Kako je mogoče, da je bila sv. Terezija iz Lisieuxa, francoska karmeličanka (1873-1897), leta 1997 razglašena za cerkveno učiteljico, čeprav je umrla stara komaj 24 let in se po izobrazbi ter ustvarjalnem opusu ne more primerjati s cerkveni učitelji, kot so: sv. Avguštin, sv. Tomaž Akvinski, sv. Terezija Avilska itd.? Čeprav ni bila ne psihologinja ne psihoterapevtka, je odkrila prvorazredni psihološki in duhovni problem, ki ga je strnila v stavek: »Moje želje so zame pravo mučeništvo.« Jakob in Janez, kakor beremo v današnjem evangeliju, sta ravnala ravno nasprotno: »Učitelj, želiva, da nama storiš, kar te bova prosila.« Potrošništvo spodbuja sanje in želje. Če tej zablodi sledimo, se naš notranji svet razleti na množico želja, izgubimo stik s svojo notranjostjo in tavamo po njenem obrobju, po katerem vznikajo nove in nove želje. Kot pri Adamu in Evi, ki sta imela raj, a sta hotela prestopiti tudi v območje, ki pripada samo Stvarniku. Kdor želja ne kroti, hoče nazadnje vse: prepotovati ves svet, imeti vse znanje, posedovati rezidence od Irske do Tasmanije in na svojih plovilih gostiti vse lepotice sveta. In kar je manj kot vse, v njem povzroča frustracije. Prazna in frustrirana duša, mučenica svoje zmote, vse bolj kliče po alkoholu in kokainu, po spodbujevalih in pomirjevalih ter vedno močnejših dražljajih. Terezija je od množice želja naredila obrat k absolutni kakovosti. Njeno odkritje, zdravilno za dušo in psiho, se glasi: »Hočem vam pokazati še mnogo odličnejšo pot. Ljubezen je najzanesljivejša pot. Ob teh besedah sem se umirila. Ljubezen je vse v vsem. Moj poklic je odslej ljubezen. Našla sem svoje mesto v Cerkvi.« In dodajmo: tudi v razrvani družbi.
Milan Knep
V torek je gospod nadškof v stolnici, ki so jo napolnili študentje skupaj z nekaterimi dekani, predstavniki in profesorji različnih fakutet, ob začetku akademskega leta daroval sveto mašo v čast Svetemu Duhu. V svojem nagovoru se je dotaknil tudi trenutnih razmer in časa, v katerega so mladi poslani, ter jih spodbudil k zavzetemu študiju in odgovornemu delu: »Prosim vas, da v središče postavite človeka. Ne človeka, ki je produkt naključja, rezultat silnic časa in narave, ampak človeka, ki v sebi nosi Božjo podobo in podobnost. Zato pri učenju in raziskovanju odkrivajte skrivnosti in zakonitosti, ki so položene v stvarstvo, in tiste, ki so položene v srce. Čisto vsak poklic je namenjen služenju človeku in čisto vsako delo je na koncu v službi človeku. Kadar to ni, kadar postane samo sebi namen, kadar se ujame v vrtinec sebičnosti, postanemo polni zvenečih besed o svobodi, o pravicah, o dostojanstvu, človek pa se izgubi, ni več pomemben, pomembne so pravice, pomembne so agende neke skupnosti, človek pa je spremenjen v sredstvo, ki se ga uporabi in odvrže.
Doživljamo kulturo videza, ko je izjemno pomembna zunanjost, na notranjost pa pozabljamo. To je tudi čas, v katerem je zmedenost duha dosegla presenetljive razsežnosti. Čas, v katerem je veliko dvomov v znanost in v njeno poštenost; čas, v katerem se zanikajo dejstva; čas, ko je na pohodu sebičnost, ki se požvižga na sočloveka in na njegovo dobro. Čas, v katerem tisti, ki bi morali učiti druge, zahtevajo dokaze, da virus škodi, da povzroča bolezen. To je čas, ki ga vi sami dobro poznate; in s tem tudi čas, ki postavlja pred vas izzive. Vaše poslanstvo je veliko. In spodbujam vas, da se potrudite za celostno izobrazbo ...«
Tema letošnjega svetovnega misijonskega dneva: »Ne moreva, da ne bi govorila o tem, kar sva videla in slišala« (Apd 4,20) je povabilo vsakemu od nas, da »poskrbimo« in povemo, kaj nosimo v srcu. Ko se s hvaležnostjo spominjamo naših misijonarjev, prosimo gospodarja žetve za nove misijonarske poklice, obenem pa, kakor nas spodbuja papež Frančišek, tudi sami postanimo oznanjevalci in misijonarji v svojem okolju ter razširimo svoj krog, »da bi dosegli tiste, ki jih sami po sebi ne bi imeli za 'svoj svet zanimanja', čeprav so blizu nas.
• V nedeljo, 17. 10., bo imel ob 16.00 nadškof sveto mašo ob začetku sinode. Lepo vabljeni!
• V sredo, 20. 10., bo zvečer ob 18.30 sveta maša ob začetku sodnega obdobja, t.i. »rdeča« maša. Maševal bo novomeški škof dr. Andrej Saje.
• V soboto, 23. 10., bo zvečer ob 18.30 slovesna zahvalna maša ob 50. obletnici delovanja orglarske šole, po njej pa bo koncert zborovskih in orgelskih skladb. Lepo vabljeni!
Freske v kapelah kapela Svete Trojice
Cesare Ripa nam v svojem priročniku Iconologia Božjo milost predstavi takole: »Lepa, nasmejana ženska z obrazom, obrnjenim proti nebu, kjer je Sveti Duh v podobi goloba. V desni roki ima oljčno vejico s knjigo, v levi pa čašo. Poglejte v nebesa, kajti milost prihaja samo od Boga, ki se razodeva v nebesih. Za to milost si je treba prizadevati; spreobrniti se moramo k njemu in ga iz vsega srca prositi, naj nam odpusti naše hude grehe. Sveti Duh je upodobljen zato, ker mu modri teologi upravičeno pripisujejo vlivanje Božje milosti v naša srca, zato je rečeno, da je milost Božja dobrina, ki se po Božji radodarnosti in brez kakršnih koli njihovih zaslug širi v vsa bitja. Oljčna vejica pomeni mir, ki ga grešnik, ki je po milosti spravljen z Bogom, čuti v svoji duši. Skodelica pomeni milost, v skladu s prerokovim izrekom: Moja čaša (skodelica) je prepolna. Na njej je lahko napisano 'Pijača in opojnost'. Kajti tisti, ki je v Božji milosti, je vedno opit s sladkostjo njegove ljubezni, saj je ta opojnost tako močna in mogočna, da zaradi nje človek pozabi na žejo po posvetnih stvareh...« Molitev pa je opisana kot: »Stara žena skromnega videza, od glave do peta pokrita z belim plaščem, z obrazom, obrnjenim proti nebu. Kleči z obema iztegnjenima rokama, v desni roki drži kadilnico, katere verižice so kroglice ali vrtnice Device Marije, v levi roki pa elegantno drži srce. Naslikana je stara, ker se v starosti človek bolj posveča molitvi, ker je bližje odhodu s tega sveta;splaščem je pokrita odglave dopet, da bi pokazala, da molitev ne sme biti javna in vidna drugim, temveč skrita in skrivnostna. Bel plašč pomeni, da mora biti molitev preprosta in čista; s pogledom, obrnjenim proti nebu, pa sporoča, da je molitev povzdignjenje duha in vzbujanje čustev, s katerimi človek govori, nagovarja Gospoda Boga in mu razkriva skrivnosti in želje svojega srca. Kadilnica je simbol molitve, o kateri pravi prerok v 141. psalmu: 'Moja molitev naj se kakor kadilo usmerja predte.' Kroglice, ki so kot verižice na kadilnici so tam postavljene zato, ker se uporabljajo za molitev, ki jo sestavljata Očenaš in Zdrava Marija. Milina, s katero v levi roki drži srce, pa kaže (kot je dejal sveti Avguštin), da če zraven ni srca, je vsako delo jezika zaman: To je molitev srca, ne ustnic; kajti Bog ne posluša besed, ampak gleda v srce tistega, ki moli.«• Nedelja, 17. 10.: 29. nedelja med letom
• Ponedeljek, 18. 10.: sv. Luka, evangelist
• Torek, 19. 10.: sv. Pavel od Križa, duhovnik
• Sreda, 20. 10.: b.sl. Anton Strle, duhovnik
• Četrtek, 21. 10.: sv. Uršula, devica, mučenka
• Petek, 22. 10.: sv. Janez Pavel II., papež
• Sobota, 23. 10.: sv. Janez Kapistran, duhovnik
• Nedelja, 24. 10.: 30. nedelja med letom, misijonska nedelja
VSAK DAN
8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim
18.00: Rožni venec
NEDELJA
15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
PRVA SREDA
Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu
PRVI ČETRTEK
Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: Ura Božjega usmiljenja
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00
CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
OKTOBER - ROŽNOVENSKI MESEC
Lepo vabljeni k skupni molitvi rožnega venca, ki bo vsak delavnik:
- ob 8.30 pred izpostavljenim Najsvetejšim ter
- ob 18.00.
ZAŠČITA V ČASU EPIDEMIJE
Za izvajanje verskih obredov so določeni naslednji pogoji:
- PCT (preboleli, cepljeni, testirani) nad 12 let starosti;
- nošenje maske,
- razkuževanje rok in
- 1,5 m medsebojne razdalje.Prosimo, poskrbite za zaščito sebe in drugih!
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar