27. NEDELJA MED LETOM

Apostoli so nekoč rekli Jezusu: »Pomnoži nam vero!« Mogoče tudi mi, ki se imamo za verne, pripadamo večini, ki dejavno vero pušča ob strani in se raje sprašuje, kako urediti svet, da bi se v njem dobro počutili. Prošnja apostolov je bila bolj smiselna od vsega, česar bi Jezusa še lahko prosili, kajti od njega niso pričakovali, da bi predlagal model pravičnega družbenega reda.

V nadaljevanju pogovora z apostoli Jezus pravi, da se gospodar ne zahvaljuje služabniku, ker je naredil, kar mu je bilo ukazano. Družbeni model – gospodar služabnik – hočejo spremeniti vsi veliki misleci moderne dobe (Hobbes, Kant, Rousseau). Izhajajo iz prepričanja, da nihče nima kvalitet, ki bi ga razlikovale od drugih do te mere, da bi bil upravičen do vladanja drugim. Enakost med ljudmi prepoznavajo kot temeljni element za odpravo vladavine.

Zato iščejo model, po katerem bi na podlagi volje vseh posameznikov prišli do nekakšnega kolektivnega subjekta. Pot do tega cilja pa naj bi vodila prek družbene revolucije, v kateri bi si ljudje pridobili sposobnost, da nase prevzamejo odgovornost za vsa svoja dejanja in določijo pogoje lastnega bivanja. Že Hannah Arendt je revolucijo razumela kot idejo svobode za začetek nečesa novega. Slovenija je danes sredi tega procesa.

Kako zelo omamna in obenem nerealna je ta vizija, spregovori Jedrt Maležič v romanu Križci, krožci , kjer ugotavlja, da je v vsakem najlepšem, najmilejšem in najčistejšem začetku že vsebovan razkroj. Vse se konča v razhodu, pravi, nihče nikomur ni zvest, kajti vsaka tvorba, pa naj bo zakon, družina ali družba je od znotraj maligna. Z Marijo naj v oktobru ponotranjimo pravi odgovor: družbo spreminja duh služenja, za služenje pa je potrebna Marijina vera.

Milan Knep

NE ZAVRZI ŽIVLJENJA – teden za življenje

31. teden za življenje bo letos potekal od 2. do 9. oktobra 2022 pod zgoraj zapisanim geslom. Začetek bo s sveto mašo na Brezjah v nedeljo, 2. oktobra 2022, ob 16. uri. Uro prej, ob 15.00, bo molitvena ura za življenje, sveto mašo pa bo vodil upokojeni nadškof msgr. dr. Marjan Turnšek.

Sodeloval bo Mladinski pevski zbor sv. Nikolaja iz Metlike. V okviru tedna za življenje bo v četrtek, 6. oktobra, na Teološki fakulteti ob 18.00 okrogla miza z naslovom » Klic po smrti ali klic po pomoči? O vprašanjih evtanazije«. Vabljeni!

Življenje je več, mnogo več kot potrošne dobrine.

Ni kot časopis, ki ga kupiš, prebereš in odvržeš v smeti.
Življenje je edinstveno, enkratno, neponovljivo kakor cvet. Je bolj čudovito kakor najlepša cvetlica.Je krhko kakor dragocena vaza.
Je klic v ljubezen.
Je dragoceno kakor sijoči biser.
Življenje kakor biser zori v trpljenju:
»Školjka na morskem se dnu razbolela je, v biser je stisnila svojo vso bol« (O. Župančič).

Življenje ni samo za danes, ampak ima svoj jutri. Ima prihodnost.
Življenje ima neizmerno vrednost, od spočetja dalje in vse do naravne smrti.
In onstran.
Zato ne zavrzi življenja.
Življenje je Božji dar.
Sprejmi ga, objemi ga, ljubi ga.

ROŽNOVENSKA MATI BOŽJA

»Prihajamo k tebi, Devica in Božja Mati! Najmočnejše in najhitrejše sidro, na katero privezujemo svoje duše, je upanje vate. Tebi posvečujemo um, telo in vse, kar smo in kar imamo. Častimo te s psalmi, himnami in svetimi pesmimi, kolikor moremo, ker vredno te nihče ne more častiti ...

Kljub temu ne smemo nehati častiti tebe, ki si dala življenje Gospodu. Kakšnega veselja, kakšnega blagoslova je deležen, kdor hrani v duši blag spomin nate!

Glej dar, ki ti ga prinašamo, o Marija; dobrotno sprejmi ljubezen, ki, dobro veš, kako presega naše moči. Ljubeznivo se ozri na nas, dobra Gospa, dobrega Gospoda porodnica!« /sv. Janez Damaščan/----

OKTOBER ROŽNOVENSKI MESEC

Skupna molitev rožnega venca bo vsak delavnik:

ob 8.30 pred izpostavljenim Najsvetejšim ter ob 18.00

STOLNICA – NAŠ DOM Oprema v prezbiteriju – kanoniški sedeži

Prvi prizor na desni (listni) strani prezbiterija je v »paru« s svetim Petrom upodobljen prizor obglavljenja svetega Pavla.

29. junija leta 67 peljejo oba prvaka apostolov svetega Petra in Pavla skupno na morišče. Neron je želel, da bi bila oba križana, a svetega Pavla ni smel križati, ker je bil rimski državljan. S Petrom se tako odpravijo proti vatikanskemu griču, Pavla pa peljejo v drugo smer po cesti proti Ostiji.

Tu ga sreča krščanska gospa sv. Plavtila, mati sv. Flavije Domitile. Prosi jo, naj mu da tančico, s katero je bila ovita, da si bo z njo zavezal oči, preden mu bo rabelj odsekal glavo. Stražarji peljejo Pavla k Salvijskim studencem (Aquae Salviae), ga tam privežejo na bel marmornat steber, rabelj pa mu takoj odseka glavo. Ko pade glava na zemljo, poškropi kri po pričevanju sv. Ambroža in sv. Janeza Zlatoustega tla, steber in rabljevo roko in obleko.

Danes se ta kraj imenuje Tre fontane – trojni studenec in je nekako dva km od sedanje cerkve sv. Pavla.

Legenda trdi, da je apostolova glava trikrat odskočila, in kjer se je dotaknila zemlje, je prižuborel studenec na dan.

Stara izročila pripovedujejo še nekatere lepe podrobnosti o mučeniški smrti svetega Pavla. Peljali so ga prefekta Longin in Megist ter stotnik Acest. Po poti ga prosijo, naj jim pové, kakšen je tisti kralj, ki mu kristjani tako zvesto služijo, da raje pretrpijo vse, tudi smrt, kakor da bi ga zapustili.

Pavel jim nato pripoveduje o Kristusu, oni pa ga prosijo, naj jih sprejme med Kristusove vojake. Medtem pošlje Neron dva vojaka, Partenija in Ferita, zahtevajoč, naj pospešijo pot. Ko pridejo do določenega mesta, Pavel blagoslovi množico vernega ljudstva, poklekne na tla, obrnjen proti vzhodu, si s Plavtilino tančico zaveže oči, rabelj pa mu z enim zamahom sekire odseka glavo.

Plavtila, pobožna in bogata rimska gospa, spravi krvavo tančico v nedrje, truplo pa pokoplje na svojem posestvu blizu morišča.

Drugi dan obiščejo Longin, Megist in Acest apostolov grob, najdejo tam Luka in Tita in prejmejo sveti krst.

Razgibana reliefna upodobitev nam zopet vzbudi »domišljijo«: zunaj mestnega obzidja vidimo ob prefektu (?) vojaka s helebardo in rablja z visoko dvignjenim mečem.

Vsi trije opazujejo odsekano apostolovo glavo, kako lebdi, odbita od tal, potem ko je očitno že trikrat odskočila, saj so nakazani trije majhni izviri, iz katerih je komajda dobro začela teči voda. Zanimivo je, da med skalami komajda razločimo pokrčeno obglavljeno telo apostola Pavla z rokami, zvezanimi na hrbtu.

DOGODKI PRED NAMI

• V torek, 11. 10., bo ob 18.30 v stolnici sveta maša ob začetku akademskega leta. Maševal bo gospod nadškof.

• V sredo, 12. 10., bo ob 18.30 v stolnici sveta maša ob začetku sodnega obdobja, t. i. »rdeča« maša. Maševal bo novomeški škof dr. Andrej Saje.

• V soboto, 15. 10., bo po večerni sveti maši ob 19.30 prvi koncert iz cikla štirih koncertov sakralne glasbe SACRUM CONVIVIUM v naši stolnici. Prisluhnili bomo Dekliškemu pevskemu zboru Glasbene šole Koper. Lepo vabljeni!

GODOVI IN PRAZNIKI

• Nedelja, 2. 10.: 27. nedelja med letom, rožnovenska

• Ponedeljek, 3. 10.: sv. Frančišek Borgia, redovnik

• Torek, 4. 10.: sv. Frančišek Asiški, redovni ustanovitelj

• sreda, 5. 10.: sv. Marija Favstina Kowalska, redovnica

• Četrtek, 6. 10.: sv. bruno, ustanovitelj kartuzijanov

• Petek, 7. 10.: Rožnovenska Mati božja

• sobota, 8. 10.: sv. Tajda, spokornica

• Nedelja, 9. 10.: 28. nedelja med letom

URNIK SVETIH MAŠ

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA