sobota, 02. oktober 2021

TEDEN BOŽJE BESEDE 3.10.2021 - 10.10.2021

Psihoterapevt dr. Andrej Perko pra­vi, da se moški poroči zaradi spol­nosti, ženska pa zaradi odnosa. Ta trditev bolj ali manj drži, vendar gre Sveto pismo onkraj te opredelitve. Na današnjo nedeljo beremo neko­liko drugače: »Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridru­žil svoji ženi in bosta eno telo.« To skrivnostno medsebojno naravna­nost je tankočutno izrazil ruski filo­zof Nikolaj Berdjajev: »Vse življenje sem sanjaril o bistvu pravega dru­ženja ljudi, o srečanju duš. Presene­ča me, da moški in ženske, tudi če se ljubijo in živijo v intimnem odno­su, drug drugemu ne odprejo svoje duše; ostajajo zaprti vase in nedou­mljivi drug drugemu.« V kratkem mističnem tekstu iz 12. stol., neznanega avtorja z naslovom Knjiga štiriindvajsetih filozofov, najdemo stavek: »Opredelitev pa je dana glede na cilj. Enost je cilj in popolnost.« Postati eno je torej cilj zakona in najvišja popolnost. Vsa­ka druga popolnost, ki jo še dose­žemo, denimo popolnost v poklic­nem delu, veščinah, kot so tehnične spretnosti, igranje inštrumenta, ali popolnost katere koli ustvarjalno­sti, je manj pomembna in manj po­polna od te, h kateri stremita mož in žena, ki si prizadevata doseči edi­nost dveh src.

Kako najti pot v skrivnostno globino duše sozakonca? Mislim, da se duše poročenih ne srečajo predvsem zato, ker odnos obtiči na telesni in dušev­ni ravni; tudi pogovor med zakonce­ma. Namesto da gre zakonski par k terapevtu, da ju nauči pogovora, naj v oktobru sama preizkusita še nekaj drugega - naj zmolita desetko rožne­ga venca za svoje otroke, zase in še za koga. Srečala se bosta v  Bogu, zunaj arene življenja. Odeta z Božjo bližino in ljubeznijo bosta vse, kar si bosta povedala, prav razumela.

Milan Knep

Zakaj moliti rožni venec? Ali ni to preveč ponavljajoča se molitev?Prisluhnimo, kaj nam je o tej čudoviti molitvi povedal Benedikt XVI.:

»Sveti rožni venec ni pobo­žna praksa, ki bi bila odrinje­na v preteklost, kot molitev iz drugih časov, o kateri je treba razmišljati z nostalgijo. Namesto tega rožni venec do­življa skoraj novo pomlad. V današnjem razpršenem svetu ta molitev pomaga po­staviti Kristusa v središče, tako kot je storila Devica, ki je notranje premišljevala o vsem, kar je bilo rečeno o njenem Sinu, in nato o tem, kar je storil in rekel. Z Ma­rijo usmerjamo svoja srca k Jezusovi skrivnosti. Kristus je postavljen v središče naše­ga življenja, našega časa, na­ših mest; s kontemplacijo in meditacijo njegovih svetih skrivnosti veselja, svetlobe, žalosti in slave. Rožni venec, če ga molimo na pristen način, ne meha­nično in površno, ampak glo­boko, resnično prinaša mir in spravo. Vsebuje zdravilno moč najsvetejšega Jezusove­ga imena, ki ga z vero in lju­beznijo prikličemo v sredi­šče vsake zdravamarije.« /Odlomki iz govorov ob začet­ku in koncu Marijinega meseca (maj 2008)/

Kateri je končni cilj sinode? Cilji sinodalnega procesa Cerkev prepoznava, da je sinodalnost sestavni del njene narave, a ne kot nek dogodek ali slo­gan, temveč je slog in način, kako Cerkev živi svoje poslanstvo v svetu. Poslanstvo Cerkve zahteva, da celotno Božje ljudstvo hodi skupaj, v občestvu, in na tej poti vsak njegov član izpol­ni svojo temeljno vlogo v edinosti z drugimi. Drugi vatikanski koncil je okrepil zavest, da so vsi krščeni, tako hierarhično vodstvo kot laiki, poklicani k dejavni udeležbi pri odrešenjskem poslanstvu Cerkve (C, 32-33). Verniki so pri krstu in birmi prejeli Svetega Duha ter imajo različne darove in karizme za prenovo in izgra­dnjo Cerkve, saj so udje Kristusovega telesa. Sinodalni proces, v katerega vstopamo, usmer­ja temeljno vprašanje: Kako se danes na raz­ličnih ravneh (od krajevne do vesoljne) ure­sničuje »skupna hoja«, ki Cerkvi omogoča, da oznanja evangelij? H katerim korakom nas vabi Sveti Duh, da bi rastli kot sinodalna Cer­kev? (PD, 2)

V tej luči je cilj sedanje sinode, da skupaj s ce­lotnim Božjim ljudstvom poslušamo, kar Sve­ti Duh govori Cerkvi. To delamo tako, da sku­paj prisluhnemo Božji besedi v Svetem pismu in živem izročilu Cerkve, potem pa poslušamo drug drugega. Dejansko je cilj celotnega dalnega procesa spodbujanje žive izkušnje raz­ločevanja, sodelovanja in soodgovornosti, pri čemer imamo možnost skupnega zbiranja ra­znovrstnih darov, usmerjenih v poslanstvo Cerkve v svetu. Namen sinode je navduševanje ljudi, da začnejo sanjati, v kakšno Cerkev smo poklicani; da se razcveti upanje in spodbudi za­upanje, da se povežejo rane, da se stkejo nove in globlje vezi, da se učimo drug od drugega, da gradimo mostove, da razsvetlimo razum, da ogrejemo srca in da okrepimo roke za naše sku­pno poslanstvo (PD, 32).

/iz: Vademekum 1.3./

Freske v kapelah - kapela Svete Trojice

Manjši sliki pod obokom, nad obe­ma večjima prizoroma, pripovedujeta dva dogodka iz življenja preroka Elija, ki ju lahko razumemo tudi kot pred- podobo evaharistije. Celotna Elijeva zgodba je opisana v prvi knjigi Kraljev (1 Kr 17-22) ter na začetku druge knji­ge (2 Kr 1-2), ko se Elija na ognjenem vozu vzdigne v nebo. Na levi strani ga vidimo ob potoku Keritu, kamor se je na Gospodov ukaz skril. Kralju Aha- bu, ki je »delal, kar je hudo v Gospodo­vih očeh« (1 Kr 16,30), je namreč pre­rokoval dolgotrajno sušo v deželi, kot kazen za uvedbo Baalovega češčenja. Da bi ga zavaroval pred kraljevim ma­ščevanjem, mu Gospod naroči: »Poj­di od tod, kreni na vzhod in se skrij ob potoku Kerit, ki je vzhodno od Jor­dana! Iz potoka boš pil in krokarjem sem zapovedal, da te bodo tam hrani­li« (1 Kr 17,3-4). Nekaj časa je tako tam bival, krokarji so mu prinašali kruh in meso zjutraj in zvečer, iz potoka pa si je gasil žejo. Na prizoru ga vidimo, kako po dolgi poti sede počiva in si z utruje­nih nog sezuva obuvalo. Prizor na desni strani pa se odvija pre­cej kasneje, ko je Elija zopet na begu, a tokrat pred kraljico Jezabelo, ki mu streže po življenju zaradi uničenja Baalovih prerokov. Da bi se rešil, zbeži dan hoda v puščavo in »sede pod samo­tno bodičevje. Želel si je smrt in rekel: 'Dovolj je; zdaj, Gospod, vzemi moje ži­vljenje, saj nisem boljši kakor moji oče­tje.' Legel je in zaspal pod bodičevjem. A glej, dotaknil se ga je angel in mu re­kel: 'Vstani in jej!' Ozrl se je in glej, pri njegovem vzglavju je bil hlebček na vro­čem kamenju pečenega kruha in vrč vode« (1 Kr 19, 4b-6). Slikar ga je nasli­kal v trenutku, ko napol leže steguje roko k angelu, ki z levico drži kruh, z desnico pa kaže, da bo treba oditi na pot.

V soboto, 9. 10., bo zvečer ob 19.30 v stolnici koncert »Cantate Domino« zbora La Rupe iz Piemonta.

Lepo vabljeni!

V torek, 12. 10., bo zvečer ob 18.30 sveta maša ob začetku akademskega leta.

V sredo, 20. 10., bo zvečer ob 18.30 sveta maša ob začetku sodnega ob­dobja, t. i. »rdeča« maša. Maševal bo novomeški škof dr. Andrej Saje.

V soboto, 23. 10., bo zvečer ob 18.30 slovesna zahvalna maša ob 50. oble­tnici delovanja orglarske šole, po njej pa bo koncert zborovskih in orgleskih skladb. Lepo vabljeni!

   Nedelja, 3. 10.: 27. nedelja med letom, rožnovenska

   Ponedeljek, 4. 10.: sv. Frančišek Asiški, redovni ustanovitelj

   Torek, 5. 10.: sv. Marija Favstina Kowalska, redovnica

   Sreda, 6. 10.: sv.Bruno, redovnik, ustanovitelj kartuzijanov

   Četrtek, 7. 10.: rožnovenska Mati Božja

   Petek, 8. 10.: sv. Benedikta, devica, mučenka

   Sobota, 9. 10.: sv. Dionizij, škof in tovariši, mučenci

   Nedelja, 10. 10.: 28. nedelja med letom

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

OKTOBER - ROŽNOVENSKI MESEC

Lepo vabljeni k skupni molitvi rožnega venca, ki bo vsak delavnik:

-  ob 8.30 pred izpostavljenim Najsvetejšim ter

-  ob 18.00.

ZAŠČITA V ČASU EPIDEMIJE

Za izvajanje verskih obredov so določeni naslednji pogoji:

-  PCT (preboleli, cepljeni, testirani) nad 12 let starosti;

-  nošenje maske,

-  razkuževanje rok in

-  1,5 m medsebojne razdalje.

Prosimo, poskrbite za zaščito sebe in drugih!

 

TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.