5. VELIKONOČNA NEDELJA
»Če pa Kristus ni vstal, je prazna tudi vaša vera« (prim. 1 Kor 15,14). Kako razumete ta Pavlov stavek? Z upanjem v neko splošno preobrazbo kaotičnega sveta in človeškega trpljenja se na ta ali oni način poistovetijo skoraj vsi ljudje, zato tudi z nekoliko ohlapno vero v Kristusovo vstajenje nimamo večjih težav. Intuitivno prepričanje o razvoju kozmosa k vedno večji popolnosti ljudem ni bilo tuje ne v antiki ne danes. Povsem nekaj drugega pa je, ali preobrazba, ki naj bi bila sad Kristusovega vstajenja, učinkuje tudi sedaj, ne le v nedoločeni prihodnosti, ali je dosegljiva vsakemu človeku ali le univerzumu kot celoti. Univerzum je abstrakcija, zato kozmološke ideje v resnici za naše konkretne preizkušnje nimajo pravega pomena. Jezus nam ni prinesel le nove vizije sveta, nove filozofije, ampak predvsem povezavo med Očetom in vsakim izmed nas posebej. To resničnost je opisal s podobo trte, ki je on sam, in mladike, to pa smo mi, ki od njega sprejemamo življenjski sok.
Življenje, ki je na veliko noč premagalo smrt, nam je Kristus izročil na veliki četrtek, da nam doteka vsakič, ko obhajamo njegovo daritev sv. mašo. Ciril Jeruzalemski (313-386) je v svoji 22. katehezi zapisal, da Kristusovo telo in kri, s katerima se hranimo kot mladike na trti, prehajata v naše fizično in duševno telo; skozi našo umrljivo človeško naravo pronika v nas Kristusova božja narava. Vera je tista duhovna sila, ki odpira in čisti kapilare našega telesa in duše, da se pretok milosti ne ustavi. Če pretoka ni, pride do infarkta, mladika odmre. Vera se krepi po njegovi besedi, zato pravi: »Vi ste že čisti po besedi, ki sem vam jo povedal« (Jn 15,4).
Milan Knep
»Ali glej, ko se prvega velikega travna, okoli pol sedme ure zvečer, od sprehajanja proti domu se vračajoč, bližava mestu in ne prideva še prav do Maličeve hiše, nama veličastni veliki zvon iz lin Šenklavškega desnega stolpa na proti zadoni, vbiraje se veselim glasovom drugih štirih zvonov iz levega stolpa. 'Kaj pomeni to veselo zvonjenje o nenavadnim času, proti mraku?' me vprašaš. Kar ponavadi zvonjenje v cerkev nas vabi! Ravno to zvonjenje nekaj napoveduje, kar nama je bilo do zdaj le komaj po imenu znano. Visokočastiti gospod Jožef Zupan, za Božjo čast, Marijino češčenje in dušni blagor njih duhovnijanov vneti stolni fajmošter, so z dopuščenjem našega premilostljivega knezoškofa sklenili, obhajati tudi v Ljubljani šmarnično pobožnost, od katere se je nekaj let sem
toliko spodbudnega po cerkvenih časnikih bralo. Pojdiva, kamor nas veličastno zvonjenje vabi, grede se pa na levo in na desno, in tudi včasih nazaj ozirajva. Glej! Nekaj šetajočih rajd se z Latermanovega drevoreda vrne in jo naravnost za nama vdere, kamor nas zvonovi kličejo. Pridši pred cerkev Matere Božje pri Frančiškanih, vidiš množico ljudi iti: eno nama na desno od zvezdnatega drevoreda iz obojnih gradiš, eno na desno pa iz Šenpetrovega predmestja, ki ste se na lepim špitalskem, ali kakor ga zdaj imenujemo, na Francovem mostu, v eno množico zedinile, ker k istemu cilju hite — v stolno cerkev. Začetek špitalskih ulic se najini spremljevalci zopet v dve rajdi ločijo, ena gre naravnost po ulici naprej in se šele konec ulic, kjer se še številnejši množici iz mesta in sv. Jakoba sem pridruži, k stolni cerkvi obrne po daljši, druga pa koj konec mosta na levo krene in ob Ljubljanšici skoz škofov dvor po nekoliko kraji poti ravno tje hiti. Zediniva se s to, da nekaj minut prej v cerkev dospeva, da si prostor po volji zbereva. Ali ko v cerkev stopiva, vidiva, de je že skoraj polna mnogovrstnih stanov, domačih in tujih vernikov, gosposkih in kmetiških ljudi; vendar se še da višje priti. Pririneva se do srednje kapele, seveda na moški strani, ki se imenuje kapela Žalostne Matere Božje. Stopiva vanjo, toliko je še prostora, da bo tudi naju še sprejela. Ravno pravi prostor sva dobila, zakaj nama nasproti, na ženski strani, glej, je šmarnični oltar, pred katerim je z ljudmi tako natlačeno, da se vse tare. Oglejva pa nekoliko kapelo, preden se pobožnost prične.«
STOLNICA NAS DOM
Freska na oboku glavne ladje upodobitve kreposti Ponižnost (Humilitas)
Prva je na severni strani od zahoda proti vzhodu upodobljena Ponižnost. Ženska figura, vsa zavita v plašč z oglavnico, sklanja svoj pogled k jagnjetu, ki ga drži v naročju. Krotko jagnje je namreč med drugim tudi simbol ponižnosti.
Ponižnost je tipična krščanska krepost, saj je pogani niso poznali. Pri Rimljanih je npr. imela slab prizvok, saj jim je pomenila servilnost, klečeplazenje oz. hlapčevstvo. V krščanstvu pa je to temeljna krepost, na kateri sloni duhovna zgradba krščanskega življenja.
česar ne zmoremo doseči, in da se ne ponašamo s tistim, česar nimamo. Ne zahteva pa, da bi zanemarjali svoje sposobnosti in talente; pomaga pa nam, da jih pravilno uporabljamo in pri tem ne iščemo sebe ali svoje časti.
Ponižnost tudi ne nasprotuje pravilni zavesti lastne vrednosti. Ta je človeku potrebna, da z njo obvladuje svoje življenje, se uspešno sooča s težavami ter s prizadevnostjo in učinkovitim naporom oblikuje sebe in svet. Zaradi pomanjkanja zaupanja vase ima dandanes veliko ljudi občutek manjvrednosti in krivde, kar vodi v zmanjšanje delovne sposobnosti, težave pri vključevanju v družbo, beg v namišljene podobe življenja, uporništvo, kljubovanje, trmo in različne negativne oblike samopotrjevanja. Ponižen človek ne išče svoje časti, želi služiti Bogu in ne sebi, zato se nesebično posveti delu za dobro bližnjega. Ponižnost osvobaja človeka samoljubja in prazne časti in napravi prostor Božji milosti, kajti »Bog se prevzetnim upira, ponižnim pa daje milost« (Jak 4,6). Kristjan mora v življenju vedno gledati na ideal ponižnosti, na Kristusa. Sam nas vabi, naj se prave ponižnosti učimo pri njem: »Učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen« (Mt 11,29).
• Nedelja, 2.5.: 5. velikonočna nedelja
• Ponedeljek, 3.5.: sv. Filip in Jakob, apostola
• Torek, 4.5.: sv. Florijan, mučenec
• Sreda, 5.5.: sv. Gotard, menih, škof
• Četrtek, 6.5.: sv. Dominik Savio, zavetnik ministrantov
• Petek, 7.5.: sv. Gizela, opatinja
• Sobota, 8.5.: obletnica posvetitve stolnice
• Nedelja, 9.5.: 6. velikonočna nedelja
VSAK DAN
8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim
18.00: Rožni venec
NEDELJA
15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
PRVA SREDA
Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu
PRVI ČETRTEK
Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
PRVI PETEK
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: Ura Božjega usmiljenja
PRVA SOBOTA
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
»Spet kliče nas venčani maj, k Mariji v nadzemeljski raj...«
bo v stolnici vsak dan ob 8.30 ter pri sveti maši ob 18.30, ob nedeljah pa ob 15.30.
OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00
CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar