sobota, 12. november 2022

TEDEN BOŽJE BESEDE 13. 11. 2022–20. 11. 2022

33. NEDELJA MED LETOM

V svojem zadnjem ustvarjalnem obdobju je Peter Ustinov (1921–2004), britanski filmski igralec, ki je v filmu Quo Vadis? (1951) igral Nerona, v seriji igrano-dokumentarnih filmov upodobil več znanih osebnosti evropske zgodovine. Posebej mi je ostal v spominu njegov filmski dialog s papežem Gregorjem Velikim (540–604).

Ustinov je poznal dramatično obdobje Gregorjevega papeževanja, ko so se razkrajali še zadnji ostanki rimske uprave. Gregor je obžaloval, da se je kot papež vse manj posvečal molitvi, vse bolj pa obrambi Apeninskega polotoka, ki je bil pod nenehnim udarom germanskih ljudstev, posebej Langobardov.

Ustinov je tiste skrajno negotove razmere opisal z besedami, ki jih je položil v usta papežu Gregorju: Večina duhovnikov je bila prepričanih, da se bliža konec sveta. Nato je Ustinov vprašal papeža: Si enako razmišljal tudi ti? Presenetil ga je z odgovorom: Upanja nisem imel na zalogi kar na počez, ampak sem ga zbiral sproti, od dne do dne, od enega prebranega odlomka Svetega pisma do drugega.

Razpoloženje Gregorjevih duhovnikov je bilo podobno razpoloženju tistih, ki so se z Jezusom pogovarjali o templju, od katerega naj bi ne ostal kamen na kamnu. Sogovornike je zanimalo, ali pomeni porušenje templja, kar se je zgodilo že leta 70, tudi konec sveta. Katastrofične prerokbe, ki v vseh obdobjih zgodovine privlačijo množice, so predvsem stvar psihologije in manj vprašanje teologije.

Naša padla narava nam šepeta: Če ne uspem jaz, naj ne uspe nihče, svet lahko, kar zadeva mene, tudi propade. Če se ne uresniči moja zamisel o svetu, svet nima smisla; brez škode naj izgine v sončni prah. Jezus odgovarja: Ne hodite za tistimi, ki napovedujejo konec sveta. S stanovitnostjo si boste pridobili življenje.

Milan Knep

OBNOVA KIPA SVETEGA JOŽEFA IN FRESKE MARIJINEGA OZNANJENJA NA JUŽNI STOLNIŠKI FASADI

Obiskovalci stolnice in mimoidoči že nekaj časa opazujete gradbene odre ob stranskem vhodu v stolnico. 

Delavci restavratorskega centra namreč marljivo obnavljajo v vandalizmu poškodovano fresko Marijinega oznanjenja. 

Obenem pa smo naročili tudi čiščenje in restavriranje kipa svetega Jožefa nad fresko, ki je bil od smoga in druge umazanije ves črn in na nekaterih mestih tudi poškodovan. 

Kip je leta 1895 naredil kipar Josip Grošelj iz Selc. Upamo, da bo oboje kmalu zasijalo v vsej svoji lepoti.

KRISTUS KRALJ VESOLJA

 »Ti si kralj, moj Bog, večni in neomejeni Kralj nad kraljestvom, ki ti gotovo ni bilo dano na posodo. Ko v veri molimo, da tvoje kraljestvo ne bo imelo konca, mi srce od veselja poskoči. Da, tvoje kraljestvo bo večno, in jaz te hvalim in slavim. Moj Jezus, kdo bi mogel opisati, kako veličastno se prikazuješ? Gospodar si vsega sveta in vseh nebes in še tisoč drugih svetov in nebes brez števila, ki bi jih lahko še ustvaril! Duša spoznava, da vse to ni nič v primeri z veličastjem, v katerem se prikazuješ. Tu vidimo jasno, moj Jezus, kako malenkostna je moč vseh hudobnih duhov skupaj v primeri s tvojo in kako lahko ves pekel vržemo pod mizo, če smo tebi všeč ...« 

sv. Terezija iz Avile

STOLNICA – NAŠ DOM

Oprema v prezbiteriju – Kanoniški sedeži

Enajsti in obenem zadnji v vrsti apostolov je sveti Juda Tadej oz. upodobitev njegove mučeniške smrti.

Kot svetnik je bil Juda Tadej dolgo pozabljen, čeprav se njegovo ime omenja v evharistični molitvi. Znani pisec svetniških življenjepisov Ernst Hello pravi s tem v zvezi, da je pozabljenost nekaterih pomembnih oseb pogost pojav tako v cerkveni kot v svetni zgodovini. Njegovo češčenje se je obnovilo zlasti v zadnjih dveh stoletjih.

Pri nas se je zelo razširilo v zadnjih petdesetih letih in tako ima Juda Tadej skoraj v vsaki župnijski cerkvi svojo podobo, ob njej pa njemu posvečeno posebno molitev. Ko se je verno ljudstvo spet spomnilo sv. Juda Tadeja, se je začelo z velikim zaupanjem obračati k njemu kot pomočniku v največjih stiskah, kot priprošnjiku v že brezupnih zadevah. »Živimo pač v časih,« piše Ernst Hello, »ko se zdi, lahko bi rekli, po človeškem mnenju vse izgubljeno.

Vse stvari postanejo v nekem času brezupne. Potreba Božje pomoči, ki v mirnih časih včasih ostane skrita, se zdaj očitno pokaže. In nova zvezda vzide. Prikaže se sv. Juda, prikaže se kot priprošnjik v brezupnih zadevah, in to v uri, ko se zdi, da so vse človeške reči postale brezupne ... Ko že odkrivamo zvezde na vidnem nebu, kaj ne bi odkrivali zvezd na kakem drugem nebu?»

Po Jezusovem vnebohodu je Tadej oznanjeval evangelij najprej v Palestini, pozneje pa v Arabiji, Siriji, Mezopotamiji in Perziji. Po sirskih poročilih je umrl kot mučenec v Aradu ali Beritu v Feniciji. Arad je današnji otok Arek ob fenicijski obali; mesto na otoku se danes imenuje Ruad.

Berit pa je veliko mesto Bejrut v Siriji. Po legendi sta Simon in Juda Tadej umrla mučeniške smrti na isti dan okoli leta 70. Juda Tadeja naj bi mitrovi duhovniki pobili s koli, zato ga upodabljajo s kijem, pa tudi sekiro ali kamenjem. Neka mlajša legenda namreč poroča, da so ga poganski duhovniki kamnali, zato ima včasih na slikah kot znak mučeništva tudi kamenje.Njegov grob je v cerkvi sv. Petra v Rimu. 

Na reliefu vidimo upodobljene tri može, kako vihtijo kije nad Judom Tadejem, ki napol leži na tleh, dva od mož pa ga vlečeta, eden za desnico, drugi za obleko, in ga poskušata dvigniti. V ozadju vidimo stavbe v mestu in moža v boljših oblačilih, kako opazuje oziroma nadzoruje prizor.

GODOVI IN PRAZNIKI

• Nedelja, 13. 11.: 33. nedelja med letom
• Ponedeljek, 14. 11.: sv. Jožef Pignatelli, redovnik
• Torek, 15. 11.: sv. Albert Veliki, škof, cerkveni učitelj
• Sreda, 16. 11.: sv. Marjeta škotska, kraljica
• Četrtek, 17. 11.: sv. Elizabeta Ogrska, redovnica
• Petek, 18. 11.: posvetitev bazilik sv. Petra in Pavla
• Sobota, 19. 11.: sv. Matilda, redovnica, mistikinja
• Nedelja, 20. 11.: KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA

NAMENITEV DOHODNINE

Uredba o namenitvi dela dohodnine za donacije (Uradni list RS, št. 155/2021, z dne 29. 9. 2021) je že za leto 2021 ponovno uvedla možnost, da 1 % dohodnine ljudje namenijo posameznim sestavnim delom Katoliške cerkve. Tiste, ki tega še niste storili, vabimo, da svoj prispevek namenite stolni župniji. Obrazec dobite v kiosku ali na spletu: https://edavki.durs.si.

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

 

Ni komentarjev:

Objavite komentar