sobota, 22. januar 2022

TEDEN BOŽJE BESEDE 23. 1. 2022-30. 1. 2022

Ali obstaja vrednota, ki bi povezala ljudi in ublažila razklanost med nji­mi? Novi obraz, ki se podaja v visoko slovensko politiko, je pred kratkim v javni razpravi svojo vizijo - Bodi sprememba - predstavil z besedami: Spoštljivost je temeljna vrednota, na ka­teri bomo gradili, ker ni ne leva ne desna ne sredinska, ampak nekaj novega, kar danes še ne obstaja.

Govor, da je treba v nedeljo, 24. apri­la, v Sloveniji vse zastaviti na novo, je pretiran. Merilo, kaj sta uničena država in družba, ki potrebujeta po­polno obnovo, najdemo v današnjem berilu iz Nehemijeve knjige. Po vrni­tvi iz babilonskega izgnanstva leta 538 pr. Kr. je bila dežela opustošena, mesta porušena, polja opustela, mo­rala ljudi, ki so bili brez vsega, pa po­polnoma na tleh. Duhovnik Ezra in Nehemija, novi upravnik Palestine, odposlanec perzijskega kralja, bi se osmešila, če bi stopila pred ljudstvo

z oznanilom, da bosta na osnovi ene od moralnih vrednot - teh je seveda mnogo, spoštljivost je le ena od njih - obnovila državo, mesta, družbo, kul­turo in vero. Tisti dan, ko sta zbrala ljudstvo, nista povedala nič svojega, marveč sta brala iz knjige Božje po­stave in razlagala vsak odstavek po­sebej, da so mogli razumeti pomen.

Vrednote, ki temeljijo na človeških obljubah, niso dosti vredne, kajti lju­dje smo pragmatiki in oportunisti, pripravljeni prestopiti v tisti tabor, kjer si obetamo največ koristi. V so­dobni pluralni družbi Ezrovega in Nehemijevega modela ne moremo ponoviti. Zrelost družbe pa bi se po­kazala v tem, da javnost ne bi podce­njevala tistih, ki oporo za zvestobo vrednotam iščejo v Bogu. Kar ni iz­vedljivo na ravni celotne družbe, pa lahko udejanjimo v lastni družini. In predvsem smo za to odgovorni.

Milan Knep


Nedelja Božje besede je praznik Svete­ga pisma, ki ga je papež Frančišek s pi­smom Odprl jim je um (Aperuit illis) leta 2019 razglasil za vso Cerkev in ga obhajamo v mesecu januarju na 3. ne­deljo med letom. Nedeljo Božje besede v Sloveniji, tokrat že tretjič na ravni vesoljne Cerkve, obhajamo 23. januar­ja 2022 z geslom:

»Tudi ona dva sta pripovedovala, kaj se je zgodilo na poti in kako sta ga prepo­znala po lomljenju kruha.«

(Lk 24,35)

Letošnje geslo iz odlomka o emavških učencih predstavlja zadnjo in ključno stopnjo Jezusovega učenca. Če smo v letu 2021 skupaj z emavškima učen­cema »odprli oči in spoznali Gospo­da« (Lk 24,31), smo tokrat vabljeni k pripovedovanju. To je Božja pedagogi­ka, ki nas vabi, da prestopimo meje sa­mozadostnosti individualizma in sto­pimo na pot učenčevstva, v občestvo. Učenec je povabljen, da od poslušanja ali branja Božje besede stopi na pot pripovedovalca, to je oznanjevalca, in pričevalca. Geslo letošnje nedelje Božje besede bi tako lahko ubesedili tudi s sloganom Od branja do ozna­njevanja, od bralca do pričevalca. Na tak način po papeževih besedah Sve­ti Duh »spreminja Sveto pismo v živo Božjo Besedo« (Aperuit illis, 9).

Prazniki v Svetem pismu, še posebej pomembnejši, so se pogosto prazno­vali sedem dni oz. so predpostavljali sedemdnevno pripravo. Pasho so Izra­elci v preteklosti in še danes jo obha­jajo tako, da sedem dni jedo nekvašen kruh (2 Krn 35,17; Ezk 45,21). Na šotor- ski praznik Izraelci prav tako še da­nes sedem dni prebivajo v »šotorih«, kolibah (Neh 8,14; 3 Mz 23,42). Sedem je število polnosti, ki kaže na to, da omenjeni prazniki niso omejeni na konkretne datume, temveč se razliva­jo v resničnost konkretnega življenja skozi vse leto. To je tudi namen knji­žice, ki nas vabi k sedemdnevnemu praznovanju oz. pripravi na nedeljo Božje besede, na praznik Svetega pi­sma, ki tako ne bo samo »enkrat le­tno, ampak enkrat za celotno leto, saj je za nas nujno, da postanemo doma­či in tesno povezani s Svetim pismom in Vstalim« (Aperuit illis, 8).

dr. Samo Skralovnik, predsednik Bibličnega gibanja vir: https://biblicnogibanje.si/

Kapela Kristusa Odrešenika stoji naspro­ti Jurijeve kapele, poslikana pa je s prizori iz Jezusovega življenja in vstajenja.

Prvi prizor - desno zgoraj pod obo­kom - prikazuje Jezusa po končanem štiridesetdnevnem postu v puščavi, sedečega na skali pod drevesom. Ob njem stoji hudič, ki mu ponuja ka­men, da bi ga spremenil v kruh, a ga Jezus mirno zavrne. Hudič je upodo­bljen kot bradat, zaraščen možak z dvema kratkima rožičkoma vrh glave.

Na velikih poljih na spodnjem delu stene sledita dva dobro poznana do­godka iz Jezusovega javnega delova­nja. Na desni strani je Jezusovo sre­čanje s Samarijanko ob vodnjaku. Sinoptiki ga ne omenjajo, medtem ko mu evangelist Janez nameni precej pozornosti in natančno popiše njun pogovor. Simpatičen prizor, ki se mu pozna roka Quaglijevega pomočnika

(prav tako tudi ostalim trem), prika­zuje Jezusa in Samarijanko v prijetni senci košatega drevesa, pod katerim stoji baročno trebušast vodnjak. Je­zus sede razlaga Samarijanki pomen žive vode; levica mu počiva na kamni­tem robu vodnjaka, s kazalcem viso­ko dvignjene desnice pa kaže v nebo: »Če bi poznala Božji dar ...« (Jn 4,10b). Žena ga vsa zaverovana posluša: ra­hlo sklonjena k njemu stoji na drugi strani vodnjaka, na katerega se opira z levico, s katero drži vrv, medtem ko z desnico objema vrč za vodo. V ozad­ju prizora vidimo stavbe mesta, iz ka­terega se vračajo učenci, kamor so šli, da bi nakupili hrano.

• V nedeljo, 23. 1.: Ob 16.00 bo v stolnici sveta maša ob nedelji Božje besede, ki jo bo daroval nadškof msgr. Stanislav Zore. Po maši bo pogovor z akad. dr. Jožetom Krašovcem. Lepo vabljeni!

   Nedelja, 23. 1.: 3. nedelja med letom - nedelja Božje besede

   Ponedeljek, 24. 1.: sv. Frančišek Saleški, škof, cerkveni učitelj

   Torek, 25. 1.: spreobrnitev apostola Pavla, praznik

   Sreda, 26. 1.: sv. Timotej in Tit, škofa

   Četrtek, 27. 1.: sv. Angela Merici, ustanoviteljica uršulink

   Petek, 28. 1.: sv. Tomaž Akvinski, duhovnik, cerkveni učitelj

   Sobota, 29. 1.: sv. Konstancij, škof

   Nedelja, 30. 1.: 4. nedelja med letom

   Nedelja, 16. 1.: 2. nedelja med letom

   Ponedeljek, 17. 1.: sv. Anton, puščavnik, opat

   Torek, 18. 1.: sv. Marjeta Ogrska, kneginja

   Sreda, 19. 1.: b.sl. Friderik Baraga, misijonar

   Četrtek, 20. 1.: sv. Fabijan in Sebastijan, mučenca

   Petek, 21. 1.: sv. Neža, devica, mučenka

   Sobota, 22. 1.: sv. Vincencij (Vinko), diakon, mučenec

   Nedelja, 23. 1.: 3. nedelja med letom nedelja Božje besede

Za izvajanje verskih obredov so določeni naslednji pogoji:

-   PCT (preboleli, cepljeni, testirani) nad 12 let starosti;

-   nošenje maske,

-   razkuževanje rok in

-   1,5m medsebojne razdalje.

Vse prireditve v stolnici in župniji potekajo v skladu s predpisanimi pogoji!

Prosimo, poskrbite za zaščito sebe in drugih!

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim


TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/



 

 




sobota, 15. januar 2022

TEDEN BOŽJE BESEDE 16. 1. 2022-23. 1. 2022

Česa danes nimamo, pa bi bilo do­bro, da bi imeli? Na svatbi v Kani je zmanjkalo vina. Pomanjkanje vina nas gotovo ne skrbi. Simbol česa je potem vino? Marija, Jezusova mati, je zadrego starešine opazila in na Je­zusa naslovila prošnjo, naj kaj ukre­ne. Vino, ki ga je bilo po čudežu več kot dovolj, je bilo znamenje Jezusove navzočnosti. Iz tega lahko naredimo preprost sklep: tisto, za kar bi znova prosili Marijo, je, da bi imel Jezus v našem življenju vedno tako odločil­no vlogo, kot jo je imel v Kani. Zakaj Jezus največkrat takšne vloge nima?

Prvi razlog je naša človeška narava, zaradi katere praviloma dajemo pred­nost spontanim reakcijam, ki jih na­rekujejo naša občutja, ne pa vera. V vseh okoliščinah, prijetnih in neprije­tnih, najprej vključimo svoj razum, da oceni, kaj se nam dogaja. Sledi mu ču­stveni odziv, navdušenje ali potrtost.

In nato pride na vrsto volja, da po spoznanju, za kaj gre, delujemo, ali pa obtičimo na mestu. Če ta opis po­vzamemo, ugotovimo, da na Jezusa v prvi fazi dogajanja sploh ne računa­mo, pač pa ločeno od aktualnosti. Od tod spraševanje, ali smo zbrano moli­li, ali smo opravili večerno in jutra­njo molitev. S takšnim razmišljanjem posredno povemo, da je konkretno življenje, tisto, kar nas doleti prav ta trenutek, povsem ločeno od molitve, za katero si vzamemo poseben čas, lo­čen od aktualnih dogodkov. Vsa ak­tualnost je torej v naših rokah, stvar našega razmišljanja, čustvovanja in volje, molitev pa potisnjena v nek drug, od aktualnosti ločen čas. Ta­kšna duhovnost je drugačna od Ma­rijine, ki se obrne na Jezusa takoj, ko je treba, in ne, ko je svatba že davno mimo. Prisebnost, ki je v takojšnji na­slonitvi na Kristusa, zmanjšuje tudi raztresenost pri molitvi.

Milan Knep

Misli iz pridige nadškofa Stanislava Zoreta na praznik svetih treh kraljev v stolnici:

Bog v svojem prihajanju k nam osta­ja skrivnosten, ostaja povabilo, klic, na katerega naj bi odgovorili. Slišali smo, kako so modri videli zvezdo, ki je vzšla na Vzhodu. Videli kar po­meni živeti z odprtimi očmi svoje no­tranjosti, srca. Mi živimo v svetu po­dob in teh podob je toliko, da ni več sporočil, povabil in življenje postane beganje od podobe do podobe, od sli­ke do slike, izpraznjeno vsebine. Ti ljudje so bili odprtega pogleda in od­prtega srca. Oni so ne samo gledali, ampak videli zvezdo in za to zvezdo so prebrali povabilo in se podali na pot. Zanašali so se na ta pogled, na zvezdo, na tisti notranji klic, ki je bil dovolj močan, da so vztrajali na poti. Potem pa se zgodi, da pridejo v Jeruza­lem. V tistem trenutku, ko so zagleda­li tempelj, trdnjavo, obzidje mesta, so morda pomislili: prišli smo, tukaj je naš cilj. Ta podoba je vstopila vanje, da so pozabili na zvezdo, pozabili so, da zvezdo potrebujejo, da bi prišli na svoj cilj. Zvezda je bila še vedno tam, modri pa je niso videli. Prišli so v temo, prišli so v kraj, ki ni videl zvezde, ki ni slišal povabila. Šele ko so spoznali, da ti lju­dje [Herod, pismouki] ne vidijo zvezde, so zopet zahrepeneli po njej, začutili, da jo potrebujejo. In zvezda je bila tam! Videli so jo, ker je njihov pogled spet začel »videti«, ne samo gledati. Če bomo tudi mi prihajali pred Boga odprti, da se nam bo mogel razodeti, da nas bo mogel prevzeti, tudi mi ni­koli ne bomo postali orodje v rokah zla. Bog nas bo tega varoval. In po drugi strani bomo postali oznanjevalci Jezusa Kristusa, njegove priče v svetu in prinašalci evangeljskega ve­selega oznanila povsod, kjer bomo.

Na praznik Jezusovega krsta pa je go­spod nadškof pri sveti maši v stolnici sprejel sedem mož, pripravnikov za stal­ni diakonat. Med drugim jih je nagovoril:

Bodite vedno tam, kjer so ljudje, kjer so množice. Vsak kristjan mora biti vedno tam, kjer so množice. Kristjan ne išče zavarovanosti in izvzetosti. Biti kristjan ne pomeni biti posebnež, ki se mora umikati življenju. Kakor je Jezus kot Očetov Sin moral iti med množice, moramo tudi mi vedno iti tja, kjer so ljudje.

Vas in vse kristjane vabim, da vedno ostajate solidarni z ljudmi. Skušnjava, da bi se dvignili nad ljudi, da bi bili ne­kaj posebnega, je vedno velika. Po Je­zusovem zgledu mora biti tisti, ki hoče prinašati sporočilo odrešenja, vedno solidaren s tistimi, ki jih nagovarja. Nikakor se ne moremo ločiti od tistih, ki jim oznanjamo. Ne moremo postati skupina izvoljenih, ki nagovarja tako ali drugače zaznamovane ali izgublje­ne. Z njimi smo povezani z vezmi Bož­je ljubezni in naše grešnosti.

Ko je Jezus molil, se je odprlo nebo. Ni­kar ne mislite, da se bo nebo odpiralo brez molitve. Mi bi radi odprto nebo, mi si želimo Božje bližine, a po naših merilih, pod našim pogoji. Bog pa je blizu brez pogojev. On je preprosto tu­kaj za nas, za vse ljudi. Zato vas vabim, dragi kandidati za stalni diakonat, da vztrajno molite.

Na fotografiji zgoraj: Med pripravnike so bili sprejeti: Marko Halik iz župnije Ljubljana Bežigrad, Tomaž Kogovšek iz župnije Zagorje ob Savi, Dušan Mihelčič iz župnije Dol. Logatec, Branko Nimac iz župnije Čemšenik, Janez Rožman iz župnije Predoslje, Edvard Šnajder iz župnije Ihan in Alojzij Štefan iz župnije Moravče.

FOTO: Tatjana Splichal

Freske v kapelah kapela svetega Jurija

 

Prizor na večji sliki na desni strani prika­zuje svetnikovo mučeniško smrt.

Na dvignjenem prizorišču kleči sveti Jurij v vojaški obleki, s sklenjenimi rokami in pogledom, uprtim v nebo. Ob njem sta vojaka s konjem, na dru­gi strani pa rabelj, ki pripravlja meč, da mu bo odsekal glavo. V ozadju vidi­mo zgradbe v mestu in množico, kako spremlja dogajanje. Na oboku pa je že prikazano Jurijevo poveličanje: ange­li dvigajo svetnika v nebo ob muzici­ranju dveh dečkov z lutnjo in šalmajem (pihalo, predhodnik oboe). Dva od angelov v ločenem polju nosita svetnikove atribute, palmovo vejo in malteški križ, ki ga ima svetnik tudi na oklepu, saj se z njim predstavlja kot zavetnik viteških redov.

• V sredo, 19. 1., ob 19.30 ste vabljeni, da v stolnici prisluhnete gregorijanskemu koralu vir duhovnosti in ustvarjalnosti.

   Nedelja, 16. 1.: 2. nedelja med letom

   Ponedeljek, 17. 1.: sv. Anton, puščavnik, opat

   Torek, 18. 1.: sv. Marjeta Ogrska, kneginja

   Sreda, 19. 1.: b.sl. Friderik Baraga, misijonar

   Četrtek, 20. 1.: sv. Fabijan in Sebastijan, mučenca

   Petek, 21. 1.: sv. Neža, devica, mučenka

   Sobota, 22. 1.: sv. Vincencij (Vinko), diakon, mučenec

   Nedelja, 23. 1.: 3. nedelja med letom nedelja Božje besede

Za izvajanje verskih obredov so določeni naslednji pogoji:

-   PCT (preboleli, cepljeni, testirani) nad 12 let starosti;

-   nošenje maske,

-   razkuževanje rok in

-   1,5m medsebojne razdalje.

Vse prireditve v stolnici in župniji potekajo v skladu s predpisanimi pogoji!

Prosimo, poskrbite za zaščito sebe in drugih!

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim


TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/



 

sobota, 8. januar 2022

TEDEN BOŽJE BESEDE 9. 1. 2022-16. 1. 2022

 JEZUSOV KRST

Na nedeljo Jezusovega krsta naj bi se spomnili svojega krsta in osve­žili njegov pomen. Ali smo tega res sposobni? Ali ne krščujemo svojih otrok bolj zaradi tradicije kot zara­di vere? Ker smo že rodove krščan­ska družina, ne želimo biti prav mi tisti, ki bi prekinili staro družinsko navado. Krst so v marsikateri druži­ni spustili do dna, na raven navade. Naslednja generacija, ki se giblje po zaslonu in ne več v Duhu, za krst ne bo več našla nobenega razloga. Rod Dreher (1967), ameriški pisatelj in publicist, nas podobno kot mnogi drugi ozavešča, da se svet pomika v kulturo mehkega totalitarizma, ka­kršnega doslej nismo poznali. Ne bomo se več spraševali o kakovosti ži­vljenja, marveč se bo vse bolj zaostro­valo vprašanje, ali smo še pripravlje­ni živeti v resnici. Pritisku mehkih totalitarnih medijev, akademskih krogov, korporacij in njim podlo­žnim institucijam civilne družbe bomo najbolj izpostavljeni kristja­ni, še posebej katoličani. Sociološko gledano se hitro približujemo razme­ram prvih stoletij po Kristusu, ko so bili kristjani manjšina, nezaščiteni in preganjani. Orwell je nekoč napo­vedal, da bomo imeli vladne urade za drugačnost, enakost in vključevanje. Sam sem leta 1993 od blizu spremljal ustanovitev direktorata za strpnost. Takrat so dobili predsedniki vlad čla­nic Sveta Evrope naročilo, naj iz pro­računa zaženejo dejavnost teh ura­dov. Dobili smo geslo: Vsi enaki vsi enakopravni. Vsak mladinski projekt je moral v svoj program vključiti te vsebine, sicer je izpadel iz proračun­skih virov.

Bratje in sestre, naša vera bo na pre­izkušnji. Ali se bomo kot občestvo podpirali in živeli v resnici, ali pa bomo potonili v laž. Resnica pa ni karkoli, temveč Jezus Kristus.

Milan Knep

Kljub že drugemu koronskemu letu, ki je za nami, pa, hvala Bogu, življenje tudi v stolni župniji ni popolnoma zamrlo. Še ve­dno se je čez leto nabralo kar nekaj lepih dogodkov, najpomembnejše pa je, da smo kljub omejitvam lahko imeli stolnico odprto za bogoslužje. Statistika nam za leto 2021 predstavi naslednje številke:

·         Krsti: Krščenih je bilo 10 otrok, 5 de­klic in 5 dečkov. Štirje so bili iz cerkve­nih zakonov, štirje iz civilnih zakonov, dva pa iz zunajzakonske skupnosti.

 

·         Poroke: Cerkveni zakon sta v letu 2021 sklenila samo dva mladoporočenca.

 

·         Pogrebi: Cerkveno smo na Žalah po­kopali štiri naše farane oz. obiskovalce stolnice. Najstarejša pokojnica je imela 94 let, najmlajši pokojnik pa je umrl star 59 let. Žal so vsi odšli s tega sveta brez prejetih zakramentov za umirajoče.

 

·         Nedeljniki: Jesensko štetje v kolikor toliko »normalnih« razmerah je poka­zalo, da k nedeljskim svetim mašam (vključno s sobotnimi popoldanskimi, kjer pa je obisk zelo skromen) prihaja okoli 400 nedeljnikov, poleg teh pa se še dobrih sto zbira pri evharistiji v neokatehumenskih skupnostih.

o   Pozna se, da nekateri zaradi različnih vzro­kov (starost, previdnost...) ne prihaja­jo več, so pa žal tudi taki, ki so v teh »koronačasih« svojo versko prakso do­končno opustili.

o   Ob tem se želim najprej zahvaliti vsem, ki redno in zvesto, kljub težkim razmeram in omejitvam, ostajate »zvesti« stolnici. Hvaležen sem vam za vaš zgled in zvesto­bo.

 

·         Velik boglonaj pa prav tako velja vsem zvestim in požrtvovalnim sodelavcem:

o   mežnarju in njegovim pomočnikom,

o   pevcem in organistoma,

o   ministrantom,

o   bralcem,

o   izrednemu delivcu obhajila,

o   sestri katehistinji,

o   prostovoljkam v kiosku, čistilkam,

o   krasilki,

o   molivkam in

o   tistim, ki pomagate pri dežurstvu in pobiranju vstopnin.

 

  • ·         Hva­la članom ŽPS za pomoč in podporo ter zvesto prihajanje na srečanja. Hvaležen sem za vso pomoč in razumevanje tudi du­hovnemu pomočniku, vsem kanonikom in ostalim duhovnikom za maševanje in spovedovanje, pa tudi gospodu nadškofu, obe­ma pomožnima škofoma ter bogoslovcem. Hvala vsem, ki nas duhovnike podpirate s svojo molitvijo in darovi. Naj vam Gospod še naprej naklanja svoj blagoslov in vas va­ruje na vseh vaših poteh.

   Četrtek, 20. 5.: krizmena sveta maša (namesto velikega četrtka).

   Sobota, 29. 5.: celodnevno češčenje ob godu sv. Maksima Emonskega.

   Ponedeljek, 21. 6.: »obletna« sveta maša za + nadškofa msgr. Alojza Urana, nuncij msgr. Jean-Marie Speich.

  Torek, 22. 6.: sveta maša za domovino.

  Torek, 29. 6.: mašniško posvečenje treh novih duhovnikov.

   Sreda, 7. 7.: sveta maša ob koncu oboroženih spopadov v vojni za Slovenijo.

   Ponedeljek, 23. 8.: sveta maša ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov.

   Nedelja, 5. 9.: sveta maša v zahvalo in priprošnjo sv. Florijanu za gasilce ljubljanske regije.

Torek, 28. 9.: sveta maša ob godu sv. Venčeslava, zavetnika Češče. Češko veleposlaništvo, nuncij Jean-Marie Speich.

Torek, 12. 10.: sveta maša ob začetku akademskega leta, msgr. Stanislav Zore. Nedelja, 17. 10.: sveta maša ob začetku sinode, nadškof msgr. Stanislav Zore. Sreda, 20. 10.: »rdeča maša« za pravnike ob začetku sodnega obdobja, novomeški škof dr. Andrej Saje.

Torek, 23. 11.: umestitev novih častnih kanonikov, nadškof msgr. Stanislav Zore. Ponedeljek, 6. 12.: celodnevno češčenje ob godu sv. Miklavža. 

Nedelja, 12. 12.: podelitev Svetih pisem katehumenom, nadškof msgr. Stanislav Zore.

·         Sreda, 17. 3.: koncert študentov orgel na oddelku za sakralno glasbo UL Akademije za glasbo.

·         Ponedeljek, 26. 7.: koncert Tria Zoroja (Flavta)-Meljnikov (violina) in Perestegi (orgle).

·         Sobota, 7. 8.: koncert Berlinskega pihalnega okteta.

·         Petek, 27. 8.: orgelski koncert udeležencev mojstrskega tečaja.

·         Petek, 3. 9.: »Večna harmonija«, zbor Slovenske filharmonije.

·         Sobota, 9. 10.: koncert »Cantate Domino«, zbor La Rupe iz Piemonta.

·         Sobota, 23. 10.: orgelski koncert ob 50-letnici Orglarske šole.

 

Že drugo leto zapored smo v stolnici postavi­li jaslice, ki so delo kartuzijana p. Wolfganga Koglerja (1913-1993), ki je večino svoje­ga življenja živel in deloval v samostanu v Pleterjah.

Letošnja postavitev je zasnovana v dveh delih: na levi strani vidimo »nebesa od­prta«. Osrednji del predstavlja upodobi­tev Svete Trojice: Bog Oče in Sveti Duh se sklanjata k novorojenemu Detetu Je­zusu, ki ga drži v naročju Marija, vse skupaj pa spremljajo s svojim petjem in igranjem zbori angelov. Pusta, ka­mnita pokrajina, prepredena s posa­meznimi koreninami, želi našo pozor­nost usmeriti na to glavno dogajanje. Na desni strani pa lahko sredi zelene in razgibane pokrajine občudujemo vrsto ljudi z otroki, kako preseneče­ni in začudeni zrejo na »ono stran«. V njih obraze je umetnik vtisnil pote­ze preprostega, delavnega in zgaranega kmečkega človeka. V ozadju se  na nočnem nebu zrcali podoba okolice župnijske cerkve v Cerkljah ob Krki na Dolenjskem, za katero je p. Wolfgang leta 1968 izdelal te jaslice. Župniku in župljanom se iskreno za­hvaljujemo, da so jaslice posodili za postavitev v naši stolnici. Idejna zasnova postavitve je delo Zvoneta Pelka, izvedba pa Ivana Cifreka.

 

   Nedelja, 9.1.: Jezusov krst

   Ponedeljek, 10.1.: sv. Gregor Niški, škof, cerkveni učitelj

   Torek, 11.1.: sv. Pavlin Oglejski II., škof

   Sreda, 12.1.: sv. Tatjana (Tanja), mučenka

   Četrtek, 13.1.: sv. Hilarij (Radovan), škof, cerkveni učitelj

   Petek, 14.1.: sv. Odon (Oton), prior v Jurkloštru

   Sobota, 15.1.: sv. Pavel iz Teb, puščavnik

   Nedelja, 16.1.: 2. nedelja med letom

Za izvajanje verskih obredov so določeni naslednji pogoji:

-   PCT (preboleli, cepljeni, testirani) nad 12 let starosti;

-   nošenje maske,

-   razkuževanje rok in

-   1,5m medsebojne razdalje.

Vse prireditve v stolnici in župniji potekajo v skladu s predpisanimi pogoji!

Prosimo, poskrbite za zaščito sebe in drugih!

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim


TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/