32. NEDELJA MED LETOM, ZAHVALNA
Prvošolka je staršem izrazila željo, da želi mobitel. Po kratkem premisleku je mama mirno rekla, da ga bo dobila, ko ga bo res potrebovala. Deklica je užaljeno odvrnila: »Vidva meni nič ne dasta,« in jezna odvihrala v svojo sobo. Tudi kača je Adama in Evo prepričala, da jima Bog ničesar ne da, čeprav sta živela v raju. Veliko blaginjo je uživala tudi ta deklica, a namesto da bi bila zanjo hvaležna, je bila v trenutkih prizadetosti osredotočena na eno samo nepomembno stvar, ki je ni imela. Nehvaležnost otrok poznate vsi starši. Kako je Jezus učil hvaležnosti svoje učence? Namesto moralnega nauka, kako naj se zahvaljujejo, se je Jezus takrat, ko je vzel v roke sedem hlebov in dve ribi, nebeškemu Očetu najprej zahvalil (Jn 6,11). Enako je naredil tudi pri zadnji večerji: »Vzel je kelih, se zahvalil in jim ga dal« (Mr 14,23). Apostoli so Jezusa enostavno posnemali. Počasi so doumeli, da ne gre le za oliko, ki je zgolj forma vljudnosti. V hrani in vsem drugem, kar jim je omogočalo preživetje, niso videli le dobrin, ampak osebo, ki je stala za njimi, Boga, ki jim je izkazoval dobroto. Opazili so, da vsega tega, kar oni na svojih poteh zastonj prejemajo od dobrih ljudi, nekateri njihovi rojaki nimajo. Blaginja, ki jo uživajo, torej ni samoumevna. So pa včasih tudi oni ostali brez vsega, kot njihov učitelj, »ki ni imel, kamor bi glavo naslonil« (Lk 9,58).
Otrokom o hvaležnosti niti ni treba govoriti. Pri kosilu naj se oče najprej sam umiri; njegova zbranost bo prešla tudi na vse navzoče. Potem pa naj se s preprostimi besedami zahvali najprej Bogu, nato pa še ženi in otrokom, ki so pomagali pripraviti kosilo. Zahvala bo sčasoma vsem postala nekaj notranjega in nepogrešljivega.
Milan Knep
»V letu, ki se bliža svojemu koncu, smo doživljali stisko in trdoto epidemije. Rad bi se zahvalil najprej vsem tistim, ki ste v tem času zoreli v dobrem. Niste se naveličali, ampak je vaše srce postajalo vedno bolj čuječe in čuteče do ljudi okoli vas. Rad bi se zahvalil vsem tistim, ki ste bili v tem času poklicani pomagati drugim zaradi svoje službe in ste ljudem v stiski pokazali pozoren pogled in spodbuden nasmeh, pomirjajočo besedo. Rad bi se zahvalil očetom in mamam, ki ste bili v tem času dvojno ali celo trojno obremenjeni, pa ste znali postajati vedno bolj očetje in mame in veste svojim otrokom pomagali skozi čas preizkušnje …« Nadškofovi zahvali se pridružujem tudi sam. Rad bi se zahvalil vsem, ki ste odgovorno in razumevajoče sprejemali vse omejitve, ki so nas doletele; vsem, ki ste radi prihajali v stolnico k molitvi in obhajilu, ko se ni bilo mogoče udeležiti svete maše; zlasti pa vsem, ki ste kljub vsem preizkušnjam ostali in ostajate zvesti stolnemu oltarnemu občestvu. Naj vam Gospod povrne s svojim blagoslovom. /Celotno nadškofovo zahvalo si lahko preberete na spletnih straneh./
Misli iz pridige škofa dr. Antona Jamnika na praznik vseh svetih v stolnici:
Današnji evangelij nam pove, kaj je bistvo svetosti danes in tukaj: da v konkretnih razmerah in zahtevah, ko človek doživlja krivice, marsikaj težkega, hudega, pa tudi veliko lepega in dobrega, zaupamo v Božje delovanje. Svetost torej pomeni nekaj zelo konkretnega: da, še posebej takrat, ko je najtežje verovati, moliti in gojiti zaupanje, da je Bog navzoč med nami, verjamemo in verujemo Božji besedi, ki nas blagruje, da bomo dosegli večni mir in srečo v ljubem Bogu, ker naša pot ni prepuščena kar sama sebi. Verovati pomeni zaupati, da je Bog navzoč v mojem življenju tukaj in sedaj, čeprav ga včasih lažje, včasih težje razumem. Saj tudi pri svetnikih opažamo, da so mnogi imeli v svojem iskanju, na svoji poti vere obdobja duhovne suše, temne noči križa. Svetost je ravno v tem, da verujemo in zaupamo, da sadovi velikonočne skrivnosti delujejo, da so nam podarjeni že v tem življenju in da jih bomo v polnosti dosegli v večnosti. Drugo, kar je pomembno ob današnjem prazniku, pa je, da se zavemo, da svetost ni rezervirana samo za nekatere posameznike, da ni nekaj svetobežnega, neko jadranje v oblakih ali sanjarjenje, ampak pomeni, da je vsakdo po zakramentu svetega krsta, kjer smo bili posebej zaznamovani z Božjo dobroto, ljubeznijo in milostjo, poklican k svetosti. Svetost pomeni, da odkrivam, kako Bog deluje na skrivnostne načine, in da se pri tem damo poučiti Svetemu Duhu, da nas razsvetli in nam pomaga, da bi mogli to Božje delovanje odkrivati. Hkrati pa je svetost tudi pogum in drznost, da se odločamo, da nekaj naredimo, da se premaknemo iz svojega udobja, ugodja, jamranja in malodušja. Svetost pomeni opaziti človeka, se srečati z njim in narediti zanj nekaj konkretnega in dobrega. Ob tem, ko človek ohranja molitev, povezanost in prijateljstvo z Bogom, ohranja tudi prijateljstvo z vsemi, s katerimi se srečujemo. In to je pravzaprav poklicanost k svetosti: ko smo blizu Bogu, smo blizu ljudem, in ko smo blizu ljudem, smo blizu tudi sebi. To troje se, kot smo že včeraj slišali v evangeliju, tesno povezuje med seboj: ljubezen do Boga, bližnjega in samega sebe. Glede na to, da se danes spominjamo naših dragih rajnih, ko zanje molimo in se priporočamo vsem svetim, naj nas pri tem vodi tudi misel, ki jo je Dostojevski napisal na koncu svojega romana Bratje Karamazovi, slovo od matere: »Ali vera zares uči, da bomo vsi vstali od mrtvih in oživeli in bomo spet videli drug drugega in vse, tudi našo mamo? Prav gotovo bomo vstali, prav gotovo se bomo videli in veselo, radostno bomo pripovedovali drug drugemu vse, kar je bilo! In večno, vse življenje, se bomo držali za roke! O, kako bo to lepo!« To lepoto, radost bivanja pa lahko pričakujemo na ta način, da se že danes držimo za roke, da hodimo v občestvu kot prijatelji, pozorni drug do drugega. Molimo drug za drugega in bodimo v občestvu združeni, povezani med seboj.
Freske v kapelah kapela Svetega Andreja
Andrejeva »apoteoza« (poveličanje). Na osrednjem polju stropa je upodobljen prizor, kako je Andrej, oklepajoč se svojega križa, z veliko slavo sprejet v nebesa. Tja ga na oboku dvigajo angeli: dva krepka mladeniča »pomagata« dvema manjšima dečkoma. Oblak, na katerem ga nesejo, se je spustil pod obok in tako skupaj s poletavajočimi angeli v vogalnih poljih prepričljivo ustvarja vtis globine. Na ločnem pasu se jim pridružita še dva »instrumentalista«: eden igra na kornet, drugi pa na violon (violina) ter tako z glasbo spremljata svetnikovo poveličanje. Ob vhodu v kapelo sta, kot par onima v nasprotni kapeli, naslikana Mojzes (par Aronu) in kralj Salomon (par Davidu). Mojzes z žarki vrh čela drži v rokah tabli postave in palico, s katero je razdelil vode in privabil vodo iz skale, Salomon pa ima krono, žezlo in knjigo (kot soavtor Svetega pisma).
DOGODKI PRED NAMI
• V ponedeljek, 8. 11., bo po sveti maši ob 19.15 v župnišču sestanek ŽPS. Člani lepo vabljeni!
• Nedelja, 7. 11.: 32. nedelja med letom, zahvalna
• Ponedeljek, 8. 11.: sv. Gotfrid (Bogomir), škof
• Torek, 9. 11.: Posvetitev lateranske bazilike, praznik
• Sreda, 10. 11.: sv. Leon Veliki, papež, cerkveni učitelj
• Četrtek, 11. 11.: sv. Martin iz Toursa, škof
• Petek, 12. 11.: sv. Jozafat Kunčevič, škof, mučenec
• Sobota, 13. 11.: sv. Stanislav Kostka, redovnik
• Nedelja, 14. 11.: 33. nedelja med letom
Za izvajanje verskih obredov so določeni naslednji pogoji:
- PCT (preboleli, cepljeni, testirani) nad 12 let starosti;
- nošenje maske,
- razkuževanje rok in
- 1,5m medsebojne razdalje.
Prosimo, poskrbite za zaščito sebe in drugih!
DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00
CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
SKUPNA MOLITEV V STOLNICI
VSAK DAN
8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim
18.00: Rožni venec
NEDELJA
15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
PRVA SREDA
Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu
PRVI ČETRTEK
Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
PRVI PETEK
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: Ura Božjega usmiljenja
PRVA SOBOTA
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar