Psihoterapevt dr. Andrej Perko pravi, da se moški poroči zaradi spolnosti, ženska pa zaradi odnosa. Ta trditev bolj ali manj drži, vendar gre Sveto pismo onkraj te opredelitve. Na današnjo nedeljo beremo nekoliko drugače: »Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta eno telo.« To skrivnostno medsebojno naravnanost je tankočutno izrazil ruski filozof Nikolaj Berdjajev: »Vse življenje sem sanjaril o bistvu pravega druženja ljudi, o srečanju duš. Preseneča me, da moški in ženske, tudi če se ljubijo in živijo v intimnem odnosu, drug drugemu ne odprejo svoje duše; ostajajo zaprti vase in nedoumljivi drug drugemu.« V kratkem mističnem tekstu iz 12. stol., neznanega avtorja z naslovom Knjiga štiriindvajsetih filozofov, najdemo stavek: »Opredelitev pa je dana glede na cilj. Enost je cilj in popolnost.« Postati eno je torej cilj zakona in najvišja popolnost. Vsaka druga popolnost, ki jo še dosežemo, denimo popolnost v poklicnem delu, veščinah, kot so tehnične spretnosti, igranje inštrumenta, ali popolnost katere koli ustvarjalnosti, je manj pomembna in manj popolna od te, h kateri stremita mož in žena, ki si prizadevata doseči edinost dveh src.
Kako najti pot v skrivnostno globino duše sozakonca? Mislim, da se duše poročenih ne srečajo predvsem zato, ker odnos obtiči na telesni in duševni ravni; tudi pogovor med zakoncema. Namesto da gre zakonski par k terapevtu, da ju nauči pogovora, naj v oktobru sama preizkusita še nekaj drugega - naj zmolita desetko rožnega venca za svoje otroke, zase in še za koga. Srečala se bosta v Bogu, zunaj arene življenja. Odeta z Božjo bližino in ljubeznijo bosta vse, kar si bosta povedala, prav razumela.
Milan Knep
Zakaj moliti rožni venec? Ali ni to preveč ponavljajoča se molitev?Prisluhnimo, kaj nam je o tej čudoviti molitvi povedal Benedikt XVI.:
»Sveti rožni venec ni pobožna praksa, ki bi bila odrinjena v preteklost, kot molitev iz drugih časov, o kateri je treba razmišljati z nostalgijo. Namesto tega rožni venec doživlja skoraj novo pomlad. V današnjem razpršenem svetu ta molitev pomaga postaviti Kristusa v središče, tako kot je storila Devica, ki je notranje premišljevala o vsem, kar je bilo rečeno o njenem Sinu, in nato o tem, kar je storil in rekel. Z Marijo usmerjamo svoja srca k Jezusovi skrivnosti. Kristus je postavljen v središče našega življenja, našega časa, naših mest; s kontemplacijo in meditacijo njegovih svetih skrivnosti veselja, svetlobe, žalosti in slave. Rožni venec, če ga molimo na pristen način, ne mehanično in površno, ampak globoko, resnično prinaša mir in spravo. Vsebuje zdravilno moč najsvetejšega Jezusovega imena, ki ga z vero in ljubeznijo prikličemo v središče vsake zdravamarije.« /Odlomki iz govorov ob začetku in koncu Marijinega meseca (maj 2008)/
Kateri je končni cilj sinode? Cilji sinodalnega procesa Cerkev prepoznava, da je sinodalnost sestavni del njene narave, a ne kot nek dogodek ali slogan, temveč je slog in način, kako Cerkev živi svoje poslanstvo v svetu. Poslanstvo Cerkve zahteva, da celotno Božje ljudstvo hodi skupaj, v občestvu, in na tej poti vsak njegov član izpolni svojo temeljno vlogo v edinosti z drugimi. Drugi vatikanski koncil je okrepil zavest, da so vsi krščeni, tako hierarhično vodstvo kot laiki, poklicani k dejavni udeležbi pri odrešenjskem poslanstvu Cerkve (C, 32-33). Verniki so pri krstu in birmi prejeli Svetega Duha ter imajo različne darove in karizme za prenovo in izgradnjo Cerkve, saj so udje Kristusovega telesa. Sinodalni proces, v katerega vstopamo, usmerja temeljno vprašanje: Kako se danes na različnih ravneh (od krajevne do vesoljne) uresničuje »skupna hoja«, ki Cerkvi omogoča, da oznanja evangelij? H katerim korakom nas vabi Sveti Duh, da bi rastli kot sinodalna Cerkev? (PD, 2)
V tej luči je cilj sedanje sinode, da skupaj s celotnim Božjim ljudstvom poslušamo, kar Sveti Duh govori Cerkvi. To delamo tako, da skupaj prisluhnemo Božji besedi v Svetem pismu in živem izročilu Cerkve, potem pa poslušamo drug drugega. Dejansko je cilj celotnega dalnega procesa spodbujanje žive izkušnje razločevanja, sodelovanja in soodgovornosti, pri čemer imamo možnost skupnega zbiranja raznovrstnih darov, usmerjenih v poslanstvo Cerkve v svetu. Namen sinode je navduševanje ljudi, da začnejo sanjati, v kakšno Cerkev smo poklicani; da se razcveti upanje in spodbudi zaupanje, da se povežejo rane, da se stkejo nove in globlje vezi, da se učimo drug od drugega, da gradimo mostove, da razsvetlimo razum, da ogrejemo srca in da okrepimo roke za naše skupno poslanstvo (PD, 32).
/iz: Vademekum 1.3./
Freske v kapelah - kapela Svete Trojice
Manjši sliki pod obokom, nad obema večjima prizoroma, pripovedujeta dva dogodka iz življenja preroka Elija, ki ju lahko razumemo tudi kot pred- podobo evaharistije. Celotna Elijeva zgodba je opisana v prvi knjigi Kraljev (1 Kr 17-22) ter na začetku druge knjige (2 Kr 1-2), ko se Elija na ognjenem vozu vzdigne v nebo. Na levi strani ga vidimo ob potoku Keritu, kamor se je na Gospodov ukaz skril. Kralju Aha- bu, ki je »delal, kar je hudo v Gospodovih očeh« (1 Kr 16,30), je namreč prerokoval dolgotrajno sušo v deželi, kot kazen za uvedbo Baalovega češčenja. Da bi ga zavaroval pred kraljevim maščevanjem, mu Gospod naroči: »Pojdi od tod, kreni na vzhod in se skrij ob potoku Kerit, ki je vzhodno od Jordana! Iz potoka boš pil in krokarjem sem zapovedal, da te bodo tam hranili« (1 Kr 17,3-4). Nekaj časa je tako tam bival, krokarji so mu prinašali kruh in meso zjutraj in zvečer, iz potoka pa si je gasil žejo. Na prizoru ga vidimo, kako po dolgi poti sede počiva in si z utrujenih nog sezuva obuvalo. Prizor na desni strani pa se odvija precej kasneje, ko je Elija zopet na begu, a tokrat pred kraljico Jezabelo, ki mu streže po življenju zaradi uničenja Baalovih prerokov. Da bi se rešil, zbeži dan hoda v puščavo in »sede pod samotno bodičevje. Želel si je smrt in rekel: 'Dovolj je; zdaj, Gospod, vzemi moje življenje, saj nisem boljši kakor moji očetje.' Legel je in zaspal pod bodičevjem. A glej, dotaknil se ga je angel in mu rekel: 'Vstani in jej!' Ozrl se je in glej, pri njegovem vzglavju je bil hlebček na vročem kamenju pečenega kruha in vrč vode« (1 Kr 19, 4b-6). Slikar ga je naslikal v trenutku, ko napol leže steguje roko k angelu, ki z levico drži kruh, z desnico pa kaže, da bo treba oditi na pot.
• V soboto, 9. 10., bo zvečer ob 19.30 v stolnici koncert »Cantate Domino« zbora La Rupe iz Piemonta.
Lepo vabljeni!
• V torek, 12. 10., bo zvečer ob 18.30 sveta maša ob začetku akademskega leta.
• V sredo, 20. 10., bo zvečer ob 18.30 sveta maša ob začetku sodnega obdobja, t. i. »rdeča« maša. Maševal bo novomeški škof dr. Andrej Saje.
• V soboto, 23. 10., bo zvečer ob 18.30 slovesna zahvalna maša ob 50. obletnici delovanja orglarske šole, po njej pa bo koncert zborovskih in orgleskih skladb. Lepo vabljeni!
• Nedelja, 3. 10.: 27. nedelja med letom, rožnovenska
• Ponedeljek, 4. 10.: sv. Frančišek Asiški, redovni ustanovitelj
• Torek, 5. 10.: sv. Marija Favstina Kowalska, redovnica
• Sreda, 6. 10.: sv.Bruno, redovnik, ustanovitelj kartuzijanov
• Četrtek, 7. 10.: rožnovenska Mati Božja
• Petek, 8. 10.: sv. Benedikta, devica, mučenka
• Sobota, 9. 10.: sv. Dionizij, škof in tovariši, mučenci
• Nedelja, 10. 10.: 28. nedelja med letom
VSAK DAN
8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim
18.00: Rožni venec
NEDELJA
15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
PRVA SREDA
Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu
PRVI ČETRTEK
Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
PRVI PETEK
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: Ura Božjega usmiljenja
PRVA SOBOTA
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00
CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
OKTOBER - ROŽNOVENSKI MESEC
Lepo vabljeni k skupni molitvi rožnega venca, ki bo vsak delavnik:
- ob 8.30 pred izpostavljenim Najsvetejšim ter
- ob 18.00.
ZAŠČITA V ČASU EPIDEMIJE
Za izvajanje verskih obredov so določeni naslednji pogoji:
- PCT (preboleli, cepljeni, testirani) nad 12 let starosti;
- nošenje maske,
- razkuževanje rok in
Prosimo, poskrbite za zaščito sebe in drugih!
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar