sobota, 30. oktober 2021

TEDEN BOŽJE BESEDE 31. 10. 2021-7. 11. 2021

31. nedelja med letom

Generacije, rojene po drugi svetovni vojni, težko razumejo, kako je lah­ko zaradi ideologij ali pripadnosti različnim vojskujočim se stranem prišlo do sovraštva med vaščani, do razpada prijateljskih vezi ter nepre­mostljivih zamer med člani iste dru­žine in bližnjega sorodstva. Vsi ti, ki tega ne razumejo, imajo odgovor na dlani. Nekdanji prijatelji so se v za­dnjih nekaj mesecih razdelili na dva ideološka tabora, med zagovornike cepljenja in ukrepov PCT in naspro­tnike obojega. Začetna povsem neo­bremenjena izmenjava mnenj se je zaostrila, izzvala jezo in prerasla v sovraštvo; mnogi nekdanji prijate­lji se ne srečujejo več. Celo znotraj družin je epidemija postala vnetlji­va snov, tabu tema, pod katero vre. Če naj ne poči, je najbolje, da se vsak pobere v svoj kot in na samem besni nad slepoto drugega. Pred 80 leti ni bilo nobene avtorite­te več, ki bi lahko zbližala naspro­

tujoča si bloka. Ni zalegla ne beseda papeža ne škofa ne katerekoli in­telektualne ali moralne avtoritete. Večina je stavila na vse, na boj do konca, do poraza in ponižanja na­sprotnika. Zaropotalo je orožje in te­kla je kri. Vsem znana struktura antagonizmov je spet tu, podobno kot v Rusiji 70 let pred izbruhom okto­brske revolucije.

Verjetno je večina ljudi v naši drža­vi to strukturo že ponotranjila. Zdaj se naelektrenost samo še stopnjuje. Kristjani naj v to areno ne vstopimo. Pustimo ideologije, ki so človeška tvorba, tistim, ki se z njimi hranijo; pustimo boje tistim, ki se jih udele­žujejo zaradi nerazrešenih frustracij. Kristjani naj bomo nad gladino teh razprtij. Držimo se besed: »Lju­bi Gospoda, svojega Boga, in svoje­ga bližnjega kakor sam sebe,« kakor nam danes naroča Gospod.

Milan Knep

V tednu, ki je za nami, je naša ško­fijska orglarska šola obhajala 50-letni jubilej ustanovitve oz. vnovične vzpostavitve. V soboto, 23. 10., je bil tako v veliki dvorani Teološke fakul­tete najprej poseben simpozij, zvečer v stolnici pa slovesno bogoslužje. Pri zahvalni sveti maši, ki jo je daroval gospod nadškof, je prepeval priložno­stni zbor, sestavljen iz nekdanjih in sedanjih slušateljev, po maši pa smo prisluhnili še orgelskemu koncertu. Ker je Orglarska šola ves čas na po­seben način povezana tudi s stolnico (vsi njeni nekdanji ravnatelji, vključ­no s sedanjim, so bili dolgo časa tudi voditelji stolnega zbora, t. i. regens chori), je prav, da jo na kratko predsta­vimo tudi v Tednu Božje besede. 

Začetki Orglarske šole so sicer mno­go starejši, saj je bila ustanovljena že leta 1877 na pobudo Cecilijinega dru­štva ljubljanske škofije. Bila je vodil­na ustanova za izobraževanje organistov v ljubljanski nadškofiji, pa tudi po vsem slovenskem ozemlju. Do prenehanja njenega delovanja v letu 1944 so jo vodili le trije ravnatelji: Anton Foerster, Stanko Premrl in Venceslav Snoj. 

Po vojni njene obno­ve oblast ni dovolila, začeli so šele s šolskim letom 1971/72, ko je ljubljan­ski nadškof Jožef Pogačnik za regensa stolnega kora v Ljubljani imenoval Jožeta Trošta in mu naložil tudi na­logo, da postopoma obudi k življe­nju Orglarsko šolo, v kateri naj bi se vzgajali bodoči organisti. Tej nalogi je bil predan več kot štiri desetletja, za njim pa je stolni zbor in Orglarsko šolo prevzel Gregor Klančič. 

V 50 letih se je na Orglarski šoli izo­brazilo prek tisoč organistov, tako re­koč glavnina vseh, ki jih danes najde­mo na slovenskih cerkvenih korih. Zadnja leta je vpisanih okrog 30 slu­šateljev, v letošnjem šolskem letu 35.

»V tem praznovanju vas povabim, da v našo sveto daritev vključimo tudi vse tiste, ki so se iskreno posvetili življenju in delovanju Orglarske šole, pa jih ni z nami pri tej sveti maši. Najprej mislim na prof Jožeta Trošta. Zaradi zdravja ne more biti z nami, vendar naša hvaležnost zato ni nič okrnjena. 

Med tistimi, ki jih je sestra smrt v tem času naredila dele­žne nebeškega bogoslužja, pa naj pose­bej omenim prof Angelo Tomanič, ki je s strokovnostjo in ljubeznijo sodelovala pri življenju Orglarske šole in oblikovanju organistov... 

Dragi cerkveni glasbeniki, ko se ob današnjem jubileju Orglarske šole zahvaljujemo za čudovita Božja dela, ki jih izvršuje po človeških otrocih, ko se zahvaljujem vsakemu izmed vas in po vas vsem tistim, ki skupaj z vami bogati­jo bogoslužje in slavijo Boga, vas vabim, da se združimo v eno samo hvalnico, ki jo izraža vrstica iz Prve Kroniške knjige: 'Pojte mu, igrajte mu, premišljajte o vseh njegovih čudovitih delih' (1 Krn 16,9).«

/iz nadškofove pridige/

Več o jubileju in Orglarski šoli si lahko pre­berete v novi številki Družine in na spletu: http://orglarska.lj.rkc.si/

Freske v kapelah kapela svetega Andreja


Jezus pokliče Andreja. Spodnji del poslikave nalevi strani(slike) kapele pri­kazuje prizor iz Matejevega evangeli­ja, kako Jezus ob Galilejskem jezeru zagleda brata Simona Petra in Andre­ja: »Ko je hodil ob Galilejskem morju, je zagledal dva brata: Simona, ki se je imenoval Peter, in Andreja, njegove­ga brata. Metala sta mrežo v morje; bila sta namreč ribiča. Rekel jima je: 'Hodita za menoj in naredil vaju bom za ribiča ljudi.' Takoj sta pustila mre­že in šla za njim.« (Mt. 4, 18-20).  

Pri­kazana sta v trenutku, ko odvržeta mreže in stopita iz čolna. Andrej je že na obali in steguje roke k Jezusu, ki ga sprejema razširjenih rok; Peter pa se z eno roko še drži čolna, iz katere­ga izstopa, ter gleda Jezusa. Mučeniška smrt. 

Prizor na desni(strani slike) pa prikazuje Andrejevo mučeniško smrt. Na stara leta je Andrej kot škof živel v Patrasu. Tu ga je okoli leta 60 prokonzul Ageas obsodil na bičanje in smrt na poševno postavljenem križu v obliki črke X, ker ni hotel darovati poganskim bogovom. Quaglio oz. njegovi pomočniki so prizo­rišče naslikali nekoliko dvignjeno nad okolico (pod njim vidimo mno­žico in vojake s sulicami, stražarje).

Rablja Andreja pravkar privezuje­ta na križ, on pa ima pogled uprt v nebo. Prizor dopolnjujeta še vojak na konju z zastavo in mož v turbanu s prekrižanimi rokami v zavihku pla­šča, ki očitno nadzorujeta dogajanje.

  V ponedeljek, na praznik vseh svetih, bodo svete maše po nedeljskem redu. Ob 9.00 bo slovesno sveto mašo vodil pomožni škof dr. Anton Jamnik. Ob 17.00 bo molitev vseh štirih delov rožnega venca po oddanih molitve­nih namenih za rajne. Gospod nad­škof bo imel slovesno sveto mašo v cerkvi Vseh svetih na Žalah ob 15.00.

  V torek, na dan vseh vernih rajnih, bodo svete maše po običajnem delavniškem razporedu.

  V četrtek, 4. 11., bo po večerni sveti maši molitev pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov.

  V petek, 5. 11., na prvi petek, bo ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Jezusovemu, ob 15.00 pa ura Božjega usmiljenja in po njej sveta maša.

  V soboto, 6. 11., na prvo soboto, bo ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Marijinemu.

   Nedelja, 31. 10.: 31. nedelja med letom

   Ponedeljek, 1. 11.: VSI SVETI, slovesni zapovedani praznik

   Torek, 2. 11.: spomin vseh vernih rajnih, verne duše

   Sreda, 3. 11.: sv. Viktorin Ptujski, škof, mučenec

   četrtek, 4. 11.: sv. Karel Boromejski, škof

   Petek, 5. 11.: sv. Zaharija in Elizabeta, starši Janeza Krstnika

   Sobota, 6. 11.: sv. Lenart, opat

   Nedelja, 7. 11.: 32. nedelja med letom, zahvalna

Tudi v stolnici boste lahko pred prazniki opravili sveto spoved. 

V petek in soboto bo na voljo vsaj en spovednik 

od 7.00 do 12.00 ter 

od 17.00 do 19.00, 

v nedeljo pa bo spovedovanje po običajnem urniku.

Cerkev v teh dneh naklanja popolni odpustek, ki ga lahko darujete za rajne. Pogoji so: opravljena spoved, prejem obhajila, obisk pokopališča in molitev po namenu svetega očeta za rajne.

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.

Za izvajanje verskih obredov so določeni naslednji pogoji:

-  PCT (preboleli, cepljeni, testirani) nad 12 let starosti;

-  nošenje maske,

-  razkuževanje rok in

Prosimo, poskrbite za zaščito sebe in drugih!

Pred nami sta praznika vseh svetih ter vernih duš. Navada je, da v teh dneh darujete svoje darove tudi za molitve za vaše drage rajne. Tako kot vsako leto boste lahko tudi tokrat na posebne zloženke napisali imena tistih, za katere želite, da še posebej molimo in darujemo svete maše. Imena z vašim darom oddajte v poseben nabiralnik pri kapeli sv. Križa, v kiosku ali v zakristiji. Boglonaj!


 

 

 TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

Ni komentarjev:

Objavite komentar