31. NEDELJA MED LETOM

So dnevi, ko nas zajame potrtost, pa sami ne vemo, zakaj, so ure, ko se zdi, da ves svet drvi v propad, pa ni nikogar, ne v Cerkvi ne v svetu, ki bi pogrezanje mogel zaustaviti, so srečanja, ko na obrazih vseh, ki se nam približajo, čutimo zavračanje, so jutra, ko v nobenem delu ne vidimo smisla, so večeri, ko praznino duše polnimo s hrano, internetom in televizijo. Mrakobna občutja imajo mero – od ena do deset.

Če jih skozi daljši čas spustimo z vajeti, prestopijo kritično mejo, tam okoli stopnje šest začne utripati rdeča luč, že na naslednji pa alarm. Takrat si moramo ponižno priznati, da potrebujemo strokovno pomoč, bodisi psihoterapevta bodisi psihiatra. Če tega ne storimo, nam bo začelo odpovedovati telo, najbližje, starše, otroke, sozakonca in prijatelje bomo spravili v obup, začeli se nas bodo izogibati, prepiri bodo neizbežni, stanovanje se bo spremenilo v pekel, ta bo iz kroga v krogbolj grozljiv, v vsakem naslednjem bo katastrofa bližje.

Čustvena nihanja in miselna negotovost se pred kritično stopnjo nekaj časa samodejno umirjajo, volja do dela in veselje nad bližnjimi se iz naravnih virov naše psihe in telesa obnavljajo. V tem samodejno obvladljivem nihanju je treba ukrepati. Vera je dar, ki nam pomaga živeti. Nanjo naj se naslonimo.

Današnji odlomek iz Knjige modrosti nam pove, kako naj to storimo. Ponovimo vrstico Mdr 11,22: Kot jutranja rosa si se spustil na zemljo. Bog se je v Kristusu spustil na zemljo, v našo razrvanost. Po Svetem Duhu je navzoč v vsakem odtenku naših čustev in misli. Pregreške nam sproti odpušča, pravi v naslednji vrstici, da se ne bi zadrževali pri svojih zablodah, ampak bi se oprijeli njegovega vabila: Nisi mi zoprn, hočem te obdržati nad vodo.

Milan Knep

VSI SVETI IN SPOMIN VSEH VERNIH RAJNIH

Gospod in Bog, ne moremo želeti za druge več, kakor želimo sebi. Zato te prosim, ne loči me po smrti od tistih, ki sem jih tako prisrčno ljubil na zemlji. Daj, Gospod, prosim te, da bodo tam, kjer sem jaz, tudi drugi z menoj, da se bom mogel tam gori veseliti njihove bližine, ko sem jih tako zgodaj izgubil na zemlji.

Prosim te, Gospod Bog, čimprej sprejmi te ljubljene sinove v naročje življenja. Namesto tako kratkega zemeljskega življenja jim daj, da bodo deležni večne sreče.

Sv. Ambrož

IZ NADŠKOFOVE ZAHVALE ZA ZAHVALNO NEDELJO

Prosim te, Gospod Bog, čimprej sprejmi te ljubljene sinove v naročje življenja. Namesto tako kratkega zemeljskega življenja jim daj, da bodo deležni večne sreče. Sv. Ambrož

Zahvalna nedelja nas spodbuja in vabi k hvaležnosti. Hvaležnost življenje naredi polno, bogato in smiselno. Uči nas, da je življenje dar, da smo dar mi sami, da so drugi podarjeni nam in mi podarjeni drugim.

Hvaležnost nas uči, da stvari v našem življenju niso samoumevne; da bi jih lahko tudi ne bilo. Pa tudi, da ljudje v našem življenju niso samoumevni; da bi jih lahko tudi ne bilo. Zahvaljujem se vsem župnijskim sodelavcem. Vaše sposobnosti in izkušnje so neprecenljive.

Duhovniki vas zelo potrebujejo, da jim pomagate in z njimi sodelujete pri skrbi za materialne in duhovne potrebe svojih župnij. Brez župnijskih sodelavcev, ključarjev, gospodarskega sveta, župnijskega pastoralnega sveta, pa tudi tistih, ki skrbite za čistočo naših cerkva, bi bilo župnijsko življenje zelo okrnjeno. Iskreno se zahvaljujem tudi vsem tistim, ki si prizadevate, da bi bilo v naši državi več poštenja in pravičnosti, več pripravljenosti za resnico, več demokracije, več medsebojnega spoštovanja in skrbi za skupno dobro.

Čeprav ne morem našteti vseh, se želim zahvaliti vsem očetom in mamam, ki ste v tem letu sprejeli novo življenje. Ob vsej zmedenosti časa, nekaterih skupin in njihovih ideologij ste sprejeli dar novega življenja. Zaradi vas, drage mame in očetje, lahko zaupamo v prihodnost. Ob zahvali vsem in vsakomur prosim Marijo, naj vas skrbno varuje, nebeškega Očeta pa, naj blagoslavlja vas in vse vaše ljudi.

Msgr. Stanislav Zore OFM nadškof

SPOVEDOVANJE MED PRAZNIKI

Tudi v stolnici boste lahko pred prazniki opravili sveto spoved.

V četrtek, petek in soboto bo na voljo vsaj en spovednik od 7.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00,

v nedeljo pa bo spovedovanje po običajnem urniku.

POPOLNI ODPUSTEK

Cerkev v teh dneh naklanja popolni odpustek, ki ga lahko darujete za rajne. Pogoji so: opravljena spoved, prejem obhajila, obisk pokopališča in molitev po namenu svetega očeta za rajne.

STOLNICA – NAŠ DOM Oprema v prezbiteriju – Kanoniški sedeži

Mučeništvu sv. Jakoba Mlajšega sledi upodobitev mučeništva apostola Tomaža. Po ustnem izročilu, ki se je ohranilo med indijskimi »kristjani svetega Tomaža«, je apostol umrl mučeniške smrti na skali pri Mailapurju (Mailapur-Calurmina), južnem predmestju današnjega mesta Madras. Glede smrti svetega Tomaža očetje samo kratko poročajo, da je umrl kot mučenec v Indiji.

Po »Delih svetega Tomaža« (apokrifni spis) so ga štirje vojaki po ukazu kralja Mazdaja s sulicami prebodli. Po drugih virih pa so ga pri Mailapurju (Maliarpha) med molitvijo pogani s palicami in kamni potolkli. Zato ga upodabljajo s kamni in sulico. O življenju svetega Frančiška Ksaverja se pripoveduje, da je obiskal tudi grob svetega apostola Tomaža.

Blizu mesta je griček in v njem neka podzemeljska jama, kamor je apostol ubežal pred preganjalci. Pri vhodu v jamo je v skalo vsekan križ in v vznožju križa izvira studenec bistre vode, ki ozdravlja različne bolezni. Z grička se pride na višji hrib, ki je zelo pripraven za puščavniško življenje. Sem je hodil sveti Tomaž z učenci molit; tu je bil tudi umorjen.

Ko so Portugalci osvojili Mailapur, so našli vrh tega hriba zapuščeno kamnito kapelo in v tleh ploščo iz belega marmorja in na njej križ. Okoli križa je bil napis, da je Jezus, rojen iz Marije Device, Bog od vekomaj, da je 12 apostolov oznanjevalo njegov nauk in da je eden izmed njih, Tomaž, prišel v Mailapur ter tam sezidal cerkev.

Ker je bila ta plošča oškropljena s krvjo, so mislili, da je na njej umrl sveti Tomaž mučeniške smrti. Ko so zapuščeno kapelo popravili, so položili ploščo na oltar, in ko so na njej prvikrat opravljali daritev svete maše, se je vpričo vseh pojavil na njej krvav pot.

Prizor na reliefu prikazuje svetega Tomaža, kako s sklenjenimi rokami kleči na skali pred velikim kamnitim križem, vojak pa ga s sulico zabada v hrbet. Za vojakom stojita v dolga oblačila in s pokrivalom na glavi zakrita dva moža, v ozadju pa vidimo zgradbe velikega mesta. Izza oblakov nad prizorom sijejo žarki iz gorečega srca.

DOGODKI PRED NAMI

• V ponedeljek, 1. 11., na praznik vseh svetih, bodo svete maše po nedeljskem redu. Slovesno sveto mašo ob 9.00 bo daroval škof dr. Anton Jamnik. Ob 17.00 bo molitev vseh štirih delov rožnega venca po oddanih molitvenih namenih za rajne. Gospod nadškof bo imel slovesno sveto mašo v cerkvi vseh svetih na Žalah ob 15.00. Lepo vabljeni!

• V torek, 2. 11., bodo svete maše po običajnem delavniškem razporedu.

• V četrtek, 3. 11., bo po večerni sveti maši molitev pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov.

• V petek, 4. 11., na prvi petek, bo ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Jezusovemu, ob 15.00 pa ura Božjega usmiljenja in po njej sveta maša.

• V soboto, 5. 11., na prvo soboto, bo ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Marijinemu.

• V nedeljo, 6. 11., bo ob 18.30 gospod nadškof maševal ob prazniku poljske neodvisnosti. Po maši bo koncert zbora iz Krakova. Lepo vabljeni!

• V soboto, 12. 11., bo ob 18.30 v stolnici tretji koncert iz cikla SACRUM CONVIVIUM: Insieme corale Ecclesia nova iz Bosco Chiesanuova – Verona, Italija. Lepo vabljeni

GODOVI IN PRAZNIKI

• Nedelja, 30. 10.: 31. nedelja med letom

• Ponedeljek, 31. 10.: sv. Volbenk, škof, dan reformacije

• Torek, 1. 11.: VSI SVETI, slovesni zapovedani praznik

• Sreda, 2. 11.: spomin vsehvernih rajnih, slovesni praznik

• Četrtek, 3. 11.: sv. Viktorin Ptujski, škof, mučenec

• Petek, 4. 11.: sv. Karel Boromejski, škof

• Sobota, 5. 11.: sv. Zaharija in Elizabeta, starši Janeza Krstnika

• Nedelja, 6. 11.: 32. nedelja med letom, zahvalna

• Ponedeljek, 7. 11.: sv. Engelbert, škof

• Torek, 8. 11.: sv. Elizabeta od Svete Trojice, redovnica

• Sreda, 9. 11.: posvetitev lateranske bazilike, praznik

• Četrtek, 10. 11.: sv. Leon Veliki, papež, cerkveni učitelj

• Petek, 11. 11.: sv. Martin iz Toursa, škof

• Sobota, 12. 11.: sv. Jozafat Kunčevič, škof, mučenec

• Nedelja, 13. 11.: 33. nedelja med letom

DAROVI ZA »OČENAŠE«, MOLITEV ZA RAJNE

Bližata se praznika vseh svetih ter vernih duš. Navada je, da v teh dneh darujete svoje darove tudi za molitve za svoje drage rajne.

Na posebne zloženke napišite imena tistih, za katere želite, da še posebej molimo in darujemo svete maše.

Imena z darom oddajte v poseben nabiralnik pri kapeli sv. Križa, v kiosku ali v zakristiji. Boglonaj!

URNIK SVETIH MAŠ

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA