»Ko pridete domov, poiščite svoje otroke. Objemite jih in poljubite ter jim recite: Ta objem in poljub vam pošilja papež. Vsem, ki trpijo, namenite besede tolažbe. Povejte jim: Papež je z vami, še posebej v trenutkih žalosti in grenkobe.« Te nežne in tolažilne besede je na vrhuncu hladne vojne izrekel človek, ki je pred tem doživel prvo in drugo svetovno vojno, oktobrsko revolucijo, poboj več sto duhovnikov v Italiji, najprej od fašistov in za tem komunistov. V mislih imam papeža Janeza XIII. (Bergamo, 1881-1963, Rim), ki je zbrani množici zgoraj navedene besede spregovoril na večer 11. oktobra 1962, ko je sklical 2. vatikanski koncil. Cerkev je z njim doživela nove binkošti. Po vsem hudem, kar je Janez XIII. doživel v letih svojega duhovništva, bi pričakovali besede zaskrbljenosti in spominjanja na strašljivo preteklost, ki se ne sme več ponoviti.
Očitno pa je tedaj v svoji duši nosil podobo drugačnega sveta, prežetega z upanjem, kot milostni dar vstalega Kristusa. Okoli njega, zlasti v srcih ljudi, ki so preživeli vojno, je bilo še polno vsakovrstnega razdejanja, Janez XIII. pa je v še nezaceljene rane vnesel slutnjo in okus Božjega kraljestva.
A to, kar je svetu v tistih letih dal dobrodušni sv. Janez XIII., tudi zanj ni bila novost. Davno pred njim je med razpadanjem judovskega kraljestva in izgnanstvom v Babilon (587 pr. Kr.) prerok Jeremija vzklikal potrtim rojakom: »Vriskajte od veselja Jakobu, vzklikajte poglavarju narodov!« Ničesar zunaj njega ni bilo, kar bi ga navdajalo z veseljem, prerojenje je bilo notranje, dar Svetega Duha. Tako naj tudi nas ne zmede uporništvo in jeza, ki divja okoli nas, ampak naj se oziramo Vanj, od katerega prihaja vsak dober dar.
Milan Knep
Nekaj misli in poudarkov iz nadškofove pridige pri slovesni sveti maši ob začetku sinodalne poti v nedeljo, 17. oktobra: Ko je papež Frančišek v soboto, 9. oktobra 2021, nagovoril zbrane na odprtju sinode v sinodalni dvorani v Vatikanu, jim je dejal: »To sinodo živimo v duhu molitve, s katero se je Jezus obrnil na Očeta za svoje: 'Da bi bili vsi eno'. Vsi, brez razlik, in posebej mi, pastirji, moramo ohranjati in trdno zagovarjati to enost, zlasti mi, škofje, ki vodimo Cerkev, da bi pokazali, da je tudi škofovstvo eno samo in nedeljeno. V edinem Božjem ljudstvu zato hodimo skupaj, da bi imeli izkušnjo Cerkve, ki prejema in živi dar enosti in se odpira glasu Duha.« Ko govorimo o sinodi, nas posebej nagovarjajo nekatere besede.
Najprej je to osnovni pomen besede »sinoda«, ki pomeni skupna pot, hoditi skupaj. Da bi mogli v resnici hoditi skupaj in bi tako postajali vedno bolj ena sama Cerkev, eno samo Božje ljudstvo, je potrebno, da v središče postavimo poslušanje: poslušanje Božjega ljudstva, poslušanje pastirjev, poslušanje rimskega škofa. Samo tako se bo sinodalni način lahko začel.
Poslušanje pa nas ne sme oviti v varnost skupine, v kateri se dobro počutimo. To bi bilo zgolj poslušanje že znanega. Sinodalno poslušanje nas mora odpreti navzven. Najprej moramo začeti poslušati Boga, saj smo njegovo ljudstvo. Kristusova Cerkev smo. On je naš pastir in mi smo njegovi. Zato morajo biti naša ušesa in srca naravnana najprej na Božjo besedo. Poslušanje Božje besede mora postati molitev; ne toliko molitev, v kateri mi Bogu pripovedujemo svoje želje, ampak molitev, v kateri srce odpremo Bogu in njegovi ljubezni.
V molitvi si moramo z vso resnostjo postaviti vprašanje: Kaj Bog želi za nas, za svojo Cerkev, ki živi v naši škofiji, v naši župniji, v moji družini? »H katerim korakom nas vodi Sveti Duh, da bi v skupni hoji na sinodalni poti rasli? Iz te odprtosti za Boga in njegovo voljo se bomo odprli drug drugemu v pripravljenosti slišati, kaj po tebi Duh govori naši Cerkvi. Pri tem smo povabljeni, da govorimo svobodno in spoštljivo. Odpovedati se moramo všečnim besedam in prizadevanjem za doseganje ciljev, ki bi bili meni všeč.
Kar povem, povem iz poslušanja Božje besede in iz molitve, in kar pove drugi, poslušam ravno tako iz Božje besede in molitve. Drug drugemu bomo razodevali, kaj v Duhu spoznavamo kot pot, po kateri moramo hoditi, da bi postajali vedno bolj Kristusovi, vedno bolj njegova Cerkev. To bo tudi pot, na kateri se bomo neprestano učili. Na sinodalno pot ne stopamo z vnaprej izdelanimi rešitvami. To bi pomenilo v samem izhodišču zgrešiti ne samo cilj, ampak tudi pot.
Naj to razmišljanje zaključim z mislijo p. Yvesa Congarja: »Ni treba narediti druge Cerkve, treba je narediti Cerkev, ki bo drugačna.« In kako si sam predstavljam Cerkev, ki bo drugačna? Tako, da bo vsak, ko bo slišal besedo Cerkev, pomislil nase in ne na nekaj zunaj sebe. Ko bomo mi vsi postali Cerkev. Ko bo vsak samega sebe doživljal kot živega in dejavnega, kot nenadomestljivega člana skrivnostnega Kristusovega telesa, ki živi v naših družinah, župnijah, škofijah in v vesoljni Cerkvi.«
Freske v kapelah kapela svetega Andreja /Kapela Svete Trojice-zaključek/
Vhod v kapelo »stražita« kralj David s krono, žezlom in harfo, ki ga predstavlja kot psalmista, ter starozavezni veliki duhovnik Aron z značilnim rogljastim pokrivalom in oblačilom z zvončki, v roki pa drži knjigo. Nad njima se po loku navzgor pnejo angeli: eden igra flavto, drugi gosli, v osrednjem polju pa manjši adoratorji častijo troedinega Boga, ki ga upodablja naslikan trikotnik.
Kapela svetega Andreja stoji nasproti kapele Svete Trojice in je poslikana s prizori iz svetnikovega življenja. Če začnemo tokrat z opisovanjem manjših slik pod obokom (v lunetah), vidimo, da gre za dva prizora iz Janezovega evangelija. Na levi zgoraj vidimo Andreja v družbi z Janezom Krstnikom, ki na mimoidočega Jezusa kaže z besedami: »Glejte Jagnje Božje«, Jezus pa stoji blizu hiše in ju vabi k sebi. Andrej gre za njim, drugi dan pa pripelje še svojega brata Simona (prim. Jn 1,3539). Prizor na desni zgoraj prikazuje trenutek, ko ga predstavlja Jezusu: Andrej z roko kaže na Simona, ki v napol pokleku z desnico na prsih in iztegnjeno levico izraža svoje spoštovanje. Jezus s slovesno dvignjeno desnico upira svoj pogled vanj in izreka pomenljive besede: »Ti si Simon, Janezov Sin. Imenoval se boš Kefa« (prim. Jn 1, 40-42).
Na teh podobah, kakor tudi na obeh večjih pod njima, opazimo, da jih ni v celoti izdelala Quaglieva roka; še najbolj se to izraža pri Jezusu in nekaterih drugih podrobnostih.
• V ponedeljek, 1.11., na praznik vseh svetih, bodo svete maše po nedeljskem redu. Ob 9.00 bo slovesno sveto mašo vodil pomožni škof dr. Anton Jamnik. Ob 17.00 bo molitev vseh štirih delov rožnega venca po oddanih molitvenih namenih za rajne. Gospod nadškof bo imel slovesno sveto mašo v cerkvi vseh svetih na Žalah ob 15.00. Lepo vabljeni!
• V torek, 2.11, ko se spominjamo vseh vernih rajnih, bodo svete maše po običajnem delavniškem razporedu.
• Nedelja, 24. 10.: 30. nedelja med letom, misijonska nedelja
• Ponedeljek, 25. 10.: sv. Krišpin in Krišpinijan, mučenca
• Torek, 26. 10.: sv. Lucijan in Marcijan, mučenca
• Sreda, 27. 10.: sv. Sabina Avilska, mučenka
• Četrtek, 28. 10.: sv. Simon in Juda Tadej, apostola
• Petek, 29. 10.: sv. Mihael Rua, duhovnik, redovnik
• Sobota, 30. 10.: sv. Marcel, mučenec
• Nedelja, 31. 10.: 31. nedelja med letom
Tudi v stolnici boste lahko pred prazniki opravili sveto spoved.
V petek in soboto bo na voljo vsaj en spovednik
od 7.00 do 12.00 ter
od 17.00 do 19.00,
v nedeljo pa bo spovedovanje po običajnem urniku.
Cerkev v teh dneh naklanja popolni odpustek, ki ga lahko darujete za rajne. Pogoji so: opravljena spoved, prejem obhajila, obisk pokopališča in molitev po namenu svetega očeta za rajne.
DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00
CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.Za izvajanje verskih obredov so določeni naslednji pogoji:
- PCT (preboleli, cepljeni, testirani) nad 12 let starosti;
- nošenje maske,
- razkuževanje rok in
Prosimo, poskrbite za zaščito sebe in drugih!
Pred nami sta praznika vseh svetih ter vernih duš. Navada je, da v teh dneh darujete svoje darove tudi za molitve za vaše drage rajne. Tako kot vsako leto boste lahko tudi tokrat na posebne zloženke napisali imena tistih, za katere želite, da še posebej molimo in darujemo svete maše. Imena z vašim darom oddajte v poseben nabiralnik pri kapeli sv. Križa, v kiosku ali v zakristiji. Boglonaj!
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar