29. NEDELJA MED LETOM
Na poti skozi puščavo so Izraelci naleteli na Amalečane. Če so hoteli preživeti, ohraniti svobodo in nadaljevati pot v obljubljeno deželo, so morali tvegati spopad. Mojzes je Jozuetu ukazal, naj zbere može in se postavi po robu Amaleku, sam pa je z Aronom in Hurom stopil na vrh hriba in prosil Boga, naj jih reši nevarnosti.
Aron in Hur sta Mojzesu podpirala roke, ko je molil za svoje ljudstvo. Tisti dan je Jozue premagal Amaleka in Izraelci so lahko nadaljevali pot. Iz Mojzesove drže rok proti nebu razberemo, naj vso svojo dejavnost, neprekinjeno kot Mojzes in Aron, povezujemo vertikalno in horizontalno, z Bogom in drug z drugim.
Ta duhovni princip, ki ga dobro poznamo, v praksi malokdaj upoštevamo. Bistveno bolj kot na občestveno molitev se osredotočamo na osebno. V tem se kaže naša potopljenost v kulturo individualizma.
Najusodnejše posledice te individualistične duhovnosti utrpevajo zakonci in družine. Poročeni vsak zase dokaj redno molijo. Slabost vidijo predvsem v raztresenosti in nedoslednosti, ker molijo predvsem takrat, ko potrebujejo Božjo pomoč.
V resnici pa je veliko večji »greh«, kot sta raztresenost in nedoslednost, ta, da se pri molitvi kot Mojzes ne opirajo na Arona in Hura, na sozakonca in na druge člane družine.
Poročeni se jezijo na državo in Cerkev, ker se odgovorni in podrejeni v važnih stvareh ne znajo dogovoriti za usklajeno delovanje, sami pa se niso sposobni dogovoriti niti o tem, kako bodo organizirali zgolj nekaj večernih dejavnosti: večerjo, družinsko molitev, gledanje televizije, učenje, počitek, pogovor in morda še kaj.
Kje je tu hišni gospodar, družinski oče, ki naj bi skliceval družinski parlament, a ne le takrat, ko odnosi pokajo po šivih, marveč redno, sproti?
Milan Knep
BESEDE NAŠIH PASTIRJEV
Iz nadškofove pridige ob začetku akademskega leta: Dragi študentje! Veselim se, ker verjamem, da je v vas pristno hrepenenje po svobodi. Po tisti svobodi, za katero nas je oprostil Kristus in ki je ne morejo vkleniti verige in okovi, ki je ne morejo ne omejiti in ne spriditi ideologije in maliki.
Verjamem, da je v vas hrepenenje po tisti svobodi, ki je ne more preglasiti poulično vpitje in je ne zamegliti različne športne dejavnosti. Ko se boste odločali, za kakšne vrednote boste živeli, čemu boste namenili svoje talente in svoje moči, vas prosim, da v sebi izoblikujete držo intelektualne poštenosti, v kateri boste skušali pretehtati, kakšne bodo zadnje posledice vaših odločitev. Kaj je svoboda?
Je svoboda mlahavo sledenje svojim željam in poželenjem? Morda, a vsi vemo, da to ne prinaša ne sreče in ne zadovoljstva. Je svoboda upor proti vsem in vsakomur, ki se na kakršen koli način postavlja nasproti našim željam in pričakovanjem?
Morda, a vemo, da imajo nekateri, ki mislijo drugače, prav. Je svoboda razbitje vseh pravil, odprava vseh omejitev, razveljavitev vseh zapovedi in odprava vseh prepovedi?
Moj Bog, kakšen kaos bi nastal na vseh križiščih življenja in na vseh križpotjih naših bivanjskih odločitev! Ko se človek potrudi in poskuša razmisliti o svobodi in vseh njenih razsežnostih, spozna, da svoboda ni v mladostniškem uporništvu, čeprav je to v določenih letih potrebno; da svobode ni v vzklikanju parol in gesel, čeprav nam to lahko prinaša občutek naše vzajemne moči; da svobode ni v upiranju mamam in očetom in vsem avtoritetam, čeprav imamo takrat občutek, da rešujemo sebe in svet.
Zato nikdar ne pozabite, kar je apostol Pavel zapisal v Pismu Galačanom: »Bratje, za svobodo nas je oprostil Kristus.« On nam je dal najmočnejši zgled svobode, ko je bil pribit na križ, obdan s posmehom in zasramovanjem.
Njegova svoboda ni bila niti za hip pribita, niti za trenutek okrnjena. Kakšna svoboda je v njegovi molitvi k Očetu za odpuščanje tistim, ki so čakali na njegovo smrt! Kakšna svoboda!
STOLNICA – NAŠ DOM Oprema v prezbiteriju – Kanoniški sedeži
Vrsto upodobitev mučeništev apostolov prekinja nenavadna zgodba iz življenja sv. Karla Boromejskega. Zaradi stroge discipline in reform si je Karl nakopal kar nekaj nasprotnikov. Najhujša je bila skupina okoli 70 menihov, humiliatov, ki so najeli Hieronima Farina, da bi ga umoril.
Ta je 26. oktobra 1569 zvečer, ko je bil Karel Boromejski s svojimi domačimi zbran v kapeli pri večerni molitvi, s samokresom streljal na nadškofa, ki je klečal pred oltarjem. Preplašeni so vsi vstali, Karel pa je, ne da bi se premaknil, vsem dal znak, naj spet pokleknejo, in končal molitev tako mirno, kot da se nič ne bi zgodilo. Ker je menil, da je dobil smrtno rano, je dvignil roke ter daroval svoje življenje Bogu.
A ko je vstal, je ugotovil, da je krogla, s katero je bil nabit samokres, zadela le njegov roket in padla k njegovim nogam. Sam je imel le rahlo modrico in oteklino, ki mu do konca življenja nista izginili.
Dogodek na našem reliefu se odvija v kapeli, kjer sveti Karel, ki je kardinalski klobuk odložil na tla, mašuje pri oltarju, na katerem so kelih s pateno, odprta mašna knjiga in svečnik s svečo. V kapelo so prihrumeli trije rimsko opravljeni vojaki in napadli mašnika: mlajši ga z mečem zabada v hrbet, starejši pa silovito zamahuje z veliko sekiro nad njim.
Na oltarju se je v dramatičnem trenutku prevrnil kelih z mašnim vinom, škof pa se je zazrl kvišku, dvignil roke, se priporočil Bogu in po čudežu ostal živ. Bradati starec, klečeč ob menzi, nemočen poskuša zadržati napadalce, nekako odmaknjena od dogajanja pa ostaja v molitev zatopljena nunsko oblečena mlada ženska, napol zleknjena na oltarnih stopnicah, v kateri smemo prepoznati Karlovo sestro Elizabeto.
Zaradi likovnega učinka je tradicionalna zgodba, po kateri je morilec v žrtev ustrelil s samokresom, na reliefu nekoliko prirejena.
Upodobitev svetega Karla Boromejskega je vzporedna svetemu Janezu Evangelistu na severni strani, ker je z njim vsebinsko povezana. Reliefa namreč merita na prvo in drugo ime ljubljanskega škofa Karla Janeza Herbersteina, sama zgodba Karla Boromejskega pa aludira tudi na njegova reformna prizadevanja in ne nazadnje celo na njegov odnos z Rimom, saj napadalec s sekiro v roki nosi na glavi papeško tiaro.
DOGODKI PRED NAMI
• V sredo, 19. 10., bo ob 18.30 v stolnici sveta maša ob začetku sodnega obdobja, t. i. »rdeča« maša. Maševal bo novomeški škof dr. Andrej Saje.
• V petek, 21. 10., bo po večerni sveti maši ob 20.00 krajši koncert štirih zborov v okviru evropske turneje WeAreSinging. Lepo vabljeni!
OKTOBER ROŽNOVENSKI MESEC
Skupna
molitev rožnega venca je vsak delavnik:
OKTOBER ROŽNOVENSKI MESEC
ob 8.30 pred
izpostavljenim Najsvetejšim ter ob 18.00.
GODOVI IN PRAZNIKI
• Nedelja, 16. 10.: 29. nedelja med letom
• Ponedeljek, 17. 10.: sv. Ignacij Antiohijski, škof, mučenec
• Torek, 18. 10.: sv. Luka, evangelist
• Sreda, 19. 10.: sv. Pavel do Križa, duhovnik
• Četrtek, 20. 10.: b.sl. Anton Strle, duhovnik
• Petek, 21. 10.: sv. Uršula, devica, mučenka
• Sobota, 22. 10.: sv. Janez Pavel II. papež
• Nedelja, 23. 10.: 30. nedelja med letom, misijonska
DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00
CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
SKUPNA MOLITEV V STOLNICI
VSAK DAN
8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim
18.00: Rožni venec
NEDELJA
15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
PRVA SREDA
Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu
Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: Ura Božjega usmiljenja
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
Ni komentarjev:
Objavite komentar