sobota, 21. januar 2023

TEDEN BOŽJE BESEDE 22. 1. 2023 29. 1. 2023

»Počaščen sem bil v Gospodovih očeh.« Neizmerno bolj kot mi Boga, Bog nas spoštuje in časti. Njegova be­seda ni le tista, zapisana v Svetem pi­smu; je najprej glas vesti, pa prese­netljivost narave, vsak človek, ko ga sprejemamo s spoštovanjem, in tudi dogodki, če se jih učimo razumevati kot znamenja.

Sveto pismo pa je zapisani Kristus, beseda Boga. Vseskozi se je razodeva­la, posebej po ljudeh, ki so imeli za­njo poseben (preroški) čut. Ljudje so jo spoznavali in sprejemali, kolikor so bili zanjo odprti in jo sposobni razu­meti. Najprej v izročilu, nato zapisano, kot so jo pač znali ubesediti ti, ki jim je bila zaupana, da jo razsejejo v svet. Vemo, nazadnje se je razodela kot člo­vek, Jezus iz Nazareta, da bi postala otipljiva in predstavljiva, kot Luč vsa­kemu človeku. Za pot življenja. Na vse te načine Bog vedno govori člo­vekovemu razumu in srcu: razumu, da bi vedno globlje razumevali resni­co o življenju, srcu pa, da bi jo vzljubili in bi v nas postala ne le znanje, ampak tudi življenje da bi se utelesila. Šele z obojim postane toliko močna, da more spregovoriti in zasijati tudi drugim.

Morda so nam v preteklosti preveč govorili le o dolžnosti skrbeti za svojo vero. Veliko bliže smo resnici o sebi in svojem dostojanstvu, če Božjo besedo čutimo kot njegov največji dar in zna­menje velikega zaupanja. Niso samo starši, duhovniki, krščan­ski novinarji in kateheti oznanjevalci; vsak kristjan s svojim govorjenjem, z življenjem in odnosi brez besed govo­ri, kako je razumel, koliko ceni in lju­bi Besedo, ki mu jo je Bog zaupal, da bi mu bila modrost življenja. Čas, ki trdi, da ima vsaka človeška be­seda, poštena in lažniva, isto pravico in ponuja javnosti vse modrosti in ne­umnosti na istem pladnju, je za svoj obstoj nujno potreben poglobljenega branja in razmišljanja besede Boga.

Anton Slabe

TEDEN EDINOSTI

 

V   dneh od 18. do 25. januarja poteka po vsem svetu poseben teden molitve za edinost, ki nas želi tokrat spomniti na to, da ekumenizem ni samo moli­tev za ta veliki cilj, ampak vključuje tudi konkretno sodelovanje med kri­stjani različnih skupnosti in cerkva. Gre za področja, kot so: pravičnost in mir, krepitev družinskega življenja, spoštovanje manjšinskih skupnosti, ohranjanje stvarstva ter sprava med narodi in skupnostmi.

Naša molitev in razmišljanja se to­krat dotikajo rasizma v ZDA, posebej v zvezni državi Minnesoti. Rasizem ima tam dolgo in krvavo zgodovino. Osrednje besedilo, ob katerem bomo premišljevali in molili, je vzeto iz pre­roka Izaija in se glasi: »Naučite se delati dobro, skrbite za pravico. Pomagajte zati­ranemu, zagovarjajte siroto, branite vdo­vo« (Iz 1,17).

V  ponedeljek, 23. 1. ob 19.00 ste vsi

lepo vabljeni na osrednjo prireditev v cerkev Marijinega oznanjenja na Tromostovju, kjer bo gospod nad­škof daroval sveto mašo za edinost kristjanov.

Geslo letošnje nedelje Božje besede, ki jo bomo obhajali 22. januarja: »Razši­ri prostor svojega šotora, razpni pre­grinjala svojih bivališč«, je vzeto iz preroka Izaija (54,2) in se navezuje na sinodalni proces, ki se bo sklenil s ško­fovskim zasedanjem oktobra 2023. Ta vzajemnost med člani Cerkve, ki se kaže v sinodalnem procesu, edina omogoča, da se uresničijo v davnini napovedane besede preroka Izaija.

Njegova domovina je bila poteptana in ponižana, zdela se je kot nerodo­vitna in zavržena žena. Toda v Bož­jem imenu ji je prerok napovedal to­likšen razcvet, toliko potomcev, da si bo morala razširiti šotor in bivalne prostore. Ravno sinodalno dogajanje kaže, da je v Cerkvi tak močan naboj. Če bomo razločevali, kaj Jezusov Duh govori Cerkvi, če mu bomo prisluhni­li, ne bomo razširili le svojih šotorov, temveč tudi svoja srca. Naj nas nede­lja Božje besede na novo spodbudi k tej Jezusovi drži.

Osrednja prireditev ob nedelji Bož­je besede za našo nadškofijo bo 22. 1. ob 16.00 s sveto mašo v Preski (Med­vode), ki jo bo vodil pomožni škof dr. Anton Jamnik, po maši pa bo pogovor s prof. akad dr. Jožetom Krašovcem o misijonskem poslanstvu Cerkve.

STOLNICA NAŠ DOM
Oprema v prečni ladji oltar svetega Dizme in Marije Pomagaj

Oltarni nastavek oltarja sv. Diz­me je, tako kakor sv. Rešnjega te­lesa, naslikan na steno. Vanj je spretno vkomponiran temno rja­vo polihromiran štukaturni okvir s pozlačenim listovnim ornamentom, ki obdaja oltarno podobo; iz­delal ga je Tommaso Ferrata s po­močniki. Monumentalna oljna slika, ki predstavlja Kristusa s sv. Dizmom v predpeklu, je eno naj­lepših del Giulia Quaglia. Naslikal jo je doma v Lainu in jo leta 1704 pripeljal v Ljubljano. Kristus, ovit z belim prtom okrog ledij in ogrnjen v moder plašč, ki vihra za njim v zraku, se zmagoslavno dviga med oblaki. Spremljajo ga majhni in ve­liki angeli, eden z rdečo zastavo, ki naznanja, da je Kristus premagal pekel in osvobodil duše pravičnih. Razbil je vrata predpekla, ki leže na tleh, za njimi pa se dvigajo ose­be iz Stare zaveze, med katerimi prepoznamo prastarša Adama in Evo, kralja Davida in voditelja Izra­elcev Mojzesa. Njim nasproti kleči ob sesutem vhodu v podzemlje sv. Dizma s svojim križem, ovit v rdeč plašč, kot prvi opravičeni deležen milosti odrešenja. Slika kaže bene­ške vplive.

Družba sv. Dizme je leta 1705 pred oltarjem zgradila kripto za svoje člane, leta 1714 pa se je odločila postaviti še kamnito menzo, kar pa je uresničila šele čez več dese­tletij. Umetniško jo je iz raznobarvnega marmorja izklesal Francesco Robba, časovno pa jo smemo bržčas umestiti v bližino menze v kapeli sv. Rešnjega telesa, torej v štirideseta ali na začetek petdese­tih let 18. stoletja, saj ji je podob­na po obliki, členitvi in tlorisni zasnovi. Osrednjo kartušo krasi simbol Družbe, srce, sestavljeno iz šestindvajsetih malih src, kolikor je štela članov ob ustanovitvi (po­dobno srce je tudi na plošči grob­nice).

GODOVI IN PRAZNIKI

  • Nedelja, 22. 1.: 3. nedelja med letom
  • Ponedeljek, 23. 1.: sv. Henrik Suzo, dominikanec
  • Torek, 24. 1.: sv. Frančišek Saleški, škof, cerkveni učitelj
  • Sreda, 25. 1.: spreobrnitev apostola Pavla, praznik
  • Četrtek, 26. 1.: sv. Timotej in Tit, škofa
  • Petek, 27. 1.: sv. Angela Merici, ustanoviteljica uršulink
  • Sobota, 28. 1.: sv. Tomaž Akvinski, duhovnik, cerkveni učitelj
  • Nedelja, 29. 1.: 4. nedelja med letom

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH: tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim


PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

 






sobota, 14. januar 2023

TEDEN BOŽJE BESEDE 15. 1. 2023 22. 1. 2023

Naše življenje je vedno novo začenja­nje: vsak dan, vsako delo, vsak odnos, vsak dober sklep. Lahko se zadovo­ljimo s tem, da načrtujemo, urejamo in ustvarjamo, vendar je ob tem osre­dnjega pomena, da se vsega lotevamo z dobrim namenom, pa da smo pri vsaki stvari s srcem, naj bo to delo, pogovor z Bogom ali človekom. Nič ni samo dolžnost, vsaka stvar izpolnjuje naše življenje in ustvarja njegovo vre­dnost. Bog potem lahko s svojo mo­drostjo povezuje vse vsebine našega življenja v smiselno celoto, ki je bomo na koncu veseli. Živeti se vseskozi učimo. V tem je naravni temelj za člo­vekovo srečo.

Beremo, prebiramo dobrote zemlje ter se hranimo z njimi. Tudi besede be­remo, jih vsrkavamo, tehtamo, izbi­ramo in v njih iščemo misli za boga­tenje duha. Njegova širina in globina sta v nebeško neskončnost odprta mo­žnost. Slišali smo Avguštinovo bese­do, da kar kdo je, to tudi postaja. Člo­vek je lahko vesel le, če nenehno veča svoje spoznanje in poglablja čutenje svojega srca. 

Odkriti lažnivo vrednost prijetnih besed in jo zavreči, pa spre­jemati zdravo besedo, tudi če je vča­sih trpka in zaboli, ter jo použiti kot Janez zvitek iz angelove roke, govori o pameti in zrelosti. Resnica, ki je v be­sedi, je pomembna, ker dela človeka samostojnega in svobodnega. Razbiramo tudi sledove Boga, ki jih je pustil na vsem, kar je ustvaril v vidnem ali nevidnem svetu. 

Tako v nas nastaja novo razmerje z njim. Saj mu pravimo: »Tebe ljubim, Stvarnik moj,« tudi če čutimo, da to (še) ni pov­sem res. Marsikaj tega, kar mu govo­rimo, pravzaprav šele želimo. Tudi to v nas ustvarja občutje njegove bli­žine. In s tem počasi neopazno raste vera njegovi Besedi, zaupanje njegovi previdnosti in ljubezen do vsega, kar je njegovo. Povezanost z njim pa je te­melj zveličanja.

Anton Slabe

Za nami je kolikor toliko »normalno« leto, ko smo lahko zopet nemoteno obha­jali bogoslužja, zlasti praznike in različ­ne slovesnosti, brez številčnih omejitev. Kljub temu pa se pozna, da se je življe­nje, tudi na verskem področju, v mar­sičem spremenilo. Poglejmo, kaj nam o tem spregovorijo številke za leto 2022:

Krsti: Krščenih je bilo 9 otrok, 4 de­klice in 5 dečkov. Pet jih je bilo iz cer­kvenih zakonov, pri enem so starši samo civilno poročeni, trije pa so iz zunajzakonske skupnosti.

Poroke: Cerkveni zakon sta v letu 2022 sklenila dva mladoporočenca.

Pogrebi: Cerkveno smo na Žalah po­kopali šest naših faranov oz. obisko­valcev stolnice. Najstarejša pokojnica je imela 90 let, najmlajša pa 57 let. Trije so pred smrtjo prejeli zakra­mente za umirajoče.

Nedeljniki: Jeseni, sredi adventnega časa, smo pri nedeljskih svetih mašah (dve sta v soboto) našteli do­brih 700 udeležencev (737), kar je več kot lansko leto, ko so bili ko­majda dobro odpravljeni ukrepi omejevanja zbiranja. V celem letu je bilo razdeljenih približno 45.000 obhajil.

 

POMEMBNEJŠI DOGODKI IN PRAZNOVANJA V STOLNICI IN ŽUPNIJI V LETU 2022


Četrtek, 20. 1.: sveta maša za preganjane kristjane ob obletnici zažiga B. sl. Škofa Antona Vovka v Novem mestu, maša msgr. Stanislav Zore.

Nedelja, 23. 1.: sveta maša ob nedelji Božje besede in pogovor z akademikom dr. Jožetom Krašovcem.

Ponedeljek, 7. 3.: sveta maša v okviru Tomaževe proslave na teološki fakulteti, maša msgr. Stanislav Zore.

Sobota, 2. 4.: sveta maša ob občnem zboru Škofijske Karitas, maša msgr. Stanislav Zore.

Sreda, 6. 4.: sveta maša za žrtve epidemije covida 19; maša msgr. Stanislav Zore.

Četrtek, 14. 4.: krizmena sveta maša.

Petek, 6. 5.: sveta maša ob 70-letnici tednika Družina; Škof dr. Anton Jamnik.  

Četrtek, 26. 5.: sveta maša ob spominu umora prof. Lamberta Erlicha, maša msgr. Stanislav Zore.

Ponedeljek, 30. 5.: celodnevno češčenje ob godu sv. Maksima Emonskega.  

Petek, 3. 6.: sveta maša in srečanje za starejše in bolnike; kanonik prelat Vinko Vegelj.

Sreda, 22. 6.: sveta maša za domovino.

Sreda, 29. 6.: mašniško posvečenje treh novih duhovnikov.

Četrtek, 30. 6.: sveta maša ob godu sv. Jožefmarija Escrivaja; celjski Škof Maksimiljan Matjaž.

Sreda, 6. 7.: sveta maša ob koncu oboroženih spopadov in zmage v vojni za Slovenijo; msgr. Jože Plut.

Torek, 23. 8.: sveta maša ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov, maša msgr. Stanislav Zore.

Nedelja, 18. 9.: obhajanje nedelje svetniških kandidatov v stolnici.

Torek, 11. 10.: sveta maša ob začetku akademskega leta, maša msgr. S. Zore.

Sreda, 19. 10.: »rdeča maša« za pravnike ob začetku sodnega obdobja, novomeški Škof dr. Andrej Saje.

Nedelja, 6. 11.: sveta maša ob dnevu poljske neodvisnosti; maša msgr. Stanislav Zore.

Ponedeljek, 28. 11.: sveta maša s slovenskimi Škofi v okviru zasedanja Slovenske Škofovske konference.

Torek, 6. 12.: celodnevno češčenje ob godu sv. Miklavža.

Nedelja, 11. 12.: podelitev Svetih pisem katehumenom, maša msgr. S. Zore.

Nedelja, 18. 12.: koncert kvarteta kljunastih flavt.

Torek, 26. 4.: koncert Koralnega zbora Akademije za glasbo, Gregorijanski koral, vir duhovnosti in ustvarjalnosti.

Ponedeljek, 9. 5.: koncert klasične sakralne glasbe za mir v svetu.

Nedelja, 15. 5.: koncert komornega zbora univerze s severne Floride.

Petek, 17. 6.: koncert metodističnega zbora iz Woodlanda v Ameriki.

Četrtek, 7. 7.: koncert dveh zborov: Harmonium Choral Society iz ZDA in zbora iz Trsta.

Ponedeljek, 11. 7.: koncert mladinskega pevskega zbora iz Saratoge v ZDA in mladinskega pevskega zbora Marijinega oznanjenja v Ljubljani.

Petek, 16. 9.: koncert klasične glasbe študentskega simfoničnega orkestra Arenberg iz Leuverna v Belgiji.

Sreda, 28. 9.: koncert duhovnih pesmi zbora Chapelwood Chancel iz Houstona v ZDA.

Sobota, 15. 10.: prvi koncert iz cikla koncertov sakralne glasbe SACRUM CONVIVIUM; dekliški pevski zbor Glasbene šole Koper.

Petek, 21. 10.: koncert štirih zborov v okviru evropske turneje WeAreSinging. Sobota, 29. 10.: drugi koncert iz cikla koncertov sakralne glasbe SACRUM

CONVIVIUM; dekliški pevski zbor iz Salerna v Italiji.

Nedelja, 6. 11.: koncert zbora iz Krakova ob dnevu poljske neodvisnosti. Sobota, 12. 11.: tretji koncert iz cikla koncertov sakralne glasbe SACRUM CONVIVIUM; Insieme corale Ecclesia nova iz Bosco Chiesanuova, zbor iz Verone.

Sobota, 26. 11.: koncert moškega pevskega zbora iz Grodna, ženskega pevskega zbora iz Bohinja in Komornega pevskega zbora Vox Medicorium iz Ljubljane.

Nedelja, 27. 11.: četrti koncert iz cikla koncertov sakralne glasbe SACRUM CONVIVIUM; ljubljanski komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet.

Sreda, 14. 12.: orgelski koncert Premrlovih božičnih pastoral, Polona Gantar. Sobota, 17. 12.: koncert zbora in orkestra iz Londonskega parlamenta ter zbora našega parlamenta.

Sreda, 21. 12.: božični koncert slovenskega baročnega orkestra z gosti.

 

PREDAVANJA V STOLNICI:

Četrtek, 2. 6.: predavanje psihiatra dr. Jožeta Magdiča.

Četrtek, 27. 10.: pogovor o pokojnem akademiku dr. Kajetanu Gantarju.




Letos lahko v stolnici zopet občudujete »naše« stolniške jaslice, ki jih je v letih 1970­-1973 naredil kipar Franjo Kitek. Jaslične figure so lesene, naravne in samo rahlo patinirane. Figure so večinoma celopostavne, reliefno oblikovani sta dve skupini ovac in pa sveta družina. Poleg pastirjev vidimo v njih še pastirico s klopčičem volne, med živalmi pa je poleg ovac zanimiva še čreda govedi, oven in pes.

Jaslice so postavljene v »klasično« naravno okolje: na desni strani je razgibana hribovita, deloma kamni­ta pokrajina, pokrita z mahom. Ob njenem vznožju je staja za ovce, nato pa se pokrajina zravna in dve beli stezi nas pripeljeta do svete družine, ki ji zavetje nudi napol odprta votlina, oblikovana iz korenin. Na skrajnem de­snem robu pokrajino zaključuje manjše jezero.

Postavitev jaslic sta si zamislila in z mladimi pomočniki izpeljala Rok in Žiga, za kar se jim iskreno zahvaljujem.


• V četrtek, 19. 1., bo po večerni sveti maši v župnišču predavanje dr. Luke Vidmarja o baronu Žigu Zoisu kot političnem strategu. Lepo vabljeni!

Nedelja, 16. 1.: 2. nedelja med letom

Ponedeljek, 17. 1.: sv. Gregor Niški, škof, cerkveni učitelj

Torek, 18. 1.: sv. Pavlin Oglejski II., škof

Sreda, 19. 1.: sv. Tatjana (Tanja), mučenka

Četrtek, 20. 1.: sv. Hilarij (Radovan), škof, cerkveni učitelj Petek, 21. 1.: sv. Odon (Oton), prior v Jurkloštru

Sobota, 22. 1.: sv. Pavel iz Teb, puščavnik

Nedelja, 23. 1.: 3. nedelja med letom

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH: tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim


PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

 

 

 

 

 

 

 

sobota, 24. december 2022

TEDEN BOŽJE BESEDE 25. 12. 2022 – 15. 1. 2023

 


BOŽIČ, GOSPODOVO ROJSTVO

Na kamnitih betlehemskih poljanah so pastirji prenočevali na prostem in čez noč stražili pri svoji čredi, je zapisal evangelist Luka. Tega stavka, polnega mistike narave, zemlje, zvezd in vesolja, se ne naveličamo. Podobno mehko zvenita dva druga, mogoče najbolj lirska stavka slovenske poezije. Prvega – Ko dobrave se mrače/ k meni spo glasovi tihi/ kakor tožbe tajni vzdihi/ src, ki v žalosti žive – je zapisal Josip Murn Aleksandrov. Drugega – V jesenski tihi čas/ prileti brinjevka/ na Kras./ Na polju/ že nikogar več ni,/ le ona/ preko gmajne/ leti. – je ustvaril Srečko Kosovel.

 Lirično občutje narave, njeno mehko šumenje in šelestenje se prilega vsaki duši. A bolj kot je kdo potopljen v njeno tišino, bolj se vanj naseljuje skrivnostna trpkost, ki prehaja v hrepenenje, da bi glasovi tihi postali beseda, da bi se v dobravi, ki se mrači, razodel obraz in spregovoril, da bi brinjevka, ki preleti samotno gmajno, povedala, kdo je, se približala in ostala in iz ptice postala človek, zvest in ljubezniv, ki bi s svojo blaženostjo zapolnil vsak kotiček duše in jo ozdravil strahu in dvomov.

 Lirična mistika narave zaobjema svet, ki je nastal po Njem, a je padel v temo. Težko razložimo, zakaj se je to zgodilo. Poznamo le bolečino padca in občutimo njegovo mrakobnost.

Nenadejano pa je prišla Luč na svet. V njeni svetlobi, vidni našim očem, je spregovorila Beseda. Iz gluhega univerzuma, o katerem modrujejo misleci vseh časov, je izstopila Beseda, ki ga je ustvarila in se naselila med nami. Od tedaj, ko je Beseda postala meso, na obrazu betlehemskega Deteta vidimo Očeta, začetek in konec vsega, predvsem pa njegovo ljudomilost, ki je razlog za moj izvor in upanje, da bo moj konec blažen.

Milan Knep

Našemu duhovnemu pomočniku Milanu Knepu se iskreno zahvaljujem za njegove bogate misli, ki so nas spremljale dobra tri leta. Od novega leta dalje pa boste lahko prebirali razmišljanja gospoda prelata Antona Slabeta.

Z BOŽIČNE POSLANICE NAŠIH ŠKOFOV

Odprimo srca in sprejmimo Novorojenega Božič je praznik rojstva Božjega Sina. Lukov evangelij skoraj mimogrede pove, da za sveto družino v prenočišču ni bilo prostora. Ob tem se samo od sebe pojavi vprašanje, kako bi bilo, če bi Jožef in Marija potrkala na naša vrata.

Bi našli prostor zanju in bi ju sprejeli? Božič nas vabi, da se ustavimo, pomislimo nase in na svoje življenje. Kakšni so odnosi, koliko časa si vzamemo za družino, zase in za Boga? Kako praznujemo? Pomembno je, da prepoznamo njegov prihod in da praznovanje v nas obrodi duhovne sadove, za kar moramo odpreti vse čute in pogled v luči vere.

Prosimo Gospoda, da bi postali pozorni na njegovo navzočnost, da bi slišali, kako tiho, a vztrajno trka na vrata našega bitja. Molimo, da bi v notranjosti ustvarili prostor zanj. Prosimo, da bi Novorojenega prepoznali v tistih, po katerih nas najbolj nagovarja; to je po otrocih, trpečih, beguncih, obrobnih in revnih tega sveta. Naj nam praznovanje rojstva Božjega Sina prinese miru, veselja in novega upanja.

DOGODKI PRED NAMI

• V nedeljo, 25. 12. na božič, bo slovesno sveto mašo ob 9.00 daroval nadškof msgr. Stanislav Zore.

• V ponedeljek, 26. 12., bodo svete maše po prazničnem redu.

• V soboto, 31. 12., bomo pri večerni sveti maši ob 18.30 zapeli zahvalno pesem v zahvalo za preteklo leto. Drugi sveti večer.

• V nedeljo, 1. 1., bo sveto mašo ob 16.00 daroval škof msgr. Franc Šuštar. Po maši bo blagoslov otrok.

• V četrtek, 5. 1., bomo obhajali tretji sveti večer. Po večerni sveti maši bo molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Jezusovemu.

• V petek, 6. 1., na slovesni praznik Gospodovega razglašenja, bodo svete maše po prazničnem redu. Slovesno sveto mašo ob 9.00 bo daroval nadškof msgr. Stanislav Zore. Pobožnosti ob prvem petku odpadejo. Pri večerni sveti maši ob 18.30 bo prepeval Akademski komorni zbor AVE, po maši pa bo koncert božičnih pesmi. Lepo vabljeni!

• V soboto, 7. 1., na prvo soboto, bo ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Marijinemu.

• V nedeljo, 8. 1., na praznik Jezusovega krsta, bo slovesno sveto mašo ob 9.00 daroval nadškof msgr. Stanislav Zore

NAMENITEV DOHODNINE

Uredba o namenitvi dela dohodnine za donacije (Uradni list RS, št. 155/2021, z dne 29. 9. 2021) je že za leto 2021 ponovno uvedla možnost, da 1 % dohodnine ljudje namenijo posameznim sestavnim delom Katoliške cerkve. Tiste, ki tega še niste storili, vabimo, da svoj prispevek namenite stolni župniji. Obrazec dobite v kiosku ali na spletu: https://edavki.durs.si.

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

 

GODOVI IN PRAZNIKI

Nedelja, 25. 12.: BOŽIČ, Gospodovo rojstvo

• Ponedeljek, 26. 12.: sv. Štefan, diakon, prvi mučenec, dan samostojnosti in enotnosti

• Torek, 27. 12.: sv. Janez, apostol, evangelist

• Sreda, 28. 12.: sv. nedolžni otroci, mučenci

• Četrtek, 29.12.: sv. David, kralj

• Petek, 30. 12.: sv. Feliks I., papež

• Sobota, 31. 12.: sv. Silvester, papež, drugi sveti večer

Nedelja, 1. 1.: Marija, BožjaMati, novo leto– dan miru

• Ponedeljek, 2. 1.: sv. bazilij Veliki, škof in cerkveni učitelj

• Torek, 3. 1.: Presveto Jezusovo ime

• Sreda, 4. 1.: sv. Angela Folinjska, redovnica

• Četrtek, 5. 1.: sv. Janez Nepomuk Neumann, škof, tretji sveti večer

Petek, 6. 1.: sveti trije kralji,Gospodovo razglašenje

• Sobota, 7. 1.: sv. Valentin (Zdravko), škof

Nedelja, 8. 1.: Jezusov krst

• Ponedeljek, 9. 1.: sv. Hadrijan, opat

• Torek, 10. 1.: sv. Gregor Niški, škof, cerkveni učitelj

• Sreda, 11. 1.: sv. Pavlin Oglejski II., škof

• Četrtek, 12. 1.: sv. Tatjana (Tanja), mučenka

• Petek, 13. 1.: sv. Hilarij (Radovan), škof, cerkveni učitelj

• Sobota, 14. 1.: sv. Odon (Oton), prior v Jurkloštru

Nedelja, 15. 1.: 2. nedelja med letom

TRIJE SVETI VEČERI

Po stari slovenski navadi se po družinah na vse tri svete večere zberemo skupaj in ob molitvi ter prepevanju božičnih pesmi blagoslovimo domove in družine. Ne pozabite in ne opuščajte tega lepega običaja!

V stolnem kiosku lahko dobite Marijanske koledarje, kadilo in oglje ter blagoslovljeno vodo.