TEDEN BOŽJE BESEDE 26. 9. 2021-3. 10. 2021

26. NEDELJA MED LETOM

»Moderna je polna idej konca. Ozra­čje moderne in še bolj postmoderne kar brni od govorjenja o takšnih in drugačnih koncih,« piše dr. Vid Snoj v svojem filozofskem tekstu Vrhovi v globini I. Nietzsche je v 125. aforizmu Vesele znanosti razglasil: »Bog je mr­tev.« Pred dobrimi petdesetimi leti je Foucault napovedal, da bo »izginil tudi človek, kakor na morski obali izgine peščeno obličje«. Po Barthesu naj bi bilo že od nekdaj tako, da ko se začne pisanje, »avtor vstopi v lastno smrt«. Lyotard je v poznih sedemde­setih letih naznanil konec »velikih pripovedi«. 

Fukuyama je ob koncu hladne vojne zatrdil, da nismo pri­če »minevanju posebnega obdobja povojne zgodovine, temveč koncu zgodovine kot takemu, torej sklepni točki ideološkega razvoja človeštva in liberalne demokracije kot končne oblike človeškega vladanja«. Ideje konca se niso pojavile na­ključno. 

Vsi omenjeni misleci so vsaj posredno otroci Hegla, ki je v svoji Fenomenologiji duha iz leta 1807 spre­govoril o koncu umetnosti: »Bržko­ne lahko upamo, da se bo umetnost čedalje bolj vzpenjala in dovrševala, vendar je njena forma prenehala biti najvišja potreba duha.« Vračanje ab­solutnega Duha -, ki pa seveda ni Sveti Duh k sebi bo odpravila tudi potrebo po religiji. Sicer pravi, da s pojavitvijo krščanstva »religija ve več, kot lahko prikaže umetnost«, vendar bo zadnja stopnja razvoja Duha stanje, ko bo absolutno le še sebe misleča Ideja. 

Danes bomo pri sveti maši brali, da hoče Gospod dati svojega Duha ne le Eldadu in Medadu, marveč vsemu svojemu ljudstvu, ga osvoboditi te­snobe o koncu in mu odpreti abso­lutno prihodnost, napolnjeno z upa­njem, zaradi katere laže vzdržimo vse, kar nas doleti tukaj in sedaj.

Milan Knep

ŠKOFOVSKA SINODA

»Za sinodalno Cerkev: občestvo, sodelovanje, poslanstvo«

Od 9. do 10. oktobra letos bo v Rimu, 17. oktobra pa v vsaki krajevni Cer­kvi oz. škofiji slovesno odprtje 16. redne škofovske sinode. Škofovska sinoda je stalna ustanova, ki jo je na željo koncilskih očetov leta 1965 ustanovil papež Pavel VI. z name­nom, da bi ohra­nili duha, ki se je oblikoval v času drugega vatika­nskega cerkve­nega zbora. Škofovska sinoda je zborova­nje iz različnih delov sveta izbranih škofov, ki se ob določenih časih zberejo, da pospe­šujejo tesno povezanost med pape­žem in škofi ter z nasveti pomagajo pri skrbi za ohranjanje in rast vere in morale, pri ohranjevanju in utr­jevanju cerkvene discipline, pa tudi pri pretresanju vprašanj, ki zadevajo delovanje Cerkve v svetu. Škofovska sinoda je neposredno pod papeževo oblastjo. Rimski škof, ki sinodo skliče po potrebi in določi kraj zborova­nja, potrdi izvolitev članov, določi vsebino, o kateri bodo razpravljali, in dnevni red, sinodi tudi predsedu­je, za predsedovanje pa lahko izbere tudi svojega namestnika. Sinodalna zborovanja so lahko redna in izre­dna (zadnja v oktobru 2018 je govo­rila o mladih).

Tokratna sinoda pa bo prvič pote­kala nekoliko drugače. Oktobra se bo namreč začela sinodalna pot, ki bo trajala tri leta in bo razdeljena v tri faze (škofijsko, kontinentalno in univerzalno). Sestavljala pa jo bodo posvetovanja in razločevanje v vsa­ki krajevni Cerkvi na vseh petih ce­linah, vrh pa bo dosegla z zborova­njem oktobra 2023 v Rimu. 

Sledilo bo obdobje uresničevanja sklepov, ki bo znova vključevalo krajevne Cer­kve. Papež Frančišek namreč želi, da priprava poteka najprej v vsaki posa­mezni škofiji in znotraj škofovskih konferenc, kjer »eden posluša druge; in vsi poslušajo Svetega Duha«. 

Tajništvo sinode je pripravilo pose­ben pripravljalni dokument za prvo posvetovalno fazo in t. i. Vademekum (priročnik) za usmerjanje poti sinode, ki ga bomo na kratko tudi predstavili v naslednjih številkah Tedna Božje besede. »Sinoda je starodavna in častitljiva be­seda v izročilu Cerkve, katere pomen izhaja iz najglobljih tem Razodetja [...] Označuje pot, po kateri Božje ljudstvo hodi skupaj. 

Prav tako se nanaša na Go­spoda Jezusa, ki se predstavlja kot 'pot, resnica in življenje' (Jn 14,6), in na dej­stvo, da so kristjane prvotno imenovali 'privrženci Poti' (prim. Apd 9,2; 19,9.23; 22,4; 24,14.22). Predvsem pa sinodalnost označuje poseben slog, ki opredeljuje življenje in poslanstvo Cerkve ter izraža njeno naravo Božjega ljudstva, ki potuje skupaj in se zbira v zbor, ki ga je Gospod Jezus v moči Svetega Duha poklical, da bi oznanjal evangelij. Sinodalnost se mora izražati v običajnem načinu življe­nja in delovanja Cerkve.«(Vademecum, 1.2)

STOLNICA NAS DOM

Freske v kapelah kapela Svete Trojice

Pred uvedbo bogoslužja v novi stolni­ci leta 1706 je Quaglio kapele le zasilno okrasil s poslikavo oltarnih ozadij: štiri sprednje kapele s putti, ki držijo vijoliča­sto draperijo (nabrano zaveso), v zadnjih dveh kapelah, Barbarini in Magdalenini, pa je naslikal še podstavke in kipe. Stene in oboke pa je okrasil s freskami šele v letih 1721-1723, skupaj s sinom Raffaelom in drugimi pomočniki, kar se vidi tudi v drugačni kvaliteti.  

Kapela Svete Trojice. Kapelo kra­sijo prizori, ki simbolično predsta­vljajo skrivnost Svete Trojice. Na obeh večjih stenah, levo in desno, je upodobljena starozavezna zgodba iz življenja očaka Abrahama, ki jo cerkveni očetje razlagajo kot razode­tje treh Božjih oseb. Prizor na desni tako prikazuje, kako Ambraham pri Mamrejevih hrastih s priklonom in gostoljubno gesto pozdravi tri može (angele), ki hkrati nakazujejo Božje trojstvo in edinost, kakor pravi sv. Avguštin: »Tri je videl in enega je ča­stil.« Ti mu napovedo rojstvo sina, v katerem se bo izpolnila Božja oblju­ba o številnem potomstvu, in to kljub temu, sta bila oba z ženo Saro »stara, že zelo v letih« (prim. 1 Mz 18,1-15). Prizor na levi pa prikazuje angele, ki se, sede za mizo, pogovar­jajo z Abrahamom, medtem ko jim ta na pladnju prinaša hrano, žena Sara pa nejeverno posluša prerokbo za vrati njune hiše.

DOGODKI PRED NAMI

•  V torek, 28. 9., na god sv. Venčeslava, narodnega zavetnika Češke, bo zvečer ob 18.30 sveta maša, ki jo pripravlja češko veleposlaništvo. Sveta maša bo v angleščini, maševal bo nuncij msgr. Jean-Marie Speich.

•  V soboto, 9. 10., bo zvečer ob 19.30 v stolnici koncert »Cantate Domino« zbora La Rupe iz Piemonta. Lepo va­bljeni!

•  V sredo, 20. 10., bo zvečer ob 18.30 sveta maša ob začetku sodnega ob­dobja, t. i. »rdeča« maša. Maševal bo novomeški škof dr. Andrej Saje.

GODOVI IN PRAZNIKI

•   Nedelja, 26. 9.: 26. nedelja med letom

•   Ponedeljek, 27. 9.: sv. Vincencij Pavelski, ustanovitelj lazaristov

•   Torek, 28. 9.: sv. Venčeslav (Vaclav), mučenec

•   Sreda, 29. 9.: sv. Mihael, Gabrijel, Rafael, nadangeli

•   Četrtek, 30. 9.: sv. Hieronim, duhovnik, cerkveni učitelj

•   Petek, 1. 10.: sv. Terezija Deteta Jezusa, devica, cerkvena učiteljica

•   Sobota, 2. 10.: Angeli varuhi

•   Nedelja, 3. 10.: 26. nedelja med letom

ZAŠČITA V ČASU EPIDEMIJE

Za izvajanje verskih obredov so določeni naslednji pogoji:

-   PCT (preboleli, cepljeni, testirani) nad 12 let starosti;

-   nošenje maske,

-   razkuževanje rok in

-   1,5 m medsebojne razdalje.

Prosimo, poskrbite za zaščito sebe in drugih.

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

URNIK SVETIH MAŠ

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/