31. nedelja med letom
Generacije, rojene po drugi svetovni vojni, težko razumejo, kako je lahko zaradi ideologij ali pripadnosti različnim vojskujočim se stranem prišlo do sovraštva med vaščani, do razpada prijateljskih vezi ter nepremostljivih zamer med člani iste družine in bližnjega sorodstva. Vsi ti, ki tega ne razumejo, imajo odgovor na dlani. Nekdanji prijatelji so se v zadnjih nekaj mesecih razdelili na dva ideološka tabora, med zagovornike cepljenja in ukrepov PCT in nasprotnike obojega. Začetna povsem neobremenjena izmenjava mnenj se je zaostrila, izzvala jezo in prerasla v sovraštvo; mnogi nekdanji prijatelji se ne srečujejo več. Celo znotraj družin je epidemija postala vnetljiva snov, tabu tema, pod katero vre. Če naj ne poči, je najbolje, da se vsak pobere v svoj kot in na samem besni nad slepoto drugega. Pred 80 leti ni bilo nobene avtoritete več, ki bi lahko zbližala naspro
tujoča si bloka. Ni zalegla ne beseda papeža ne škofa ne katerekoli intelektualne ali moralne avtoritete. Večina je stavila na vse, na boj do konca, do poraza in ponižanja nasprotnika. Zaropotalo je orožje in tekla je kri. Vsem znana struktura antagonizmov je spet tu, podobno kot v Rusiji 70 let pred izbruhom oktobrske revolucije.
Verjetno je večina ljudi v naši državi to strukturo že ponotranjila. Zdaj se naelektrenost samo še stopnjuje. Kristjani naj v to areno ne vstopimo. Pustimo ideologije, ki so človeška tvorba, tistim, ki se z njimi hranijo; pustimo boje tistim, ki se jih udeležujejo zaradi nerazrešenih frustracij. Kristjani naj bomo nad gladino teh razprtij. Držimo se besed: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, in svojega bližnjega kakor sam sebe,« kakor nam danes naroča Gospod.
Milan Knep
Začetki Orglarske šole so sicer mnogo starejši, saj je bila ustanovljena že leta 1877 na pobudo Cecilijinega društva ljubljanske škofije. Bila je vodilna ustanova za izobraževanje organistov v ljubljanski nadškofiji, pa tudi po vsem slovenskem ozemlju. Do prenehanja njenega delovanja v letu 1944 so jo vodili le trije ravnatelji: Anton Foerster, Stanko Premrl in Venceslav Snoj.
Po vojni njene obnove oblast ni dovolila, začeli so šele s šolskim letom 1971/72, ko je ljubljanski nadškof Jožef Pogačnik za regensa stolnega kora v Ljubljani imenoval Jožeta Trošta in mu naložil tudi nalogo, da postopoma obudi k življenju Orglarsko šolo, v kateri naj bi se vzgajali bodoči organisti. Tej nalogi je bil predan več kot štiri desetletja, za njim pa je stolni zbor in Orglarsko šolo prevzel Gregor Klančič.
V 50 letih se je na Orglarski šoli izobrazilo prek tisoč organistov, tako rekoč glavnina vseh, ki jih danes najdemo na slovenskih cerkvenih korih. Zadnja leta je vpisanih okrog 30 slušateljev, v letošnjem šolskem letu 35.
»V tem praznovanju vas povabim, da v našo sveto daritev vključimo tudi vse tiste, ki so se iskreno posvetili življenju in delovanju Orglarske šole, pa jih ni z nami pri tej sveti maši. Najprej mislim na prof Jožeta Trošta. Zaradi zdravja ne more biti z nami, vendar naša hvaležnost zato ni nič okrnjena.
Med tistimi, ki jih je sestra smrt v tem času naredila deležne nebeškega bogoslužja, pa naj posebej omenim prof Angelo Tomanič, ki je s strokovnostjo in ljubeznijo sodelovala pri življenju Orglarske šole in oblikovanju organistov...
Dragi cerkveni glasbeniki, ko se ob današnjem jubileju Orglarske šole zahvaljujemo za čudovita Božja dela, ki jih izvršuje po človeških otrocih, ko se zahvaljujem vsakemu izmed vas in po vas vsem tistim, ki skupaj z vami bogatijo bogoslužje in slavijo Boga, vas vabim, da se združimo v eno samo hvalnico, ki jo izraža vrstica iz Prve Kroniške knjige: 'Pojte mu, igrajte mu, premišljajte o vseh njegovih čudovitih delih' (1 Krn 16,9).«
/iz nadškofove pridige/
Več o jubileju in Orglarski šoli si lahko preberete v novi številki Družine in na spletu: http://orglarska.lj.rkc.si/
Freske v kapelah kapela svetega Andreja
Jezus pokliče Andreja. Spodnji del poslikave nalevi strani(slike) kapele prikazuje prizor iz Matejevega evangelija, kako Jezus ob Galilejskem jezeru zagleda brata Simona Petra in Andreja: »Ko je hodil ob Galilejskem morju, je zagledal dva brata: Simona, ki se je imenoval Peter, in Andreja, njegovega brata. Metala sta mrežo v morje; bila sta namreč ribiča. Rekel jima je: 'Hodita za menoj in naredil vaju bom za ribiča ljudi.' Takoj sta pustila mreže in šla za njim.« (Mt. 4, 18-20).
Prikazana sta v trenutku, ko odvržeta mreže in stopita iz čolna. Andrej je že na obali in steguje roke k Jezusu, ki ga sprejema razširjenih rok; Peter pa se z eno roko še drži čolna, iz katerega izstopa, ter gleda Jezusa. Mučeniška smrt.
Prizor na desni(strani slike) pa prikazuje Andrejevo mučeniško smrt. Na stara leta je Andrej kot škof živel v Patrasu. Tu ga je okoli leta 60 prokonzul Ageas obsodil na bičanje in smrt na poševno postavljenem križu v obliki črke X, ker ni hotel darovati poganskim bogovom. Quaglio oz. njegovi pomočniki so prizorišče naslikali nekoliko dvignjeno nad okolico (pod njim vidimo množico in vojake s sulicami, stražarje).
Rablja Andreja pravkar privezujeta na križ, on pa ima pogled uprt v nebo. Prizor dopolnjujeta še vojak na konju z zastavo in mož v turbanu s prekrižanimi rokami v zavihku plašča, ki očitno nadzorujeta dogajanje.
• V ponedeljek, na praznik vseh svetih, bodo svete maše po nedeljskem redu. Ob 9.00 bo slovesno sveto mašo vodil pomožni škof dr. Anton Jamnik. Ob 17.00 bo molitev vseh štirih delov rožnega venca po oddanih molitvenih namenih za rajne. Gospod nadškof bo imel slovesno sveto mašo v cerkvi Vseh svetih na Žalah ob 15.00.
• V torek, na dan vseh vernih rajnih, bodo svete maše po običajnem delavniškem razporedu.
• V četrtek, 4. 11., bo po večerni sveti maši molitev pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov.
• V petek, 5. 11., na prvi petek, bo ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Jezusovemu, ob 15.00 pa ura Božjega usmiljenja in po njej sveta maša.
• V soboto, 6. 11., na prvo soboto, bo ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Marijinemu.
• Nedelja, 31. 10.: 31. nedelja med letom
• Ponedeljek, 1. 11.: VSI SVETI, slovesni zapovedani praznik
• Torek, 2. 11.: spomin vseh vernih rajnih, verne duše
• Sreda, 3. 11.: sv. Viktorin Ptujski, škof, mučenec
• četrtek, 4. 11.: sv. Karel Boromejski, škof
• Petek, 5. 11.: sv. Zaharija in Elizabeta, starši Janeza Krstnika
• Sobota, 6. 11.: sv. Lenart, opat
• Nedelja, 7. 11.: 32. nedelja med letom, zahvalna
Tudi v stolnici boste lahko pred prazniki opravili sveto spoved.
V petek in soboto bo na voljo vsaj en spovednik
od 7.00 do 12.00 ter
od 17.00 do 19.00,
v nedeljo pa bo spovedovanje po običajnem urniku.
Cerkev v teh dneh naklanja popolni odpustek, ki ga lahko darujete za rajne. Pogoji so: opravljena spoved, prejem obhajila, obisk pokopališča in molitev po namenu svetega očeta za rajne.
DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00
CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.Za izvajanje verskih obredov so določeni naslednji pogoji:
- PCT (preboleli, cepljeni, testirani) nad 12 let starosti;
- nošenje maske,
- razkuževanje rok in
Prosimo, poskrbite za zaščito sebe in drugih!
Pred nami sta praznika vseh svetih ter vernih duš. Navada je, da v teh dneh darujete svoje darove tudi za molitve za vaše drage rajne. Tako kot vsako leto boste lahko tudi tokrat na posebne zloženke napisali imena tistih, za katere želite, da še posebej molimo in darujemo svete maše. Imena z vašim darom oddajte v poseben nabiralnik pri kapeli sv. Križa, v kiosku ali v zakristiji. Boglonaj!
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar