraj pa zaključen z masivnim ogredjem, vrh katerega sta dve smehljajoči se angelski glavici v oblakih in obdani z zlatimi žarki. Ob steni okrog vrhnjega zaključka lebdi na vsaki strani po šest putov, ki si v parih podajajo vejice s cvetjem do vrha večnega zidca, na katerem klečita resnobna angela, držeč kartušo z napisom: »Spoštujte moje svetišče; jaz sem Gospod.« (Sanctuarium meum metuite, ego Dominus. Lev. XIX. C.).

DOGODKI PRED NAMI

•V ponedeljek, 9. 5., bo po večerni sveti maši v stolnici koncert za mir v svetu, na katerem bo nastopilo več umetnikov in izvajalcev klasične ter sakralne glasbe. Lepo vabljeni!
•V nedeljo, 15. 5., pa bo po večerni sveti maši ob 19.30 koncert komornega zbora univerze iz severne Floride.

GODOVI IN PRAZNIKI

•    Nedelja, 8. 5.: 4. velikonočna  nedelja Dobrega pastirja
•    Ponedeljek, 9. 5.: sv. Izaija, prerok
•    Torek, 10. 5.: sv. Janez Avilski, duhovnik, cerkveni učitelj
•    Sreda, 11. 5.: sv. Pankracij, mučenec
•    Četrtek, 12. 5.: sv. Leopold Mandic, redovnik
•    Petek, 13. 5.: fatimska Mati Božja
•    Sobota, 14. 5.: sv. Bonifacij, mučenec
•    Nedelja, 15. 5.: 5. velikonočna nedelja

ŠMARNIČNA POBOŽNOST

je v stolnici vsak dan ob 8.30, pri večerni sveti maši, ter ob nedeljah ob 15.30. Lepo vabljeni!

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

sobota, 30. april 2022

TEDEN BOŽJE BESEDE 1. 5. 2022 – 8. 5. 2022

VELIKONOČNA NEDELJA 

Na tretjo velikonočno nedeljo beremo, da so med zasliševanjem véliki duhovniki očitali apostolom, zakaj so kljub prepovedi z Jezusovim naukom napolnili ves Jeruzalem. Kdo bi lahko danes z evangelijem na polnil Ljubljano in Evropo? Ali je to sploh mogoče? In če je, kako bi lah ko ponovili neverjeten oznanjeval ni uspeh apostolov po binkoštih? Ob teh vprašanjih se najprej samo kritično obračamo vase in kaj hitro ugotovimo, da smo nemara premalo goreči in daleč od žara, kakršnega so ga ljudje videli na obrazih apostolov. 

Samokritika je na mestu, a z njo ne smemo pretiravati. Tudi apostoli so bili samo ljudje: zavistni, neučaka ni, jezljivi, polni napačnih zamisli. Po binkoštih so na hitro, v moči Svetega Duha, reinterpretirali celotno Staro zavezo, jo umestili v velikonočno skrivnost in ji s tem dali nov smisel. Zakaj je oznanjevanje apostolov bolj odmevalo kot naše oznanjevanje danes? Empirične razlage za to ni. Je pa med tedanjim in našim časom bi stvena razlika v tem, da je bila takrat vera vse, danes pa skoraj nič. Popol noma se je spremenila kulturna paradigma. 

Ves javni prostor, družbena omrežja, mediji in umetnost diha jo nevero. Nekoč so bili začudeni, če je imel kdo verske pomisleke, danes smo začudeni, če kdo javno izpove pripadnost veri in Cerkvi. Kristjani danes ne moremo na polniti javnega prostora z evangelijem, ker je ta do zadnjega kotička zasičen s potrošniškimi vrednota mi in z omalovaževanjem vsega krščanskega. Pa tudi ni treba. Pač pa naj v potrpežljivosti in prisebnosti čakamo, da se naš Gospod vrne. Do volj je, da smo v tem vmesnem času luč, sol in kvas ter polni zaupanja v Gospodovo besedo, izrečeno za težke čase: Kdor pa bo vztrajal do konca, bo rešen (Mt 10,22). 

Milan Knep

PISNO VPRAŠANJE IN POBUDA MESTNEMU SVETU MOL 

V začetku leta smo v TBB že zapisali ne kaj misli ob zaprtju tržnice za parkira nje. Vprašanje in pobudo o ponovnem odprtju smo medtem posredovali tudi na Mestni svet MOL, a je bil odgovor podobno zavajajoč kot v medijih. Naš ključar je ob tem pripravil naslednji zapis: 

Že od nedelje pred božičem je osrednja ljubljanska tržnica ob nedeljah in praznikih zaprta za parkiranje. To se je zgodilo takoj po prepovedi prodaje »kuhančkov« ob lesenih hiškah na decembrskem sejmu. 

Parkiranje na tržnici je vrsto let dobro služilo obiskovalcem starega dela Ljubljane, pa tudi obiskovalcem stolnice. To zaprtje pa je zelo neprijetno predvsem za starejše obiskovalce stolnice. Preko mestne svetnice je bilo po dano vprašanje županu o vzroku zaprtja in pobuda za ponovno odprtje. V odgovoru svetnici pa je naveden razlog zaprtja zgolj »problem« oljnih madežev in kakšno pozabljeno vozilo do naslednjega delovnega dne. 

Sklepamo lahko, da je do zaprtja prišlo bolj iz maščevanja prepovedi »kuhančkov« in kot pritisk za gradnjo garaže pod tržnico, kot sledi v nadaljevanju odgovora: »... kar bomo zagotovili (namreč, parkira nje motornih vozil) z izgradnjo parkirne hiše pod njo. Ta bo nudila precej več parkirnih mest, tudi za okoliške stanovalce, in sicer ne le ob sobotah in nedeljah, temveč vse dni v letu.

« Zanimivo pa je tudi »prejudicirano« mnenje MOL, ki kar na osno vi njihovega odgovora sklepa, da je s tem mestna svetnica spremenila svoje mnenje glede gradnje parki ne hiše pod tržnico: » Glede na vaša vprašanja in ... pobudo..., sklepamo, da ste svoje razmišljanje o tem, da izgradnja parkirne hiše pod tržnico ni potreb na, spremenili. Vašo spremembo v razmišljanju pozdravljamo. P.M.

ŠMARNICE 2022

 Ena izmed lepih, žal kar malo pozabljenih oz. premalo cenjenih pobožnosti Mariji v čast, so šmarnice, ki imajo v naši stolnici še posebej dolgo tradicijo, potem, ko jih je leta 1856 vpeljal stolni kanonik in župnik Jožef Zupan. Tudi letos vas vabimo, da se jih večkrat udeležite. Letošnje šmarnično branje za odrasle z naslovom Marija ima mnogo oblek, je napisal p. Branko Petauer. 

Vabi nas na romanje v različna romarska svetišča, kjer se srečujemo z raznolikimi upodobitvami Bož je Matere. Nekatere so povezane s posebnimi dogodki ali zgodovino kraja, druge z ljubeznijo in hvaležnostjo molivcev, ki so z ustvarja njem čudovitih Marijinih podob in pesmi izrazili svojo vdanost ne beški Kraljici. 

Naj bodo tudi za sodobnega človeka spodbuda, da »z večjo vero, ko stopi človek k Mari ji, bolj ji odpre vrata svojega srca, da lahko deluje. Še lepše povedano, Marija vstopa v srce pred Jezusom, ga pripravi in pusti, da Jezus naredi čudež.

STOLNICA – NAŠ DOM 

Freske v zakristiji Poleg Quaglijeve freske na stropu, je na začetku 20. stoletja slikar Anton Jebačin na stenah zakristije naslikal še tri slike. 

 V okroglih medaljonih so na slikani angeli, ki z napisnimi trakovi v latinščini in »atributi« opominjajo in spodbujajo mašnika na dobro pripravo na mašo. Prvi drži vrček z vodo in poziva k očiščenju z besedami preroka Izaija: Očisti te se, vi, ki nosite Gospodove po sode!« (Mundamini qui fertis vasa Domini, Is 52,11). 

Drugi drži kelih s hostijo in s stavkom iz Rimskega pontifikala spodbuja: »Posnemaj te, česar se dotikate!« (Imitamini quod tractatis, Pont. Rom.). 

Tretji angel pa še zadnjič, tik pred začet kom, osredotoči duhovnikove mi sli na mašno daritev, ko za psal mistom ponavlja: »Stopil bom k Božjemu oltarju« (Introibo ad alta re Dei, Ps 42). 

S tem smo tako zaključiti opisovanje fresk in poslikav v stolnici. Ostanejo nam le še manjše podobe na empori orgelskega kora. Leta 1731 je Franc Jelovšek nad marmor nima stebroma, ki podpirata kor, naslikal Davida s harfo in Cecilijo s pozitivom, v ostala prosta polja med rokokojsko štukaturo pa »umestil« pojoče in muzicirajoče angele. 

V nadaljevanju se bomo, podobno kot pri freskah, še enkrat sprehodili po stolnici ter si ogledali njeno opremo, predvsem oltarje, slike in kipe. 

DOGODKI PRED NAMI 

• V petek, 6. 5., bo večerno mašo ob 70 letnici tednika DRUŽINA daroval pomožni škof dr. Anton Jamnik. Lepo vabljeni! 

• V ponedeljek, 9. 5., bo po večerni sveti maši v stolnici koncert za mir v svetu, na katerem bo nastopilo več umetnikov in izvajalcev klasične ter sakralne glasbe. Lepo vabljeni!

GODOVI IN PRAZNIKI 

• Nedelja, 1. 5.: 3. velikonočna nedelja, sv. Jožef delavec 

• Ponedeljek, 2. 5.: sv. Atanazij, škof, cerkveni učitelj

• Torek, 3. 5.: sv. Filip in Jakob, apostola 

• Sreda, 4. 5.: sv. Florijan, mučenec

• Četrtek, 5. 5.: sv. Gotard, menih, škof 

• Petek, 6. 5.: sv. Dominik Savio, dijak, zavetnik ministrantov 

• Sobota, 7. 5.: sv. Gizela, opatinja 

• Nedelja, 8. 5.: 4. velikonočna – nedelja Dobrega pastirja 

ŠMARNIČNA POBOŽNOST

je v stolnici vsak dan ob 8.30, pri večerni sveti maši, ter ob nedeljah ob 15.30. Lepo vabljeni!

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim



sobota, 9. april 2022

TEDEN BOŽJE BESEDE 10. 4. 2022 – 1. 5. 2022

»VSTAL JE!«

 »Veselje velike noči nam vedno bodi Jezus, ti, naj prerojeni z milostjo s teboj se v slavi združimo.« (iz velikonočne himne) Jezusovo vstajenje je bilo v trenutku, ko se je zgodilo, na zunaj nekaj neopaženega, v globini pa tako silovito, da je spremenilo tek zgodovine, prekvasilo svet ter mu dalo nov polet in smisel. Kristjani smo poklicani, da živimo iz velikonočne skrivnosti in kot njene priče prinašamo veselje vstajenja sodobnemu svetu, saj ljudje vedno potrebujemo mir in upanje, ki ga prinaša vstali Odrešenik. 
Skupaj s kanoniki, drugimi duhovniki, sodelavci in člani ŽPS vam želim, da bi vas zaupanje v Kristusovo zmagovito moč in vera v njegovo neskončno ljubezen spremljala vse dni, posebej ob praznovanju svete velike noči!  
župnik 
 
 

CVETNA NEDELJA 

Da je Jezus Kristus, ki je bil enak Bogu, kot pravi danes sv. Pavel v pismu Filipljanom, sam sebe izničil, vzel nase podobo hlapca in bil pokoren Očetu vse do smrti na križu, se nas mogoče sploh ne dotakne. To je po svoje razumljivo, saj je vse, kar ne občutimo sami, za nas bolj ali manj samo informacija. A je to le varljiv videz, zato si Tomaž Kempčan v Hoji za Kristusom postavlja retorično vprašanje: »Čemu premišljevati o skrivnih in temnih rečeh,« med ka tere sodita tudi skrivnost trpljenja in smrti. In odgovarja: »Majhno in kratko je vse, kar s časom mine.« Alojz Ihan opozarja, da smo se od tega pogleda, o katerem govorita sv. Pavel in Kempčan, odvrnili, ker nas je fasciniral ekonomistični pogled na smrt. In dodaja: »Včasih smo mi slili, da je minljivo vse, kar je materialno, da mine denar, medtem ko smo za večno imeli duha, umetnost, glasbo, literaturo. Zdaj se je to radikalno obrnilo. Umetnost je vedno bolj vezana na umetnika: ko ga ni več, ni več zanimanja za njegova dela. Umetnost je predvsem resničnostni šov, potrebuje objekt, okrog katerega se širijo medijska sporoči la. Tudi denar je bil nekoč geografsko zamejen na določeno državo. Bogastvo je bilo nekaj krhkega, kajti ob vojni se je vse porušilo. Zdaj se po nekih čudnih ozmozah kapital preseli drugam v trenutku, še preden se zgodi kaj neprijetnega. Kapital je postal nesmrten, je moč, ki se more umakniti pred vsako krizo: vedno najde izhod, drugo državo, oazo. Bogastvo postaja skoraj nesmrtna energija, ki je ni mogoče razpršiti in uničiti, ampak se kot snežna kepa vali in povečuje; ne glede na to, kaj se dogaja po svetu.« Bratje in sestre: veliki teden Gospodovega trpljenja nas odvrača od iluzij, ki jih opisuje Ihan. 
Milan Knep
 

Z VELIKONOČNEGA VOŠČILA SLOVENSKIH ŠKOFOV 

Sveti Avguštin je zapisal, da je » Gospodovo vstajenje naše upanje«! Cerkveni učitelj je s to trditvijo želel krščansko občestvo okrepiti na poti vere v večno življenje in da ne bi ob spoprijemanju s trpljenjem, zlom in dejstvom smrti izgubili poguma in obupali. Vprašanje upanja je še posebej na mestu v letošnjem času priprave na veliko noč, ki je zaznamovan z zlom vojne v Ukrajini in z vsemi posledicami, ki jih vojna pri naša za njene državljane, za Evropo in za ves svet. Vera v vstajenje in večno življenje, ki jo krepi velikonočno upanje, temelji na zgodovinskem dejstvu Kristusovega trpljenja in vstajenja od mrtvih. Gotovost, da bomo deležni neminljivega življenja, ne izhaja iz človeškega dognanja, temveč iz Božje obljube. Smrt nima zadnje besede! To oznanilo je bistvo evangelijskega sporočila in temelj verovanja. Kakor je bil obujen Gospod Jezus, bomo obujeni tudi mi. Velikonočno jutro je glede prihodnosti človeštva prelomnica in začetek novega stanja. Jezus je vstal, da bi sam živel v nas in da bi v njem, to je z njegovo močjo in milostjo, bili že na tem svetu deležni Božjega življenja tudi mi. Slednje se bo v polnosti udejanjilo v večnosti. Ob zori velikonočnega jutra sta Peter in Janez našla grob prazen. Magdalena in druge žene so srečale vstalega Jezusa; ob lomljenju kruha sta ga spoznala tudi emavška učenca. Vstali Gospod se je zvečer prikazal tudi apostolom v zgornji izbi, nato pa še drugim učencem v Galileji. Tudi mi smo ob premišljevanju evangeljskih poročil povabljeni, da Vstalega prepoznamo v konkretnih življenjskih okoliščinah, ga sprejmemo v svoja življenja kot sopotnika, ki ima z nami sočutje in nas vodi v polnost življenja. Veselo veliko noč in naj bo Gospodov mir z vami vsemi! 
msgr. dr. Andrej Saje predsednik SŠK
 

BESEDA NAŠIH PASTIRJEV 

Nekaj misli iz nagovora pomožnega škofa dr. Antona Jamnika na peto po stno nedeljo: V današnjem evangeliju se Jezus sreča z grešnico. Nič kaj dosti ne go vori. Ne moralizira, ne našteva, kaj vse je bilo narobe, saj je že videl, da je osramočena, poniževana. Jezus seveda obsoja vse slabe stvari, človeka pa nikoli. Nikoli ga ne izključi, ga ne poniža, sramoti, žali. Ravno naspro tno: pokaže ji, da je kljub vsemu, kar se je zgodilo, ljubljena, da ni sama, da ima njega, ki jo posluša. S tem, ko se sreča z njo v tej samoti, v tem po niževanju, ji vrne dostojanstvo. Še tako hud in velik greh je odpuščen, če se človek pokesa in zaživi novo življenje. Ko bomo pristopali k zakramen tu spovedi, glejmo predvsem na to: res je, da potrebujemo ponižnost, is krenost, da pokleknemo in prosimo Gospoda za odpuščanje. Ampak to ni ponižanje, to ni neka puklasta ponižnost, da se človek daje v nič, ampak da prizna: grešni človek sem, ljubi Bog, odpusti mi, potrebujem tvojega odpuščanja. Vračanje dosto janstva pomeni, da lahko na tem svetu narediš nekaj lepega, dobrega, da si potreben, ljubljen. Naš človeški pristop pa je velikokrat precej drugačen. Kot množica farizejev, učiteljev, ki bi ženo najra je kamenjali, tudi mi hočemo naj prej soditi. Koliko je tega obsojanja, še veliko hujše pa je, da je ogromno žaljenja, poniževanja! Ko to začne mo, samo poglabljamo zlo, greh. Mislimo, da če bomo z moralistič nim pristopom nekomu naredili celo pridigo, da ga bomo pa spremenili. Ravno nasprotno se zgodi: tak človek bo pobegnil od nas, še bolj se umakne, ker je še od nas slišal to obsojanje. Ko imamo nekoga radi, ko ga sprejemamo v tem, kar je, potem pa bo dobil korajžo in moč, da bo lahko naredil nov korak v življenju, potem bodo tudi naši medsebojni odnosi drugačni. Preprosto lahko temu rečemo: odkrivati v človeku tisto, kar je najlepšega, najboljšega, najbolj svetlega. Ne se zazirati v sence. Če bomo hoteli videti temo, bo ta povsod, saj vsi nekaj narobe delajo. Če pa se trudimo, da bi videli luč, najprej v sebi in če to luč odkrijemo tudi v drugem, pa bomo lahko videli in odkrili veliko lepega. Odkrijmo to dobro, svetlo plat v človeku, kot je storil Jezus. Pri zakramentu svetega krsta smo bili očiščeni grehov, pri zakramentu spovedi prejemamo znova in znova odpuščanje, da bi postajali vedno bolj Božji, da bi bilo te luči vedno več v našem življenju. Nobene pravice nimamo, da bi koga sodili, ker smo tudi mi samo končna in grešna bitja. Naj nas na tej poti iskanja poglobitve vere, iskrenega prijateljstva z Jezusom Sveti Duh razsvetli, da bomo najprej sami sprejeli odpuščanje in da bomo po tem tudi na druge, na bližnje, gleda li v luči evangelija in odkrivali tisto, kar je v njih najboljšega, najlepšega.-----------------------------

SVETO VELIKONOČNO TRIDNEVJE 

Vsako leto v velikonočnem tridnevju podoživimo dogajanje v Jeruzalemu in na Kalvariji, ki se je odvijalo okoli davne ga leta 33. Posamezni dnevi velikonočnega tridnevja nas v cerkvi popeljejo na kraj dogodkov trpljenja in odrešenja.
CVETNA NEDELJA Pri vhodu v Jeruzalem Jezus sede na osliča. Pokazati hoče, da mestu in njegovim
prebivalcem prinaša mir. Konj je namreč bojna jezdna ži val, prihajajoči na osličku pa je kralj miru. Množica narašča. Pozdravljajo ga z navdušenimi klici. Mnogi mislijo, da je Jezus novi David, kralj, ki bo pregnal Rimljane, obnovil svobodo in delal čudeže, pomnožil kruh in podobno, da bodo ljudje lagodno in brez skrbi živeli.

VELIKI ČETRTEK 

Zvečer Jezus apostole zbere pri zadnji večerji. Spomin na izhod iz egiptovske sužnosti. Trenutek je še
dodatno slovesen. Učenik se poslavlja. Jezusove poslovilne kretnje in besede ostanejo zapisane globoko v srcih navzočih: To je moje Telo. To je moja Kri. To delajte v moj spomin. Po večerji gredo na Oljsko goro. Jezus ve, da je prišla njegova ura, ko bo dal svoje življenje v odkupnino za mnoge. Zavestno jo sprejme. Četa vojakov, ki jo vodi izdajalec Juda, se jim približa. Jezusa zvežejo in vržejo v ječo. Prijatelji se razbežijo. Menda ne mislim, da bom jaz v preizkušnji lahko vztrajal, če ne bom čul in molil?

VELIKI PETEK 


Jezus nosi svoj križ. Križajo ga med dvema razbojnikoma na majh ni vzpetinici pred mestnimi vrati. Uradni razlog je napisan na križu: delal se je kralja Judov (INRI. Iesus Nazarenus Rex Iu deorum). To je strahovito poniževalno umiranje na očeh radovedne množice, sovražnikov, ki se mu rogajo, in obupanih prijateljev. Jezus umrje popoldne ob treh, na dan pred soboto.

 

 

 

VELIKA SOBOTA 

 Ko Jezusa položijo v grob, se začne sobotni počitek. Ta dan je vedno prazničen. Za Jezusove

prijatelje pa je dan žalosti. Sedaj so sirote: žalostni, zapuščeni, razočarani, obupani. Kdo ve, če oblast tudi njih ne išče. Vsa pričakovanja, ki so jih stavili na Jezusa, so se razblinila. Preostane jim samo še nekaj: izkazati spoštovanje pokojnikovemu truplu, potem bodo lahko šli vsak na svoj dom.

VELIKA NOČ  

V nedeljo zjutraj gredo h grobu, da bi mazilili truplo. Toda kakšno presenečenje, začudenje in strah hkrati! Grob je prazen, pokojnikovo telo je izginilo. Dogodek je veličasten. Vedno več prič ga vidi. Žene, apostoli, učenci. Vsi pravijo, da so videli Jezusa živega. Drugačnega, pa vendar istega. Poveličane ga! V vrtu, na poti, v dvorani ... Obotavljali so se. Včasih so dvomili. A končno so zastavili vse svoje življenje za oznanilo temeljne resnice: Jezus živi! Vstal je od mrtvih! Vstali bomo tudi mi. Velika noč je, Gospodova velika noč ... To ni podoba, ni zgodovina, ni senca, ampak prava Gospodova velika noč ... Zares, o Jezus, obvaroval si nas velike nesreče, stegnil si nad nami svoje očetovske roke; skril si nas pod svoje očetovske peruti. S svojo božjo krvjo si namočil zemljo za svojo krvavo in ljubezni polno pogodbo z ljudmi. Odstranil si od nas grožnje in jezo ter si nam povrnil prvotni mir z Bogom. O, ti, ki si zares sam med samimi in vse v vseh! Naj sprejmejo nebesa tvojega duha, a tvojo kri naj posrka zemlja. O božanska velika noč, ki se spuščaš z neba na zemljo in se z zemlje vzpenjaš v nebo! Za vse si radost, čast, jed in sladkost; ti si razpršila temo smrti, podelila življenje vsem in odprla vrata v nebo. Bog se je prikazal kot človek in človek je postal Bog ...« 
sv. Hipolit Rimski

GODOVI IN PRAZNIKI 

• Nedelja, 10. 4.: CVETNA NEDELJA 
• Ponedeljek, 11. 4.: sv. Sveti Stanislav, škof, mučenec 
• Torek, 12. 4.: sv. Zenon Veronski, škof 
• Sreda, 13. 4.: sv. Martin I., papež, mučenec 
• Četrtek, 14. 4.: veliki četrtek 
• Petek, 15. 4.: veliki petek 
• Sobota, 16. 4.: velika sobota 
• Nedelja, 17. 4.: VELIKONOČNA NEDELJA 
• Ponedeljek, 18. 4.: velikonočni ponedeljek 
• Torek, 19. 4.: sv. Leon IX., papež 
• Sreda, 20. 4.: sv. Teotim (Teo), misijonar, škof 
• Četrtek, 21. 4.: sv. Anzelm, škof, cerkveni učitelj 
• Petek, 22. 4.: sv. Hugo, škof 
• Sobota, 23. 4.: sv. Jurij, mučenec, zavetnik Ljubljane 
• Nedelja, 24. 4.: BELA NEDELJA, nedelja Božjega usmiljenja 
• Ponedeljek, 25. 4.: sv. Marko, evangelist 
• Torek, 26. 4.: Marija, Mati dobrega sveta 
• Sreda, 27. 4.: sv. Cita, dekla, devica 
• Četrtek, 28. 4.: sv. Peter Chanel, duhovnik, mučenec 
• Petek, 29. 4.: sv. Katarina Sienska, cerkvena učiteljica, soz. Evrope 
• Sobota, 30. 4.: sv. Pij V., papež 
• Nedelja, 1. 5.: 3. velikonočna nedelja, sv. Jožef Delavec


 

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

 

 

 

sobota, 2. april 2022

TEDEN BOŽJE BESEDE 3. 4. 2022–10. 4. 2022

 5. POSTNA NEDELJA

 »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo« (Jn 8,7). Ko so to slišali pismouki in farizeji, so drug za drugim odhajali, od najstarejšega dalje. Jezus je ostal sam, pred njim pa žena, ki naj bi jo zasačili v prešuštvovanju. Nihče je ni obsodil. Na tem mestu moramo pohvaliti predstavnike judovske družbene in verske elite. 

Bili so bolj iskreni kot večina teh, ki se danes neupravičeno hvalijo, kako se zavzemajo za svobodo, vladavino prava, vključenost, človekove pravice in druge točke agende, ki jo praksa dosledno demantira. In ne more biti drugače, le da se je judovska elita tega zavedala, nekatere elite pa si danes domišljajo, da jih k vladanju kliče 

Zgodovina, saj naj bi poosebljala etične, kulturne in gospodarske ideale. Zavest judovskih prvakov je bila kodirana s teologijo greha. Vsak Jud je vedel, da je zgražanje nad domnevno prešuštnico navadna hinavščina. Kajti če je res grešila, je bila največkrat žrtev tistih, ki so si življenje na veliki nogi lahko privoščili. Ali pa je grešila zaradi kakšne druge eksistencialne stiske; malokdaj zgolj zaradi golega užitka.

 Preprosti ljudje so predvsem trpeli, le redko so si lahko kaj privoščili. Še bolj jasna pa je bila pri Judih zavest izvirnega greha, ki je temeljni razlog, zakaj potrebujemo odrešenika. Realnost izvirnega greha je zapisana celo v mišljenjsko strukturo nevernih Judov: Marxa, Freuda, Kafke. 

Nazorno ga je ekspliciral že kralj David v 51. psalmu, kjer pravi: »Človek podeduje krivdo že ob rojstvu, z grehom je omadeževan že od začetka.« Njegovo misel je dopolnil sv. Pavel: »V svojih udih vidim drugo postavo, ki se bojuje proti postavi mojega uma. Ne delam namreč tega, kar hočem, temveč to, kar sovražim.« 

Milan Knep

 POSTNI GOVORI NAŠIH ŠKOFOV 

Nekaj misli iz nagovora pomožnega škofa dr. Antona Jamnika na četrto postno nedeljo: 

Današnja Božja beseda je beseda veselja, hvaležnosti; uči nas, da je vedno znova mogoče začenjati in postni čas nas vabi prav k temu. Nič ni dokončno odločeno, vedno se lahko nekaj spremeni, če se to začne v meni. Če je v našem srcu več dobrote, ljubezni, odpuščanja in pripravljenosti, da druge poslušamo, potem naredimo zelo bistven korak k temu, da bo tudi okolje in svet, v katerem živimo, drugačen. Temeljni problem mlajšega in starejšega sina je bil predvsem v tem, da sta imela čisto napačno predstavo o Bogu. 

Mlajši je želel od njega svobodo in iti po svoje, ker da ga oče samo ovira. Starejši pa mu sicer služi, izpolnjuje pravila, vse naredi, a brez srca; očeta pa ne sprejema kot dobrega očeta in brata ne kot brata. Jezus je povedal to priliko zato, da bi apostoli prečistili svojo podobo Boga, da bi v sebi začutili, da je Bog Bog ljubezni, odrešenja, brezpogojne potrpežljivosti; da nas s svojim ljubečim pogledom išče, ko tavamo po vseh mogočih poteh. 

Če pogledamo današnjega sodobnega človeka, vidimo, da ima tudi on velikokrat popolnoma napačno predstavo o Bogu. Bog je zanj nekdo, ki moralizira, ki kar naprej nekaj kaznuje, ki gleda, kdaj ga bo kdo polomil. Ali pa je neka dogmatična stvarnost, nek sistem daleč od človeka. Napačna predstava, povezana z nepoučenostjo, je pogosto največja ovira, da ljudje Boga ne sprejemajo in ga zavračajo. Kristjani imamo tu veliko prednost in blagoslov: imamo Sveto pismo in razodetje. Bog sam je prišel k nam v Jezusu Kristusu, velikonočna skrivnost za nas ni neka abstrakcija. Temeljni problem mlajšega sina, ko gre od očeta, ko hoče biti sam sebi zadosten, je, da služi vsem mogočim malikom. Vse mogoče nadomestke je moral najti, da je v sebi potešil hrepenenje po očetu, ki je v njem kljub temu ostalo. Loči se od očeta, v bistvu pa je očetov pogled, njegova ljubezen, ostala v njem. Iz tega lahko sklepamo, da človek nikoli ni ateist, ampak malikovalec.

 Ko zavrnemo Boga, takrat se začnemo, da bi ga nadomestili, vdajati vsemogočim malikom. A maliki so vedno prazni, ker človek služi nečemu, kar naj bi njemu služilo. Maliki človeka puščajo praznega, ustvarjajo tesnobo, razklanost, nihilizem, bedo, smrt, umiranje. Upanje, da se človek od malikov vrne nazaj k očetu, gre vase, vedno ostaja. 

V človeku ostaja nostalgija po Bogu; ker smo ustvarjeni po Božji podobi, ta Božja podoba išče svoj izvir gibanja, išče smisel od tam, kjer je prišla. Naj bo torej današnji evangelij spodbuda, da se pri sebi iskreno vprašamo, kakšna je naša podoba o Bogu, kaj so morda naši maliki, ki stopajo na mesto Boga? Če se bomo vračali k studencu življenja, potem bo v nas radost, veselje, potem bo veljalo to, da je današnji evangelij zares evangelij radosti, praznovanja. Veseliti se je treba zato, ker se vračamo k očetu. 

STOLNICA – NAŠ DOM Freske v zakristiji 

Pri opisovanju fresk smo tako prišli do »zadnje« Quaglijeve freske, ki jo je na oboku zakristije naslikal

leta 1704. V medaljonu z bogatim štukaturnim okvirjem je prikazana starozavezna zgodba o tem, kako je Bog kaznoval Uzaja, ker se je drznil dotakniti skrinje zaveze. Dogodek se je zgodil, ko je dal kralj David skrinjo zaveze ob rajanju in glasbi odpeljati iz Abinadabove hiše, da bi jo prenesli v Jeruzalem. »Božjo skrinjo so postavili na nov voz in jo spravili iz Abinadabove hiše, ki je bila na griču. Abinadabova sinova Uza in Ahjo sta peljala novi voz. Z Božjo skrinjo so ga spravili iz Abinadabove hiše, ki je bila na griču. Ahjo je hodil pred skrinjo. 

David in vsa Izraelova hiša so rajali pred Gospodom ob vseh glasbilih iz cipresovine, ob citrah, harfah, bobnih, kraguljčkih in cimbalah. Ko so prišli h Nahonovemu gumnu, je Uza stegnil roko k Božji skrinji in jo zgrabil, ker sta jo vola nagnila. Tedaj se je vnela Gospodova jeza nad Uzajem in Bog ga je tam udaril zaradi nepremišljenosti. 

Umrl je tam poleg Božje skrinje.« (2 Sam 6,3-7). V ozadju, ob robu slike vidimo kralja Davida, kako skupaj z Izraelci s harfo v roki pleše in igra. Voz, na katerem je skrinja zaveze, pa se je na skalnati poti nagnil. Uza kakor spodsekan negiben leži na tleh, njegov brat za vozom z grozo opazuje dogajanje, živali pa prestrašeni odskočita. Tragična pripoved naj bi gledalcem vlila strahospoštovanje do svetega. 

Zanimivo je, da je Quaglio poleg vola naslikal kravo, čeprav Sveto pismo govori o »volih«. Ta naj bi, kakor pravi Dolničar, pritegovala »poglede mnogih in zbujala občudovanje, ker svojim gledalcem sledi z očmi povsod, v katerikoli kot zakristije se že podajo«. 

DOGODKI PRED NAMI 

•V sredo, 6. 4., bo imel zvečer ob 18.30 gospod nadškof sveto mašo za žrtve epidemije covida-19. 

Lepo vabljeni 

GODOVI IN PRAZNIKI

 • Nedelja, 3. 4.: 5. postna, tiha nedelja 

• Ponedeljek, 4. 4.: sv. Izidor Seviljski, škof, cerkveni učitelj 

• Torek, 5. 4.: sv. Vincencij Ferrer, duhovnik 

• Sreda, 6. 4.: .sv. Irenej iz Srema, škof, mučenec 

• Četrtek, 7. 4.: sv. Janez Krstnik de la Salle, duhovnik 

• Petek, 8. 4.: sv. Maksim in Timotej, mučenca 

• Sobota, 9. 4.: sv. Maksim Aleksandrijski, škof 

• Nedelja, 10. 4.: CVETNA NEDELJA

POSTNI GOVORI NAŠIH ŠKOFOV V STOLNICI

 na postne nedelje ob 16.00:

3. 4.: škof Anton Jamnik Lepo vabljeni!

POBOŽNOST KRIŽEVEGA POTA

je v stolnici vsak petek ob 8.30 in po večerni sveti maši ter ob nedeljah ob 15.30 !Lepo vabljeni

Vsi, ki doslej zaradi pogoja PCT niste mogli v stolnico, lepo vabljeni, da se nam ponovno pridružite!

Dobrodošli!

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim