sobota, 18. junij 2022

TEDEN BOŽJE BESEDE 19. 6. 2022–26. 6. 2022

 12. NEDELJA MED LETOM 

Kako bi to nedeljo na Jezusovo vprašanje apostolom – Kaj pa vi pravite, kdo sem? – odgovorili mi? Mogoče nam je blizu Nikolaj Berdjajev (1874–1948), sloviti ruski filozof, ki je v začetku 20. stol. spremenil svoj marksistični in materialistični nazor ter se usmeril v duhovnost in religioznost.

 V svoji knjigi Samospoznanje je zapisal, da bi morala krščanska filozofija skrbeti za očiščenje krščanske zavesti od psihomorfizma in sociomorfizma. Berdjajeva moti, ker o Bogu vse pre več govorimo v psiholoških in družbenih kategorijah. Šele govor o bog o človeku, o Jezusu Kristusu, zanj pomeni smiselno govoriti o religiji, h kateri se je spreobrnil. 

Takole pravi: »Kristjan nisem postal, ker bi prenehal verjeti v človeka, v njegovo dostojanstvo in višji smisel, v njegovo ustvarjalno svobodo, mar več zato, ker sem iskal globlji in trdnejši temelj tej veri. Po eni strani je človek padlo in grešno bitje, ki se z lastnimi močmi ni sposobno poboljšati, ker je njegova svoboda oslabljenja in deformirana. 

Po drugi strani pa je človek Božja podoba in krona stvarstva. Božji Sin je po stal človek, v njem je prisotna večna človečnost.« Tem mislim Berdjajev dodaja: »Zelo sem kritiziral humanizem v tisti njegovi formi, v kakršni se je oblikoval v obdobju novej še zgodovine. V kolikor humanizem privede do zavesti samozadostnosti človeka, doživlja krizo in propad. 

To krizo humanizma, njegov prehod v antihumanizem, v odklanjanje človeškosti, najmočneje opredeljujeta Dostojevski in Nietzsche. Pri meni samem pa je močno prisoten religiozni humanizem, vera v človečnost Boga. Človek je po padcu nečloveški, Bog pa je človeški. Človek je ukoreninjen v Bogu prav tako, kot je Bog ukoreninjen v človeku.« 

Milan Knep

»NIHČE, KDOR ČASTI JEZUSOVO SRCE, SE NE BO POGUBIL!« 

»O dobri Jezus, nekaj lepega in prijetnega je prebivati v tvojem srcu! To je bogati zaklad, dragocen biser, ki smo ga odkrili v skrivnosti tvojega prebodenega telesa, kakor da bi ga zakopali na njivi ... Našel sem tvoje srce ... o predobri Jezus, srce kralja, srce brata, srce prijatelja. 

Ali skrit v tebi ne bom molil? Molil bom vsekakor. Tvoje srce – lahko rečem – je tudi moje srce. Če si ti, Jezus, moja glava, kako naj torej rečem, da to, kar spada k moji glavi, ni moje? ... Kakšno veselje zame! Glej, ti, Jezus, in jaz imava eno in isto srce ...« (sveti Bonaventura) 

»Zdi se mi, da ni krajše poti, da pridemo do po polnosti, in da ni bolj gotovega sredstva za zveličanje, kakor je posvetitev Božjemu Srcu ... Mislim, da se ne bo pogubil nihče, kdor bo Jezusovo Srce častil in se mu posvetil.« »Božje Srce je neskončno morje darov, v katere naj vsi stiskani potopijo svoje težave. 

Neskončno morje radosti, v kateri takoj utone naša žalost; morje ponižnosti, v kateri se razblini naš napuh; morje usmiljenja do vseh bednih in morje ljubezni, v kateri se izgubi vsa naša nebogljenost ...« »Iz Jezusovega Srca namreč neprestano kipijo trije božanski vrelci: prvi je usmiljenje do grešnikov, ki so skesanega in spokornega duha. 

Drugi je ljubezen, ki želi osvežiti vse, ki se trudijo in omagujejo v raznih stiskah, predvsem one, ki težijo po po polnosti. Iz tretjega pa kipita luč in ljubezen Božjim prijateljem, ki so že napredovali v svetosti ...« (Marija Marjeta Alacoque)

STOLNICA – NAŠ DOM Oprema v prezbiteriju – Kanoniški sedeži

Ob osrednjem medaljonu Kristusa Kralja sta levo in desno, vsaka v svojem medaljonu, dodani še

dve njegovi predpodobi. Prva je Mojzes z bronasto kačo kot starozavezna napoved Kristusa na križu. Ko namreč Jezus Nikodemu v Janezovem evangeliju razlaga, kaj pomeni verovati vanj, pravi: »In kakor je Mojzes povzdignil kačo v puščavi, tako mora biti povzdignjen Sin človekov, da bi vsak, ki veruje, imel v njem večno življenje« (Jn 3,14-15).

Na medaljonu je reliefno upodobljen Mojzes, stoječ na vrhu skalnate gore, z vihrajočim ogrinjalom in s palico v roki, s katero se dotika kače na »križu«. Pod njim sta tabli po stave, za hrbtom pa se ga v upanju na rešitev oklepa »množica« ljudi. Nebo nad njimi je prepreženo z gostimi oblaki, iz katerih na ves prizor sije troje žarkov svetlobe. Druga predpodoba pa je vzeta iz knjige Razodetja. Prizor prikazu je Janeza Evangelista v skalnati pokrajini otoka Patmosa. 

V desnici ima pero, s katerim piše knjigo, obenem pa je njegov pogled uprt čez ramo visoko v nebo, kjer na oblakih na knjigi s sedmimi pečati leži Jagnje s križem in bandercem. 

Če smo pozorni, lahko med skalami opazimo še ptico, orla, atribut Janeza Evangelista. Prizor se nanaša na apokaliptično napo ved Božjega Jagnjeta, ki bo odprlo knjigo s sedmimi pečati: »Jagnje je stopilo naprej in vzelo knjigo iz desnice sedečega na prestolu« (Raz 5,7). Na preostalih dvanajstih medaljonih so namesto »klasičnih« podob apostolov, kot jih običajno srečujemo na kornih klopeh, upodobljeni prizori z njihovim mučeništvom. Gre za zelo razgibane podobe, kjer ne manjka drastičnih detajlov.

DOGODKI PRED NAMI 

• V sredo, 22. 6., bo ob 18.30 v stolnici sveta maša za domovino. 

• V soboto, 25. 6., bo v Kosezah ob 10.00 diakonsko posvečenje bogoslovca Blaža Zorka. 

• V sredo, 29. 6., bo ob 9.00 v stolnici posvečenje letošnjih novomašnikov.

GODOVI IN PRAZNIKI 

• Nedelja, 19. 6.: 12. nedelja med letom 

• Ponedeljek, 20. 6.: sv. Adalbert, škof 

• Torek, 21. 6.: sv. Alojzij Gonzaga, redovnik 

• Sreda, 22. 6.: sv. Janez Fisher, Tomaž More, mučenca 

• Četrtek, 23. 6.: Rojstvo Janeza Krstnika, slovesni praznik 

• Petek, 24. 6.: Srce Jezusovo, slovesni praznik 

• Sobota, 25. 6.: Marijino Brezmadežno Srce, dan državnosti 

• Nedelja, 26. 6.: 13. nedelja med letom 

MAŠNI DAROVI 

Slovenski škofje so sklenili, da se s 1. septembrom 2022 poviša dar za sveto mašo (mašni štipendij), in sicer na 23 €, dar za gregorijanske maše pa na 750 €. Boglonaj vsem, ki darujete za svete maše in s tem vzdržujete nas duhovnike.

OBNOVA LESTENCEV 

Vsi, ki ste pripravljeni darovati za obnovo lestencev v prezbiteriju, lahko svoj dar prinesete v župnišče ali pa nakažete na župnijski TRR: SI56 0214 0025 6658 409 (odprt pri NLB), namen: za lestence. Boglonaj za vašo darežljivost! 

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

 

 

sobota, 11. junij 2022

TEDEN BOŽJE BESEDE 2. 6. 2022–19. 6. 2022

SVETA TROJICA V Kontovelu, v idilični vasi nad morjem, pri Proseku, je 30. maja umrl pisatelj Boris Pahor. Ni se posebej poglabljal v skrivnost Svete Trojice, ki ji je posvečena današnja nedelja, a ga je vse življenje zaposlovala neka druga trojica: slovenstvo, zavračanje vseh treh totalitarizmov in vera. Nikoli ga nista pritegnila univerzalizem kultur in prazni kozmopolitizem. 

Oboje je imel za ideološki konstrukt. Izhajal je iz živega stika z realnostjo, to pa sta bila predvsem njegova slovenska narodnost in jezik. Z obojim je bil prežet do zadnjega vlakna svoje biti, zato je do konca kljuboval vsem, ki so to, kar ga je določalo, zaničevali in načrtno uničevali. Če prav krhek je stal trdno kot betoski pomnik na Cerju, tik ob meji z Italijo nad Mirnom. 

Ni ga zlomil noben totalitarizem. Ni leporečil o antifašizmu, ampak mu je ob bok postavil tudi antikomunizem. Udba mu je sledila. Sodobna leva nomenklatura pa mu od zadaj, na tiho, ker si drugače ne upa, prek svojih omrežij še naprej zameri intervju o povojnih pobojih v tržaški reviji Zaliv leta 1975, ki ga je ob podpori Alojza Rebule imel z Edvardom Kocbekom. Pahor je polnih pet let nagovarjal Kocbeka, naj o tem zlo činu končno javno spregovori. 

Pahorja je dolgo navdihoval holandski filozof Baruh Spinoza, racionalist, monist in panteist. O zadnjih letih njegovega življenja pa Vera Radić, njegova sopotnica, bralka in gospodinja pripoveduje drugače: »Veliko sva molila, veliko sva se pogovarjala o Bogu, o lepih rečeh. Mogoče sem tu spoznala Boga. Naučila sem se biti bolj umirjena, ker je bil umirjen tudi on; nikoli ni o nikomer grdo govoril.« Kot bi brali današnji evangelij: »Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo uvedel v vso resnico.« 

Milan Knep

BESEDE NAŠIH PASTIRJEV 

Misli iz pridige gospoda nadškofa na binkoštni praznik: Binkoštni dogodek, ki ga je Sveti Duh tako plastično in dramatično narisal pred našimi očmi, spominja na nek način na babilonsko dogaja nje. Kakšno neverjetno nasprotje je med enim in drugim! Ob dogajanju v Babilonu nam ponavadi pride na misel človekova želja, da bi prišel do neba, da bi s svojimi močmi zgradil strukture, s katerimi bi se dotaknil Boga. 

Zakaj? 'Zato, da si bomo naredili ime in da se ne bomo razkropili po zemlji.' Drugače rečeno: vse, kar so počeli, jih je zapiralo vase. Samo oni so bili pomembni, oni si mora jo narediti ime, samo oni morajo poskrbeti za to, da se ne bodo raz kropili po zemlji. Bog pa je prvemu človeku naročil ravno to: množita se, podredita si zemljo, gospodujta ji! 

Ne zapirajta se v svoj krog, ampak napolnita vso zemljo. In isto naročilo je Jezus dal svojim učencem: Poj ditedo skrajnih mej zemlje in povsod nosite s seboj evangelij, moje ime. On je tisti, ki nam daje ime, po njem se imenujemo, v njem živimo, se gibljemo in smo. Babilon je moral propasti, ker se je zaprl pred vsemi, Cerkev pa je zacvetela zato, ker je bila odprta v poslanstvo, v svet. In če je kdaj zaradi človeške komodnosti, grešnosti začela postajati samozadostna, zaprta vase, je Bog že poskrbel, da so skupnosti odšle in povsod oznanjale, da je Kristus vstal. 

Danes večkrat razmišljamo in govorimo o tem, kako bomo morali posodobiti teološko govorico, govorico Cerkve, ker je postala nerazumljiva za naše sodobnike. Kaj pa, če ni problem v govorici, kaj pa, če je težava v naši zaprtosti, da smo tudi mi začeli nekoliko postajati kakor Babilon: zaprti vase, prepričani, da bomo na tak način varnejši, da bomo obvarovani kakšnih napadov, nasprotovanja? 

V resnici doživljamo, da to pomeni ne rodovitnost. In bo moral spet privršati ta vihar z višave, mogočen šum približujočega se silnega viharja, da bo razpihal strahove, v katerih živimo, da bo odnesel pleve, ki so se morda nabrale v naših dušah, skupnostih; da bo razpihal meglo, zaradi katere ne vidimo več jasno in da leč. In spet bo moral priti ta plamen, ki bo prinesel novo življenje, novo upanje, nov pogum, ki nas bo usposobil za srečanja povsod tam, kamor nas Božji Duh postavlja. 

Gotovo naj prej v naše družine, da bo tam jasno, kdo smo in za kaj in za koga živimo. Iz koga zajemamo. In od tam bomo šli dalje do skrajnih mej zemlje tudi mi. Potrebujemo pa tega Duha. Ko dovolimo Duhu, da vstopi v nas in govori v nas, ko se v resnici začnemo zavedati njegovih sadov, takrat smo oznanjevalci evangelija, kakršnega nam je oznanil Jezus. 

Prosimo gospoda Jezusa Kristusa, naj nad vsakim izmed nas vsak dan znova stori binkošti. Naj nam da svojega Duha, da bomo polni ljubezni in bomo v tej ljubezni mogli živeti Jezusovo besedo takšno, kot je, brez približkov, brez poplitvenja. Naj nas Sveti Duh prenovi, da bomo mogli prenavljati obličje zemlje.

STOLNICA – NAŠ DOM 

Oprema v prezbiteriju – Kanoniški sedeži 

Istočasno kot glavni oltar so leta 1774 v prezbiterij postavili tudi nove kanoniške sedeže, ki združujejo baročne in klasicistične prvine. Najbolj napredna je ornamentika, zlasti ovalni medaljoni, ki jih obdajajo s pentljami povezane klasicistične kite, medtem ko je figuralika reliefov (hrbtišča) še bolj baročna. Razgibani reliefni prizori so ikonografsko zelo zanimivi, kar kaže na to, da je moral rezbar uporabljati izvirne predloge. Kanoniški sedeži (korne klopi) so nameščeni polkrožno ob sicer ravnih

stenah v zaključnem delu prezbiterija. Na sredini je škofov sedež z bogatim baročnim lambrekinastim nadstreškom, ki se kakor bogata dekorativna zaveza s čopki razprta spušča ob osrednjem medaljonu. 

Nadstrešek je bil na začetku 20. stoletja predelan. K sede žu se »dviga« troje zavitih stopnic, ob njem pa se levo in desno zvrsti po šest sedežev za kanonike. Do koncilske prenove prezbiterija so bili kanoniški sedeži delno zakriti z oltarno menzo in ciborijem nad njo, po preureditvi pa so »zasijali« in po stali lepa »kulisa« glavnemu in daritvenemu oltarju. 

Osrednji medaljon nad škofovim sedežem zavzema Kristus kot središče zbora, poleg njega pa se levo in desno zvrsti še po sedem medaljonov, ki (z izjemo treh) prikazujejo mučeniško smrt posameznih apostolov. Ob predelavi škofovega sedeža je bil središčni medaljon na novo izrezljan (naredil naj bi ga Ivan Pengov). 

Prejšnji naj bi menda predstavljal papeža na katedri, ta pa Kristusa kot začetek in konec vsega stvarstva. Z desnico blagoslavlja, z levico pa drži odprto knjigo s črkama alfa in omega. Hkrati s tem medaljonom je bil na prednjo stranico sedeža nameščen grb škofa Antona Bonaventura Jegliča z geslom: »Pridi tvoje kraljestvo po Mariji.«

DOGODKI PRED NAMI 

• V sredo, 15. 6., bodo ob 18.00 v stolnici slovesne večernice pred praznikom Svetega Rešnjega telesa in krvi. Lepo vabljeni! 

• V četrtek, 16. 6., bomo obhajali slovesni zapovedani praznik SvetegaRešnjega telesa in Svete Rešnjekrvi, telovo. Svete maše bodo po prazničnem redu, zvečer ob 18.30 bo sveto mašo in procesijo po stolnici vodil gospod nadškof. 

• V petek, 17. 6., bo v stolnici ob 19.30 koncert Metodističnega zbora iz Woodlanda v Ameriki. Lepo vabljeni! 

• V sredo, 22. 6., bo ob 18.30 v stolnici sveta maša za domovino. 

• V soboto, 25. 6., bo v Kosezah ob 10.00 diakonsko posvečenje bogoslovca Blaža Zorka. 

• V sredo, 29. 6., bo ob 9.00 v stolnici posvečenje letošnjih novomašnikov

GODOVI IN PRAZNIKI 

• Nedelja, 12. 6.: Nedelja SveteTrojice 

• Ponedeljek, 13. 6.: sv. Anton padovanski, redovnik, cerkveni učitelj 

• Torek, 14. 6.: sv. Valerij in Rufin, mučenca 

• Sreda, 15. 6.: sv. Vid, mučenec 

• Četrtek, 16. 6.: TELOVO, slovesni zapovedani praznik 

• Petek, 17. 6.: sv. Rajner, samotar

 • Sobota, 18. 6.: sv. Gregor Barbarigo, škof 

• Nedelja, 19. 6.: 12. nedelja med letom

 

sobota, 4. junij 2022

TEDEN BOŽJE BESEDE 5. 6. 2022–12. 6. 2022

BINKOŠTI 

Vprašanje na binkoštni dan: kaj običajno naredijo zakonci, ko med nji mi zastane ljubezniv odnos? Največkrat nič. Nekateri pa se le obrnejo na terapevta, ki jim poda psihološki oris komunikacije, predstavi temeljne vzroke, zakaj pogovor ne steče in kaj naj storijo, da zastoj presežejo. Terapevt jih še spomni, kako pomembno je ozračje varnosti in medsebojnega zaupanja, pozorno poslu šanje in iskrenost. 

Pomena vsega tega se bolj ali manj zavedamo, in vendar tolikokrat od povemo. Zato sv. Janez, ko govori o ljubezni, vsega tega, kar vemo o psihologiji odnosov, sploh ne omenja, temveč nam oznanja nekaj drugega in bistveno bolj pomembnega, česar pa iz duhovnega izkustva največ krat ne poznamo, to pa je ljubezen, kakršna je v Bogu. Znana nam je namreč samo ljubezen, kakršna je v nas, to pa je za trajen in zares ljubeč partnerski odnos premalo. 

Sv. Janez poskuša svojim naslovljencem kar najbolj nazorno oznaniti Božjo bit, ki je ljubezen in se nam je razodela v Jezusu Kristusu. Ne govori torej o čustvih in vsem drugem, kar je še povezano s človeško ljubeznijo. 

Ne daje nobenih naukov in navodil za skupno življenje, sploh ne omenja katerekoli realnosti, v kateri smo. Marveč svojim naslovljencem oznanja tisto, kar presega zemeljsko, kar je pred vsem tem, kar vidimo okoli sebe in občutimo v sebi. Želi nam odpreti tisti notranji svet Boga, ki ga je v Svetem Duhu sam občutil in spoznal, da bi bili tudi mi deležni komunikacije, kakršna je med Očetom in Sinom. Rad bi nas dvignil v ocean Božjega, da bi občutili tisto, kar je v Bogu samem. 

Bog se v Svetem Duhu, zlasti ko molimo, zedinja z našimi mislimi, čustvi in občutki, da vse to ni ločeno od Njega, marveč prežeto z Njim. 

Milan Knep

ŽUPNIKOVA BESEDA 

Odprava omejitvenih ukrepov. 

Potem, ko je Vlada RS z 31. majem 2022 odpravila vse omejitve s področja omejevanja širjenja bolezni COVID-19, so nas s Škofovske konference obvestili, da so odpravljeni vsi še preostali ukrepi tudi znotraj verskih objektov (razkuževanje rok in razdalja med osebami). Ker pa so nas razmere zadnjih dveh let naučile, da je treba biti bolj previden in odgovoren ne samo za svoje, pač pa tudi za zdravje drugih ljudi, je prav, da ohranimo tisto, kar nam je čas epidemije prinesel dobrega. Zato bo v stolnici do nadaljnjega še vedno na voljo razkužilo, priporočam pa vam tudi, da tisti, ki se ne počutite dobro, poskrbite za zaščito (maske so »padle«, niso pa prepovedane – zaščitne namreč). Vse, ki želite sveto obhajilo prejeti na usta, pa prosimo, da še vedno upoštevate navodilo in pristopite k obhajilu na koncu. Bodimo res pozorni in strpni drug do drugega. 

Povišanje mašnega daru. 

Po štirih letih od zadnje spremembe so naši škofje sklenili, da se s 1. septembrom 2022 dar za sveto mašo (tako imenovani mašni štipendij) poviša na 23 evrov, za gregorijanske maše pa na 750 evrov. Prosimo vas, da to sprejmete z razumevanjem, saj je za duhovnike v Sloveniji to še vedno glavni vir preživljanja. Hvaležni smo vam za vsak tako darovan dar. Naj vas ob tem spomnim še na nekaj stvari, povezanih s tem. V stolnici po vaših namenih (ali tistih, ki jih dobimo od drugod) vsak dan mašuje kar nekaj duhovnikov. 

Redno so »oznanjene« tri svete maše: ob 9.00, 10.30 in 18.30. Za svete maše lahko da rujete v kiosku (kadar ni odprt v zakristiji) ali župnijski pisarni. Kdor želi, da se maša opravi ob kateri drugi uri oz. da jo opravi določeni mašnik, naj se o tem pogovori z njim. Za svete maše, za katere želite, da so opravljene na določen datum ali uro, pa se je treba pogovoriti z župnikom. 

Če kljub temu pride do kakšne ga nesporazuma ali napake, vas prosim, da na to takoj opozorite. Vse se da rešiti. Navajeni smo, da svete maše v glavnem naročamo za pokojne, saj verujemo, da jim s tem lah ko največ pomagamo in se jih na tak način najlepše spominjamo. 

Vesel sem, da je vedno več takih, ki sadove svete maše namenite tudi za posebne namene, potre be ali stiske, obletnice jubilejev, svoje žive domače, v zahvalo, za zdravje, za različne priprošnje, mir ipd. 

Prosim pa vas, da tudi mladim na nevsiljiv način razložite, zakaj je prav, da tudi oni kdaj po svojih namenih darujejo za sveto mašo. Vsi, ki bi želeli darovati za sveto mašo, a ste v hudi finančni stiski, se mirno obrnite na župnika.

STOLNICA – NAŠ DOM Oprema v prezbiteriju Oltarne podobe v glavnem oltarju 

Za glavni oltar sta bili narejeni še dve podobi Srca Jezusovega. Prva je »klasično« delo neznanega avtorja: pod celopostavno podobo Jezusa s plamenečim srcem in z razširjenimi rokami je naslikana veduta Ljubljane. Delo je brez posebne umetniške vrednosti. Sodobnejša, duhovno izpovedna in slikarsko zanimiva pa je podoba, ki jo je leta 1900 po naročilu škofa Jegliča, vnetega častilca Srca Jezusovega, naslikal Ivan Grohar. 

Slika občuteno izraža posvetitev slovenskega naroda Srcu Jezusovemu. Jezusova žareča postava v belih

oblačilih in s plamtečim srcem »razsvetljuje« celoten prizor. Ob njem sta najprej Marija, ki se oklepa njegove levice, z desnico pa kaže na spodaj zbrane ljudi; na drugi strani pa sv. Marjeta Alacoque pogled ljudi z rokami »usmerja« k Jezusu. 

Pod njimi namreč klečijo »predstavniki« našega naroda. Zanimivo, da med nji mi ni imenitnežev (tudi cerkvenih dostojanstvenikov ne), so le otroci ter preprosti, kmečki ljudje; moža v zrelih letih, in žene, ki sklenjenih rok zaupno upirajo svoj pogled v Jezusovo srce. Jezusova po doba, mehkoba in pestrost barv, lepota obrazov ter zaupljiva vera prav gotovo pritegne opazovalčevo pozornost. 

A prava vrednost slike se skriva drugje: v Jezusovem pogledu, ki je preko vsega dogajanja na sliki uprt v tistega, ki to sliko opazuje. Pogled, ki se te mora dotakniti in ki nemo, a več kot dovolj zgovorno vabi: »Pridi k meni tudi ti in se okrepčaj ob studencu odrešenja, ki izvira iz mojega prebodenega srca!« Slika zdaj visi v salonu nadškofijske palače.

DOGODKI PRED NAMI 

• V nedeljo, 5. 6., na binkošti, bo slovesno sveto mašo ob 9.00 daroval gospod nadškof.

 • V sredo, 22. 6., bo ob 18.30 v stolnici sveta maša za domovino. 

• V soboto, 25. 6., bo v Kosezah ob 10.00 diakonsko posvečenje bogoslovca Blaža Zorka. 

• V sredo, 29. 6., bo ob 9.00 v stolnici posvečenje letošnjih novomašnikov

GODOVI IN PRAZNIKI 

Nedelja, 5. 6.: BINKOŠTI

•Ponedeljek, 6. 6.: Marija Mati Cerkve, binkoštni ponedeljek 

• Torek, 7. 6.: sv. Robert Newminstrski, opat 

• Sreda, 8. 6.: sv. Medard, škof 

• Četrtek, 9. 6.: sv. Primož in Felicijan, mučenca 

• Petek, 10. 6.: sv. Bogumil Poljski, škof 

• Sobota, 11. 6.: sv. Barnaba, apostol 

Nedelja, 12. 6.: Nedelja SveteTrojice

MAŠNI DAROVI 

Slovenski škofje so sklenili, da se s 1. septembrom 2022 poviša dar za sveto mašo (mašni štipendij), in sicer na 23 €, dar za gregorijanske maše pa na 750 €. Boglonaj vsem, ki darujete za svete maše in s tem vzdržujete nas duhovnike.

OBNOVA LESTENCEV 

Vsi, ki ste pripravljeni darovati za obnovo lestencev v prezbiteriju, lahko svoj dar prinesete v župnišče ali pa nakažete na župnijski TRR: SI56 0214 0025 6658 409 (odprt pri NLB), namen: za lestence. Boglonaj za vašo darežljivost! 

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

 

sobota, 28. maj 2022

TEDEN BOŽJE BESEDE 29. 5. 2022–5. 6. 2022

7. VELIKONOČNA NEDELJA 

Naša padla narava ne prenese poraza. Terja maščevanje. Narava ne odpušča. Sigmund Freud se je dolgo spraševal, kaj pomenijo njegove pogoste sanje, v katerih se mu pojavljata kartažanski general Halmikar Barka in njegov sin Hanibal. Naposled je našel povezavo. Hanibalova bolečina je bila dejansko njegova bolečina. Hanibalu se namreč ni uspelo maščevati Rimljanom, ki so njegovemu očetu v prvi punski vojni (264–241 pr. Kr.) iztrgali Sicilijo, Sardinijo in Korziko. Sam pa je obtičal pred vrati Rima – Hanibal ante portas – in so ga nazadnje izdali celo njegovi kartažanski veljaki, tako da je leta 183/182 pr. Kr. naredil samomor. Po Freudovem prepričanju mu je njegova podzavest v sanjah uhajala h Kartažanoma zato, da mu ni bilo treba misliti na ponižanje, ki ga je kot deček doživel njegov oče, ko mu je močnejši prijatelj z glave zbil kapo. Sigmund si je v podzavesti vedno želel maščevati svojega očeta, kar pa je bilo seveda nemogoče. Popolnoma drugačno zgodbo pa beremo na 7. velikonočno nedeljo. Pripoveduje o mučeništvu diakona sv. Štefana v zimi leta 36/37. Podobno kot Jezusa so tudi njega obtožili bogokletja. V svojem govoru je obnovil tisočletno judovsko duhovno zgodovino. Tožitelje je zmotil Štefanov očitek, da so trdovratni kakor njihovi očetje, ki so se upirali Mojzesu, preganjali preroke, predvsem pa se niso držali postave. Tedaj so razjarjeni planili nadenj in ga kamnali. Sv. Štefan je umirajoč molil: Gospod, sprejmi mojo dušo in ne prištevaj jim tega greha (prim. Apd 7). V trenutkih pred smrtjo sv. Štefan ni bil več samo v telesu, podvržen zakonom narave, ki zahtevajo maščevanje, marveč je bil napolnjen s Svetim Duhom, ki je Duh ljubezni in odpuščanja. 

Milan Knep

ŽUPNIKOVA BESEDA 


Romanje na Brezje. Po dvoletnem »zatišju« smo se v torek, na god Marije Pomagaj, iz stolnice zopet podali na zaobljubljeno romanje na Brezje. Prepričan sem, da nas je bila Marija zelo vesela, ko smo jo ob njeni milostni podobi počastili in se ji priporočili. Gospod kanonik Vinko Vegelj nas je ob tem spomnil, da je to vsakoletno romanje v spomin na zaobljubo, ki jo je naredil pokojni stolni župnik Anton Smerkolj. Ta je namreč takoj po vojni nekaj časa kot kaplan deloval v Dolini pri Trstu, kjer so ga »neznanci« zaprli v jamo pri Socerbu in tam pustili. Smerkolj se je zaobljubil, da bo, če bo rešen, v zahvalo vsako leto poromal na Brezje. Na poti z Brezij smo se ustavili še na Rodinah, kjer smo si ogledali rojstno hišo (mežnarijo) duhovnika in pisatelja Janeza Jalna. Njegov pranečak nam je slikovito orisal njegovo življenje in delo ter anekdote, povezane z njim. Ogledali smo si še bližnjo cerkev sv. Klemena, kjer je bil nekdaj sedež obsežne rodinske prafare, nato pa se zadovoljni vrnili v Ljubljano. Sveta maša za starejše in bolnike. Končno je prišel čas oz. ugodne razmere, da lahko organiziramo tudi sveto mašo in srečanje za vse starejše in bolne. Ta bo na prvi petek, 3. 6. ob 16.00. Med sveto mašo boste lahko tisti, ki to želite, prejeli zakrament bolniškega maziljenja, po maši pa bo druženje na proštovem vrtu. Lepo vabljeni! Domače prosimo, da poskrbite za prevoz, kdor pa ga nima, naj nam sporoči. Celodnevno češčenje. Na god svetega Maksima Emonskega imamo v stolnici dan celodnevnega češčenja. Ker je god letos na nedeljo, bo celodnevno češčenje v ponedeljek, 30. 5. Ta dan bo stolnica »rezervirana« samo za molivce. Lepo vabljeni, da si vzamete čas za molitev in češčenje

STOLNICA – NAŠ DOM Oprema v prezbiteriju

Oltarne podobe v glavnem oltarju nov: matere z otroki, može in žene v narodnih nošah; nekateri kleče, drugi pa stoje časte Srce Jezusovo. Podobo Brezmadežne, ki so jo v glavni oltar vstavljali v adventnem času, je, posnemajoč Metzingerja, po vsej verjetnosti naslikal Janez Potočnik. Marija z vencem zvezd okoli glave ter luno pod nogami stoji na kači in zemeljski obli z lilijo v levici. Ob njej v drži »adoratorjev« na oblakih klečita angela, obdaja pa jo še več angelov in angelskih glavic. Na vrhu slike je upodobljen Sveti Duh v podobi goloba. Bolj zanimiva je slika, ki naj bi nastala ob prvem slovenskem katoliškem shodu leta 1892 in jo pripisujejo Josefu Kastnerju. Gre za nacionalno obarvano upodobitev »Ljubljančani časte Srce Jezusovo«. V zgornjem delu slike na oblakih sedi Kristus z naslikanim srcem, ob njem klečita Marija in Jožef, prizor pa obdaja zbor angelov. V spodnjem delu vidimo naslikano razgibano veduto Ljubljane z grajskim hribom in gradom, pred njo pa klečijo s sklenjenimi rokami in kvišku uprtimi pogledi zastopniki ljudstva ter cerkvene in posvetne oblasti. V ospredju vidimo škofa v ornatu (Missia), frančiškana, kanonika ter uršulinko, na drugi strani pa predstavnike vseh drugih stanov: matere z otroki, može in žene v narodnih nošah; nekateri kleče, drugi pa stoje časte Srce Jezusovo.

DOGODKI PRED NAMI 

• V ponedeljek, 30. 5., po godu sv. Maksima Emonskega, bo celodnevno češčenje. 

• V četrtek, 2. 6., bo po večerni sveti maši v dvorani v župnišču predavanje psihiatra dr. Jožeta Magdiča. Lepo vabljeni! 

• V petek, 3. 6., bo ob 16.00 sveta maša in po njej srečanje za vse starejše in bolnike. 

• V nedeljo, 5. 6., na binkošti, bo slovesno sveto mašo ob 9.00 daroval gospod nadškof.

GODOVI IN PRAZNIKI 

• Nedelja, 29. 5.: 7. velikonočna nedelja, sv. Maksim Emonski, škof 

• Ponedeljek, 30. 5.: sv. Kancijan in oglejski mučenci 

• Torek, 31. 5.: Obiskanje Device Marije 

• Sreda, 1. 6.: sv. Justin, mučenec 

• Četrtek, 2. 6.: sv. Erazem, škof 

• Petek, 3. 6.: sv. Karel Lwanga in ugandski mučenci, prvi petek 

• Sobota, 4. 6.: sv. Peter Veronski, redovnik, mučenec, prva sobota 

• Nedelja, 5. 6.: BINKOŠTI

ČEŠČENJE SV. REŠNJEGA TELESA 

  • 10.00–11.00 redne jutranje molivke/ci 
  • 11.00–12.00 posamezniki (tiho češčenje) 
  • 12.00–13.00 kanoniki 
  • 13.00–14.00 posamezniki (tiho češčenje) 
  • 14.00–15.00 redovnice in redovniki 
  • 15.00–16.00 posamezniki (tiho češčenje) 
  • 16.00–17.00 župnijski pastoralni svet 
  • 17.00 – 18.00 neokatehumeni 
  • 18.00 sklep češčenja s petimi litanijami Srca Jezusovega in sveto mašo.

OBNOVA LESTENCEV 

Vsi, ki ste pripravljeni darovati za obnovo lestencev v prezbiteriju, lahko svoj dar prinesete v župnišče ali pa nakažete na župnijski TRR: SI56 0214 0025 6658 409 (odprt pri NLB), namen: za lestence. Boglonaj za vašo darežljivost! 

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

 

 

 

sobota, 21. maj 2022

TEDEN BOŽJE BESEDE 22. 5. 2022–29. 5. 2022

6. VELIKONOČNA NEDELJA 

V današnjem odlomku iz knjige Razodetja sv. Janez opisuje svoje videnje poveličanega Jeruzalema. Mesto bo utrjeno, vendar za njegovo preskrbo, varnost, urejenost in infrastrukturo ne bo skrbel mestni svet s svojim županom, temveč Božje veličastvo. Ne bo strahu, da bi zaradi energetske krize odpovedalo gretje in razsvetljava, kajti vsa svetloba in potrebna energija bo prihajala od Jagnjeta, ki bo kakor svetilnik sredi odrešenih. 

Za nas ta hip, ko se v državi menja oblast in se ves svet zaradi vojne v Ukrajini zapleta v nevarno igro moči, ni najpomembnejše, ali se bo Janezova vizija poslednjih časov uresničila natanko tako, kot je zapisal v Apokalipsi. Glede naše prihodnosti sta odločilni vera in zaupanje v Svetega Duha, ki nas v tem veku tolaži in uči vsega bistvenega, kar je potrebno, da pridemo do cilja. Vprašanje torej je, kako naj v teh časih, ko je trdnih in zanesljivih le malo stvari, ne zastanemo v strahu, nervozi in izsiljevanju hitrih rešitev. 

Sredi pisanja tega uvodnika sem zaradi nesreče v kočevskem Melaminu poklical bližnjega sorodnika. Štirje sodelavci njegovega podjetja, zunanjega partnerja Melamina, so umrli. Zastala nama je beseda. Edino, kar sem lahko rekel, je bila obljuba molitve. 

Veliko bolj res kot reklamno zapeljevanje, naj sledimo svojim sanjam, je to, kar sta v maloazijskih Derbah rekla Pavel in Barnaba: Skozi veliko stisk moramo iti, da pridemo v Božje kraljestvo. Eno je slediti svoji poklicanosti, nekaj drugega pa je zadovoljevati želje, ki jih podžigajo sanje; cerkveni očetje so bolj iskreni, zato sanjam rečejo strasti. Tudi če imamo velike uspehe in obilo dobrin, naj se nenehno zahvaljujemo za najosnovnejše: za kruh, vodo in zrak. Nič ni samoumevno. 

Milan Knep 

»TI, KI SE DVIGUJEŠ V NEBO ...« 

»Tvoje vstajenje, Gospod, je naše upanje, tvoj vnebohod je naše poveličanje ... Daj, naj gremo tudi mi s teboj in naj se naše srce dvigne k tebi. A ko se bomo dvigovali, daj, da se ne bomo vdajali ošabnosti in si domišljevali, kakor da smo to zaslužili s svojimi deli. Daj, naj povzdignemo srce visoko, ali k tebi, kajti povzdigovati srce, pa ne k tebi, je ošabnost, a povzdigovati srce k tebi je varnost. Ti, ki se dviguješ v nebo, si postal naše zatočišče ... Kdo je ta, ki gre v nebo? Prav tisti, ki je prej prišel iz nebes. Prišel si, Gospod, da bi me ozdravil; šel si v nebo, da bi me popeljal s seboj. Če se sam dvignem, padem; če me dvigaš ti, pa trdno stojim.« (sv. Avguštin)

PROF. DR. LAMBERT EHRICH – prerok slovenskega naroda 

Duhovnik in profesor Lambert Ehrlich, rojen 18. 9. 1878 v Žabnicah v Kanalski dolini in umorjen 26. 5. 1942 v Ljubljani, je bil ugleden mednarodno priznan strokovnjak. Leta 1922 je postal profesor primerjalnega bogoslovja in apologetike na Teološki fakulteti mlade slovenske univerze v Ljubljani. 

Njegovi študenti ga imajo v spominu kot globoko pobožnega znanstvenika, ki je pred predavanjem kleče molil. Ljubljanski škof Gregorij Rožman, njegov rojak, je profesorja Ehrlicha postavil za duhovnega voditelja študentov na univerzi. 

Bil je srčno dober in revnim dijakom in študentom je na vse mogoče načine pomagal (zaradi te dobrote so mu nekateri pravili 'zmešanec'). Imel je stalen stik z akademiki, ki jim je dajal smernice in jih spodbujal k načrtnemu delu, sposobne je vzgajal tudi za politiko. Ustanovil je akademski klub Straža. 

Kot duhovni voditelj študentov in vplivna katoliška osebnost je bil trn v peti partiji, ki si je prisvajala vodilno vlogo v boju slovenskega naroda proti okupatorju, da bi po vojni vzpostavila svojo oblast. Zato ga je po ukazu Edvarda Kardelja in Borisa Kidriča najeti morilec 26. maja 1942 pred Ljudsko kuhinjo na Streliški cesti v Ljubljani ustrelil, skupaj s študentom Viktorjem Rojicem, ko sta se vračala od maše. 

K zadnjemu počitku na ljubljanskih Žalah ga je pospremila ogromna množica. Na preprosto marmornato ploščo so poleg njegovega imena ter letnic rojstva in smrti vklesali napis 'duhovnik božji'. Po vojni so njegov grob oskrunili: nova oblast je Ehrlichove posmrtne ostanke ukazala odpeljati v neko brezno na Notranjskem. Spominsko sveto mašo ob obletnici njegovega uboja bo v stolnici na praznik Gospodovega vnebohoda ob 18.30 daroval gospod nadškof.

STOLNICA – NAŠ DOM
Oprema v prezbiteriju – oltarne podobe v glavnem oltarju 

Nekaj o različnih upodobitvah sv. Miklavža, ki so se v stoletjih »zvrstile« na glavnem oltarju, smo že pisali v TBB št. 2078-2080, zato tu na kratko samo povzemimo:
Liberijev sv. Miklavž je v novi stolnici visel do leta 1822, ko ga je zamenjala kopija Matevža Langusa, ki je bila za tisti janzenistični čas bolj »primerna«. Liberijeva slika je do leta 2004 veljala za izgubljeno, Langusova kopija pa je v oltarju visela le dobrih dvajset let (do 1845), saj jo je župnik Karel Zorn poklonil ljubljanskim uršulinkam, v oltar pa so namestili novo sliko istega avtorja, ki se je »obdržala« praktično do leta 2007, ko so vanj namestili ponovno odkrito in restavrirano Liberijevo podobo. 

Vmes je za krajši čas, od leta 1944 do 1950, v oltarju visela še ena podoba domačega avtorja, Rika Debenjaka, ki danes krasi stopnišče nadškofijske palače. Do vnovične umestitve Liberijeve slike so liturgičnim časom in praznikom primerno v veliki oltar občasno vstavljali slike s primerno tematiko. V mesecu maju je tako nišo krasila Šmarnična Marija, delo Helene Vurnik iz leta 1927. 

Odlikuje jo zanjo značilna bogata dekorativna in narodna simbolika. Marija, ki sedi na veličastnem prestolu, in otrok Jezus, stoječ v njenem objemu, imata oblačila v belo-modro-rdeči kombinaciji. V isti barvni kombinaciji se od prestola po stopnicah spušča bogato okrašena preproga

DOGODKI PRED NAMI 

• V torek, 24. 5., bomo imeli tradicionalno romanje na Brezje. Odhod avtobusa bo ob 13. uri s Streliške ulice. Cena prevoza je 12 €. 

• V četrtek, 26. 5., na praznik Gospodovega vnebohoda bodo svete maše po prazničnem redu. Zvečer ob 18.30 bo gospod nadškof maševal ob spominu umora prof. dr. Lamberta Ehrlicha. 

• V ponedeljek, 30. 5., po godu sv. Maksima Emonskega, bo celodnevno češčenje. 

GODOVI IN PRAZNIKI 

• Nedelja, 22. 5.: 6. velikonočna nedelja 

•Ponedeljek, 23. 5.: sv. Socerb Tržaški, mučenec 

•Torek, 24. 5.: Marija Pomagaj, slovesni praznik

 • Sreda, 25. 5.: sv. Beda Častitljivi, duhovnik, cerkveni učitelj 

• Četrtek, 26. 5.: Gospodov vnebohod, slovesni praznik

• Petek, 27. 5.: bl. Alojzij Grozde, mučenec 

• Sobota, 28. 5.: sv. Avguštin Canterburyjski, škof 

• Nedelja, 29. 5.: 7. velikonočna nedelja, sv. Maksim Emonski, škof

ŠMARNIČNA POBOŽNOST

je v stolnici vsak dan ob 8.30, pri večerni sveti maši, ter ob nedeljah ob 15.30. Lepo vabljeni!

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

 

 

sobota, 14. maj 2022

Teden Božje Besede 15. 5. 2022–22. 5. 2022

5. VELIKONOČNA NEDELJA 

Laže je ljubiti Boga, ki ga ne vidimo, kot bližnjega, ki ga ne moremo odmisliti. Tudi če Bog posega v naše načrte, lahko naredimo obvod, Njegovo voljo priličimo svoji in se zazibamo v prepričanju, da imamo čisto vest. Na nek način je k takšni etični drži ljudi nehote navajala tudi Stara zaveza, ki ljubezni do bližnjega izrecno ni zapovedala, saj prva od desetih zapovedi zahteva le: »Ne imej drugih bogov poleg mene« (5 Mz 5,7)! V naslednjem poglavju sledi le še dopolnitev: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in vso močjo!« Današnja nedelja nam prinaša del Jezusovega poslovilnega govora, kjer je beseda o ljubezni do bližnjega bistveno dopolnjena: »Novo zapoved vam dam, da se ljubite med seboj! 

Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj« (Jn 13,34). Dobro vemo, koliko težav imamo s to zapovedjo. Tudi če bližnjega neposredno ne oviramo, pa nanj kaj hitro vržemo senco dvoma o iskrenosti njegovih namenov. Dobro, ki ga dela, radi spregledamo, in na plano potegnemo kak njegov spodrsljaj; bržkone z namenom, da vsaj za silo pokrijemo lastno revščino. Jezusovo zapoved živimo na primer tako, da v trenutku, ko pomislimo, kaj nas pri bližnjem moti, raje prosimo: Gospod, usmili se tega človeka. Pomagaj mu. Olajšaj mu težave. 

Naj bo uspešen v tem, za kar si ga poklical in ga obdaril. Takšna molitev nas napolni s Svetim Duhom, ki je Duh ljubezni. On naše mrzko razpoloženje spremeni v naklonjenost do bližnjega. Zavist se neopazno umakne dobrohotnosti, ki odpušča in se veseli uspehov bližnjega; težav, ki jih ima, ne povezujemo več z njegovimi grehi, ampak kličemo nanj Božji blagoslov. Predvsem pa o bližnjem ne zbiramo gradiva za opravljanje. 

Milan Knep 

PRAZNOVANJE 70-LETNICE »DRUŽINE« 

V petek, 6. maja, je pomožni škof dr. Anton Jamnik v stolnici daroval sveto mašo ob okroglem jubileju

verskega tednika Družina. Pred 70 leti, 7. maja 1952, je namreč na Goriškem izšla prva številka Družine. Ustvarjalcem tednika Družina se je škof uvodoma zahvalil za »bogato in ustvarjalno pot« in »srčno poslanstvo« ter hkrati izrazil željo, da bi s pogumom, močno vero in velikim upanjem gledali tudi v prihodnost. »Prepričan sem,« je poudaril, »da ste vsi ustvarjalci tednika Družine vesele in žive priče evangelija, saj vaše besede nagovarjajo krščanska občestva, mnoge, ki iščejo smisel življenja, mnoge iskalce, od 'vagabundov do romarjev'«. V nagovoru se je dotaknil poslanstva katoliškega novinarja, ki naj bo priča resnice in upanja. Omenil je, da je eden temeljnih izzivov »nas vseh« učiti ljudi, da bi spoznali, kako je razmišljanje del zaznavanja Božjega razodetja. 

Marijin mesec maj – šmarnice 

Začetki šmarnične pobožnosti segajo že pred leto 1815, ko je papež Pij VII. pobožnost meseca maja potrdil in obdaril z odpustki. S pobožnostjo, ki so jo poimenovali Marijin mesec, so začeli v Rimu, od koder se je hitro razširila po vsej Italiji, Nemčiji in Franciji. Tudi v Sloveniji so jo z veseljem sprejeli. 

Prve šmarnice so imeli v ljubljanskem semenišču na pobudo četrtoletnika Jerneja Lenčka leta 1851. Za šmarnično branje so imeli prevod iz francošči-ne Mesec Marije. Majska ljudska pobožnost v čast Mariji je dobila ime šmarnice po naslovu šmarnic Janeza Volčiča iz leta 1855. Branje je imelo preprost naslov Šmarnice Marii naši Materi darovane. Ime pobožnosti tako izvira iz imena cvetic, ki maja najlepše cvetijo in so jih prinašali k Mariji. 

Šmarnice so Slovenci hitro vzeli za svoje in se zbirali ob Mariji, še preden je bilo leta 1855 napisano prvo šmarnično branje. Leta 1856 so začeli z redno dnevno šmarnično pobožnostjo tudi v stolnici. List Zgodnja Danica je to pobožnost natančno popisal. 

STOLNICA – NAŠ DOM 

Oprema – prezbiterij 

Oltar sv. Miklavža – nadaljevanje 

Oltar je v celoti klasicistično oblikovan, dokumenti pričajo, da je skupno delo umetnikov iz Gradca in Ljubljane. Kakor piše dr. Lavričeva, »odlična, anatomsko dognana in uglajena kipa sv. Petra in Pavla (sv. Peter s ključi in sv. Pavel z mečem) na podstavkih ob straneh nastavka pričata o kakovostnem mojstru. Slogovne značilnosti kažejo na graškega kiparja Veita Königerja ali vsaj na umetnika iz njegove bližine.« Oltarna menza iz sivkastega marmorja ima obliko sarkofaga in je okrašena s kovinskimi girlandami (visečimi cvetličnimi venci, kitami). 

Prvotno je stala bliže oltarnemu nastavku, tako da je bil med oltarjem in kornimi klopmi samo ozek prehod, nad njo pa je bil nameščen t. i. ciborij (kyborion) ali baldahin. Ta ima kupolo, ležečo na stebričih, bogato okrašeno s klasicistično kovinsko aplikacijo, zraven pa klečita angela adoranta (molivca), ki sta po slogu enaka onima na venčnem zidcu, ki nosita napis. Po koncilu je arhitekt Anton Bitenc prezbiterij preoblikoval za potrebe pokoncilskega bogoslužja. Dela so bila opravljena v letih 1969–1971. 

Takrat so oltarno menzo skrajšali, jo obrnili proti ljudstvu, pomaknili naprej pod slavolok, jo dvignili na stopnico in ves prezbiterij zvišali za eno stopnico. Ciborij z angeloma so takrat umaknili na poseben podstavek ob južni steni, kjer stoji še danes. Odstranili so obhajilno mizo (balustrado), ki jo leta 1888 izdelal radovljiški mojster Janez Vurnik, in jo prestavili k oltarju Sv. Rešnjega telesa. Tlak prezbiterija so na novo tlakovali po starem vzorcu s črnim in belim marmorjem. Po načrtu arhitekta sta bila narejena tudi nov ambon ter oltarni križ, ki ga je na hrbtni strani »poslikal« slikar Stane Kregar. 

DOGODKI PRED NAMI 

• V nedeljo, 15. 5., bo po večerni sveti maši ob 19.30 koncert komornega zbora univerze iz severne Floride. 

• V torek, 24. 5., bomo imeli tradicionalno romanje na Brezje. Odhod avtobusa bo ob 13. uri s Streliške ulice. Cena prevoza je 12 €. 

• V četrtek, 26. 5., na praznik Gospodovega vnebohoda bodo svete maše po prazničnem redu. Zvečer ob 18.30 bo gospod nadškof maševal ob spominu na umor prof. dr. Lamberta Ehrlicha. 

• V ponedeljek, 30. 5., po godu sv. Maksima Emonskega bo celodnevno češčenje 

GODOVI IN PRAZNIKI 

• Nedelja, 15. 5.: 4. velikonočna – nedelja Dobrega pastirja 

• Ponedeljek, 16. 5.: sv. Janez Nepomuk, duhovnik, mučenec 

• Torek, 17. 5.: sv. Jošt, puščavnik 

• Sreda, 18. 5.: sv. Janez I., papež, mučenec 

• Četrtek, 19. 5.: sv. Krispin, redovnik 

• Petek, 20. 5.: sv. Bernardin Sienski, duhovnik 

• Sobota, 21. 5.: sv. Timotej, diakon, mučenec 

• Nedelja, 22. 5.: 6. velikonočna nedelja 

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

 

sobota, 7. maj 2022

Teden Božje Besede 8. 5. 2022 - 15. 5. 2022

4. VELIKONOČNA NEDELJA

Problemi, ki jih imamo, naj bomo verni ali ne, so si zelo podobni. Omenimo nekatere: bolezen, životarjenje v zakonu, občutek lastne nevrednosti ter dokazovanje navzven, kako biti všečen, vse to se po¬gosto povezuje z zamero do staršev; nadalje ta ali ona oblika zasvojenosti, največkrat s hrano, družbenimi omrežji, in seveda stres. Vsak ima željo, da bi vse to negativno spremenil. Pri iskanju izhoda vsak prej ali slej pomisli na duhovnost, kajti nihče ne verjame, da bi bila lahko prava sprememba zgolj tehnične narave. Ne gre drugače, kot da ob vseh svetovanih metodah in pripomočkih pomislimo tudi na zamenjavo svoje¬ga modela sveta. In tu, na tej najbolj odločilni točki, trčimo na največje nesporazume in zablode. Probleme, ki jih imamo, postavljamo v diametralno nasprotne duhovne kontekste. Če odprete katero od popularnih revij, ki v vsaki številki postrežejo z življenjskimi nasveti, boste naleteli na toliko tipov duhovnosti, kolikor je svetovalcev. Za nekega avtorja pe¬tih knjig, kar samo po sebi pove, da mu mnogi sledijo, je duhovnost v tem, da si ustvarimo lastni življenjski model. Ta duhovni mojster, kot ga sledilci nazivajo, svoje kliente prebuja k ustvarjalnosti in sprejemanju sebe s hojo po žerjavici. S svojimi duhovnimi orodji zmanjšuje trpljenje ljudi in zdravi tudi neozdravljive bolezni; vsaj tako trdi. Kako drugačno od te duhovnosti je oznanilo Pavla in Barnaba iz današnjega prvega berila. V maloaziskih mestih sta oznanila Kristusa. Prinesla sta ne le nov pogled na svet, ampak tudi vero v Božjo milost, ki spreminja človeka v njegovi notranji biti, daje kulturi presežno razsežnost in odpira vrata absolutne prihodnosti. Samozvani učitelji duhovnosti pa pridejo in odidejo.
Milan Knep

ŽUPNIKOVA BESEDA

Obnova lestencev v prezbiteriju


Obiskovalci stolnice se še spominjate, da je prezbiterij svoj čas osvetljevalo in mu dajalo poseben

»svetlobni« okras sedem lestencev, ki so se od večjega na sredini v parih diagonalno spuščali levo in desno od oltarne podobe. Nazadnje so ostali samo še trije, ostali pa so bili shranjeni v stranski zakristiji oz. na galerijah. Že kar nekaj časa smo se s pasarjem Ivanom Vidicem iz Moravč dogovarjali, da jih bo obnovil in vrnil na prvotno mesto. V ponedeljek smo tako sneli še preostale in vse odpeljali v pasarjevo delavnico. Ta bo lestence razstavil, očistil, na novo prevezal in dopolnil steklene dele (verige in »solzice«) ter pozlatil in popravil polomljene kovinske dele. Napeljal bo nove električne žice ter nove jeklenice, na katere bomo tako obnovljene lestence znova obesili. Dela bo kar precej, zato pa bo končni »rezultat« toliko lepši. Lahko pa si predstavljate, da bo tudi stroškov za tako temeljito in natančno delo kar nekaj: obnova vsakega lestenca bo stala približno 1.500 €, večjega še nekoliko več, zato se pri¬poročamo za darove. Vsi, ki ste pripravljeni v ta namen darovati, lahko svoj dar prinesete župniku ali pa nakažete na župnijski TRR: SI56 0214 0025 6658 409 (odprt pri NLB), namen: za lestence. Boglonaj za vašo darežljivost!!«

»POJDI IN POPRAVI MOJO CERKEV« Nedelja Dobrega pastirja 2022

Z obhajanjem nedelje Dobrega pastirja sklepamo teden molitve za nove duhovne poklice, ki je bil letos pod geslom: »Pojdi in popravi mojo Cerkev!« Pred nami sta dve podobi: Kristusa kot Dobrega pastirja, ki nosi najdeno izgubljeno ovco na ramenih, in sv. Frančiška Asiškega, ki dojame, da mora začeti popravljati Kristusovo Cerkev pri sebi. Prva podoba nas vabi, da kličemo in se tako damo najti, druga pa, da se pustimo nagovoriti za osebno in skupnostno spreobrnjenje. Zlasti v teh časih smo povabljeni, da še bolj goreče molimo za trdne in odprte verske skupnosti in družine, ki bodo omogočale velikodušne odgovore poklicanih, da bodo mogli postati dobri pastirji naših verskih skupnosti po vzoru Dobrega pastirja.

STOLNICA  NAŠ DOM Oprema  prezbiterij

Pri opisovanju notranje opreme se najprej »zazrimo« v prezbiterij, k oltarju sv. Miklavža.
Tako kot večino oltarjev v stranskih kapelah je tudi nastavek velikega oltarja Giu lio Quaglio leta 1704 naslikal na steno (za kornimi klopmi naj bi se še poznale sledi te poslikave). Ta nastavek je bil, podobno kot oltarja Svetega Rešnjega telesa in sv. Dizme, predvsem okvir za veliko sliko svetega Miklavža, ki jo je za novi prezbiterij stare stolnice (pozidan v letih 16741675) naslikal slavni beneški slikar Pietro Liberi. Ko so dogradili novo stolnico, so sliko ponovno namestili v glavni »tron«. Oltarna menza je bila odmaknjena od stene, stala je pod pozlačenim baldahinom, pod stropom pa sta lebdela dva genija, ki ju je leta 1706 napravil štukater Janez Krištof Lendt. Dolničar v svoji Zgodovini ljubljanske stolne cerkve opisuje, da »glavno podobo sv. Miklavža krasi izvrsten zastor, tako umetniško naslikan, da tega nisem zmožen izraziti s svojim peresom. Je rumene barve, njegov lepo razvihani rob pa držita dva angela nadčloveške velikosti, da manjših ne štejem. Spodaj sta dve zelo lepi podobi na svojih podstavkih, ena prestavlja Pravo vero, druga Ponižnost, ena zmaguje nad prazno krivo vero, druga nad prazno oholostjo.«
Današnji kamniti veliki oltar je bil narejen leta 1774 v času škofa Karla Janeza Herbersteina. Gre pravzaprav za nastavek iz sivega marmorja, ki je prav tako zgolj okvir oltarne slike, spodaj razširjen v dva podstavka za kipa, zgoraj pa zaključen z masivnim ogredjem, vrh katerega sta dve smehljajoči se angelski glavici v oblakih in obdani z zlatimi žarki. Ob steni okrog vrhnjega zaključka lebdi na vsaki strani po šest putov, ki si v parih podajajo vejice s cvetjem do vrha večnega zidca, na katerem klečita resnobna angela, držeč kartušo z napisom: »Spoštujte moje svetišče; jaz sem Gospod.« (Sanctuarium meum metuite, ego Dominus. Lev. XIX. C.).

DOGODKI PRED NAMI

•V ponedeljek, 9. 5., bo po večerni sveti maši v stolnici koncert za mir v svetu, na katerem bo nastopilo več umetnikov in izvajalcev klasične ter sakralne glasbe. Lepo vabljeni!
•V nedeljo, 15. 5., pa bo po večerni sveti maši ob 19.30 koncert komornega zbora univerze iz severne Floride.

GODOVI IN PRAZNIKI

•    Nedelja, 8. 5.: 4. velikonočna  nedelja Dobrega pastirja
•    Ponedeljek, 9. 5.: sv. Izaija, prerok
•    Torek, 10. 5.: sv. Janez Avilski, duhovnik, cerkveni učitelj
•    Sreda, 11. 5.: sv. Pankracij, mučenec
•    Četrtek, 12. 5.: sv. Leopold Mandic, redovnik
•    Petek, 13. 5.: fatimska Mati Božja
•    Sobota, 14. 5.: sv. Bonifacij, mučenec
•    Nedelja, 15. 5.: 5. velikonočna nedelja

ŠMARNIČNA POBOŽNOST

je v stolnici vsak dan ob 8.30, pri večerni sveti maši, ter ob nedeljah ob 15.30. Lepo vabljeni!

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim